Objava zahtevka za registracijo imena v skladu s členom 50(2), točka (a), Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2023/C 281/06)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek v treh mesecih od datuma te objave.

ENOTNI DOKUMENT

„Cebola da Madeira“

EU št.: PDO-PT-02800 – 23.8.2021

ZOP (X) ZGO ( )

1.   Ime [ZOP ali ZGO]

„Cebola da Madeira“

2.   Država članica ali tretja država

Portugalska

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1.   Vrsta proizvoda

Skupina 1.6 Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

3.2.   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

Ime „Cebola da Madeira“ označuje čebulice vrste Allium cepa L. tradicionalnih sort, ki se pridelujejo na naseljenih otokih otočja Madeira, tj. branca, pião, bujanico, vermelha, roxa in do tarde, ki se pridelujejo v skladu s tradicionalnimi praksami na otokih Madeira in Porto Santo.

Fizikalno-kemijske lastnosti

Čebulice tradicionalnih sort „Cebola da Madeira“ imajo edinstvene morfološke značilnosti, izražene v ljudskih imenih, ki so jim jih dali prebivalci Madeire:

—	oblika sega od sploščene do kroglaste ali od kroglaste do stožčaste (v primeru sorte pião, kar pomeni „vrtavka“), s povprečno enotno obliko in velikostjo med različnimi sortami ter povprečno težo od 180 do 250 g na čebulico;

—

zunanja kožica je običajno rumena, z vijoličnimi odtenki pri tradicionalnih sortah vermelha (kar pomeni „rdeča“) in roxa (kar pomeni „vijolična“) ter zelo enakomerno obarvanostjo, ki je nekolika motna ali bolj prosojna in svetleča (v primeru sorte branca, kar pomeni „bela“). Čebulice se oprijema od srednje do rahlo tesno;

—	meso je večinoma belo, z rdečimi ali vijoličnimi odtenki pri tradicionalnih sortah vermelha in roxa. Debelina plasti je srednja do tanka, konsistenca pa srednja do prožna.

Čebulice teh sort so razmeroma sočne, saj je povprečna vsebnost suhe snovi skoraj 10 g/100 g, še nekoliko večja pa je pri čebulicah, ki se pridelujejo na otoku Porto Santo.

Zelo bogate so z ogljikovimi hidrati (povprečno več kot 7 g/100 g) in vitaminom C (povprečno več kot 10 mg/100 g), zaradi česar imajo edinstvene organoleptične in aktioksidativne lastnosti, ki so jih potrošniki na Madeiri vedno cenili.

Organoleptične lastnosti

Surov proizvod „Cebola da Madeira“ ima hrustljavo in sočno konsistenco, je različno mehak in ni pretirano vlaknast. Nekaj njegove hrustljavosti se izgubi pri kuhanju, ko postane sočnejši in prozornejši.

Vonj je prepoznaven s pridihom sladkega ter notami žvepla ali česna, zemeljski ali rastlinski in svež, z nizko pikantnostjo in obstojnostjo ter srednje do zelo intenziven in kompleksen. S kuhanjem postanejo arome milejše in pridobijo dimljene/zapečene ali karamelne note, pri tem pa ostajajo enako intenzivne in kompleksne.

Pri svežih plodovih so arome različno sladke in na začetku niso pikantne. Pookus v ustih je bolj poprast, s svežimi žveplenimi ali rastlinski notami, včasih rahlo trpek, kiselkast ali nekoliko grenak, kar pa se z žvečenjem omili. Je srednje do zelo intenziven in kompleksen. Nekaj te intenzivnosti se izgubi pri kuhanju, ko arome postanejo slajše in spominjajo na karamelne ali pražene note (zlasti pri pečenju). Sveža rastlinska aroma izgine, morebitne žveplene note pa prav tako postanejo milejše z bolj uravnoteženima kislostjo in sladkostjo, brez trpkosti, na splošno se zmanjšata tudi začinjenost in obstojnost.

3.3.   Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

—

3.4.   Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Na opredeljenem geografskem območju potekajo vse faze proizvodnje proizvoda „Cebola da Madeira“.

3.5.   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

—

3.6.   Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

—

4.   Jedrnata opredelitev geografskega območja

Otoka Madeira in Porto Santo

5.   Povezava z geografskim območjem

Naravni dejavniki

Lega otočja Madeira v subtropskem delu Severnega Atlantika pomeni, da podnebje otočja omejuje delovanje azorskega subtropskega anticiklona. Podnebje na samem otoku Madeira je večinoma zmerno, z milimi in suhimi poletji (s temperaturami od 10 °C do 22 °C v najtoplejšem mesecu) in več padavinami v hladni sezoni, ko temperature ostanejo mile (pod 18 °C, vendar nad –3 °C v najhladnejšem mesecu). Otok Porto Santo leži 40 km severovzhodno od Madeire. Njegova površina nad vodo je samo 42 km2, njegov relief pa je le rahlo razgiban in razmeroma raven (več kot 85 % otoka ima manj kot 200 metrov nadmorske višine). Njegovo podnebje je bolj suho in vse leto zmerno, s povprečno letno temperaturo 18,6 °C. Morje ublaži omejujoče okolje otoka, zaradi česar so temperaturna nihanja nizka. Letna količina padavin je manjša od 400 mm.

Otok Madeira ima visoko osrednjo gorsko verigo, ki poteka od zahoda proti vzhodu, tvorijo pa jo skalnate gore, visoke več kot 1 200 metrov, zato je podnebje zaradi učinka pasatnih vetrov v povezavi z razgibanim terenom otoka suho do vlažno, količina padavin pa je zmerna do velika in se povečuje z nadmorsko višino. Na višjih nadmorskih višinah to prispeva k nastajanju stalne meglice in megle, ki prinašata tudi visoke ravni vlage in padavin. Omrežje kanalov, ki jim domačini pravijo „levadas“, napajajo pa jih potoki, vrtine in izviri ter zlasti vodozbiralni predori in galerije, ki jih je ustvaril človek, prenaša vodo iz sredogorskih območij in severnega pobočja. S tem se zagotavlja preskrba z vodo za prebivalce naselij in za razvoj kmetijstva po vsem otoku.

Na otoku Porto Santo je večina sladke vode iz podzemnih virov. Na njem je tudi nekaj hudournikov, ki se občasno osušijo. Sistem oskrbe z vodo za namakanje na tem otoku napajajo deževnica, ki se prenaša v zajetje Tanque, podtalnica, zajeta v vrtini Campo de Baixo, in vodna kolesa na območju zajetja Tanque ter predelana voda iz čistilnih naprav obrata za odpadne vode na otoku.

Tla na otoku Madeira so povečini bazaltna. Na območjih proizvodnje proizvoda „Cebola da Madeira“ prevladujejo feozemi ter kromični in distrični kambisoli. Čebula se lahko goji tudi na andosolih na bolj izpostavljenih območjih na višji nadmorski višini. Geologija otoka Porto Santo je precej bolj raznolika, sestavljajo pa jo predvsem osnovne vulkanske (bazalti), srednje in kisle (trahiti in rioliti) ter sedimentne kamnine. Tla je večinoma mogoče razvrstiti v skupino kalcisolov.

Na obeh otokih so tla v splošnem srednje globoka do globoka. Na otoku Madeira imajo na splošno fino teksturo z visoko vsebnostjo gline ter srednjo do zelo visoko vsebnostjo organskih snovi, so nekoliko kisla do nevtralna oziroma bolj kisla v primeru andosolov v sredogorskih območjih. Na otoku Porto Santo prevladujejo peščena in ilovnata tla, ki so razmeroma prepustna, z manjšo vsebnostjo organskih snovi ter bolj alkalnim profilom, četudi je pH večine peska in peščenjaka v zemlji zaradi njunega biološkega izvora ugodnejši.

Človeški dejavniki

Proizvod „Cebola da Madeira“ ima pomembno vlogo v prehrani lokalnega prebivalstva, odkar so ga na otoka Madeira in Porto Santo prinesli prvi portugalski naseljenci v prvih desetletjih petnajstega stoletja. Posebej pomemben je bil na podeželju, kot poročajo mnogi tujci, ki so med 17. in 19. stoletjem obiskali otočje ali na njem živeli.

Tradicionalna metoda proizvodnje proizvoda „Cebola da Madeira“ ostaja nespremenjena vsaj od prvih desetletij 20. stoletja. To pojasnjujejo številni članki, ki so bili objavljeni v glasilu „Frutas de Madeira“ (Sadje Madeire) med aprilom 1941 in januarjem 1958 in v katerih so opisane čebule, ki so se tedaj pridelovale, ter druge, ki so se uvajale (ki ustrezajo tradicionalnih sortam, ki se pridelujejo danes). V tej publikaciji so tudi razna priporočila o nekaterih praksah gojenja, gnojenja in zaščite rastlin, na katere se še vedno sklicujejo in jih uporabljajo lokalni pridelovalci.

Zaradi izjemnega pomena te poljščine v prehrani prebivalcev Madeire se ta prideluje za lastno porabo in neposredno prodajo na majhnih družinskih kmetijah otoka ter na komercialnih gospodarstvih na otoku za oskrbo regionalnega trga.

Posebej pomembna za proizvodnjo proizvoda „Cebola da Madeira“ je župnija Caniço na otoku Madeira. Zagotavlja namreč večino regionalne oskrbe, hkrati pa od leta 1997 gosti prireditev „Festa da Cebola“ (Festival čebule) za spodbujanje tega tradicionalnega proizvoda in ohranitev njegove posebne metode proizvodnje. Na otoku Porto Santo, ki je bil nedavno priznan kot Unescov biosferni rezervat, je ta poljščina vključena v strateški cilj zaščite, krepitve in izboljšanja kmetijskih in kulturnih virov otoka.

Posebnosti proizvoda

Čebulice „Cebola da Madeira“ so prepoznavne po svoji sočnosti, teksturi z malo vlaken ter bogati vsebnosti ogljikovih hidratov in vitamina C, ki prispevata k njihovi sladki aromi in okusu ter splošno majhni pikantnosti. Pookus v ustih je bolj poprast, z rahlimi žveplenimi ali rastlinski notami, včasih rahlo trpek, kiselkast ali nekoliko grenak, kar pa se z žvečenjem omili. Pri kuhanju tako nastanejo manj intenzivne, a znatno slajše arome, ki spominjajo na karamelne ali pražene note (zlasti pri pečenju), saj sveža rastlinska aroma izgine, kislost in sladkost pa sta bolj uravnoteženi.

Zaradi teh lastnosti je proizvod „Cebola da Madeira“ idealen za vlaganje („cebolas de escabeche“) ter za uporabo v različnih jedeh, ki so del tradicionalne ali sodobne regionalne kuhinje. Zaradi tega je še naprej zelo pomembna v gastronomiji Madeire in velja za pomembno poljščino na tem otoku in na otoku Porto Santo.

Vzročna povezava med geografskim območjem in značilnostmi proizvoda

Visoko specializirani kmetovalci na otokih Madeira in Porto Santo vselej izbirajo čebulice različnih sort z najboljšimi značilnosti v posamezni letini. Te se nato shranijo za proizvodnjo proizvoda „cebolinho“ (spomladanska čebula), kar je lokalno ime za semena (in s tem pridobljene sadike), ki se uporabijo za proizvodnjo proizvoda „Cebola da Madeira“, in izvirajo izključno z njihovih gospodarstev ali z gospodarstev drugih lokalnih pridelovalcev.

Redna praksa razmnoževanja, izmenjave in souporabe sadik „cebolinho“ za proizvodnjo proizvoda „Cebola da Madeira“ je pripomogla k razvoju in ohranitvi posebnih značilnosti tradicionalnih sort, ki so povezane s posameznimi značilnostmi tal in podnebja na otokih, pa tudi s strokovnim znanjem, ki so ga lokalni pridelovalci pridobivali skozi več rodov.

Tradicionalne sorte proizvoda „Cebola da Madeira“ so dobro prilagojene na globoka in dobro odcedna tla na otokih. Ilovnato-peščena tla na Madeiri in peščeno-ilovnata tla na Portu Santu so se večinoma pokazala za najprimernejšo vrsto tal za shranjevanje vode in hranil, ki je bistveno za določanje njihovih lastnosti.

Proizvodnja proizvoda „Cebola da Madeira“ je močno odvisna od dela kmetov, saj se vse prakse – od priprave sadik cebolinho, njihove presaditve in oskrbe poljščine do pobiranja ter priprava za dajanje na trg na večini gospodarstev – izvajajo ročno.

Ročno sajenje z jasno razmejitvijo med posameznimi plodovi pomaga zagotoviti enotno povprečno težo in velikost čebulic. Tekstura tal in ukrepi za pripravo tal, vključno z odstranjevanjem plevela in okopavanjem, med rastjo poljščine skupaj zagotavljajo, da je zemlja okoli čebulic rahla, kar posledično pripomore k homogeni oblikovanosti posameznih tradicionalnih sort.

Zaradi znatnega vpliva temperature in svetlobe (sonca) na rastni cikel te poljščine, zlasti kar zadeva razvoj čebulic, pa tudi začetek njihovega cvetenja za tvorbo semen, kmetje na obeh otokih zelo dobro vedo, katere tradicionalne sorte so glede na zahteve njihovega obdobja osvetljenosti in podnebne razmere območja najbolje prilagojene na svoje območje in kdaj je najprimernejši čas za njihovo proizvodnjo.

Na otoku Madeira je na območjih s toplimi mikropodnebji in dobro izpostavljenostjo, kjer omrežje „levadas“ ali kanalov zagotavlja redno preskrbo z namakalno vodo, to poljščino mogoče gojiti od obalnega predela do nadmorske višine 800 metrov. Na nižji nadmorski višini in sončnejših območjih južnega pobočja sajenje zgodnjih tradicionalni sort (branca, pião in bujanico) poteka septembra, nato se decembra presadijo, marca/aprila pa pobirajo. Na višjih nadmorskih višinah ali na severnem pobočju pa tudi na otoku Porto Santo sajenje te „zgodnje čebule“ ali „cebolas do cedo“ poteka vsaj mesec pozneje.

Tradicionalne sorte, katerih sajenje poteka v poznejšem delu leta (vermelha, roxa in do tarde) in so lokalno znane kot „pozna čebula“ ali „cebolas do tarde“, potrebujejo daljše dneve z več kot 14 urami sončne svetlobe, da lahko čebulice razvijejo primerno obliko. Potrebujejo tudi več vlage ter razpoložljivo vodo v poletnih mesecih. Te sorte se zato večinoma gojijo na višji nadmorski višini ter na severnem pobočju otoka Madeira, sadijo se decembra/januarja, presadijo marca/aprila in pobirajo julija/avgusta.

Pogoji na območju proizvodnje glede temperature in izpostavljenosti (svetlobe) na obeh otokih spodbujajo tudi visoko raven fotosinteze v čebulicah, kar pospešuje tvorbo sladkorjev in hranil, zato je proizvod „Cebola da Madeira“ bogat z ogljikovimi hidrati in vitaminom C, zanj pa od nekdaj velja, da ima ob surovem zaužitju antioksidativne lastnosti.

Ta poljščina je na vodni stres najbolj občutljiva med rastjo čebulic, zato lokalni kmetje zagotavljajo optimalne pogoje vlage za razvoj svojih nasadov, ki se najprej namakajo po presaditvi sadik in pozneje tudi pogosto. Glede na območje proizvodnje se rastlina namaka enkrat ali dvakrat tedensko med rastno fazo čebulic, manj pogosto pa med fazo zorenja.

Kmetje se tradicionalno zanašajo na namakalne kanale „levadas“, pri čemer z lesenimi lopaticami škropijo vodo po celotni površini, obenem pa pazijo, da ne odstranijo zemlje (da čebulice ne bi bile izpostavljene), in preprečujejo, da bi bila ta prenasičena z vodo. Danes se na otoku Madeira poleg te prakse uporabljajo tudi škropilniki. Na otoku Porto Santo je zaradi lokalnih talnih razmer prednostna metoda kapljično namakanje. Na obeh otokih je obdobij pomanjkanja vode manj zaradi dostopnosti vode iz namakanja, ki je celo poleti na voljo za zgodnje in pozne sorte. To pripomore k večji vsebnosti vlage v čebulicah ter zagotavlja nizko grenkost in pikantnost.

Sklic na objavo specifikacije proizvoda

https://www.dgadr.gov.pt/dop-igp-etg

---

(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.