EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 21.12.2023

COM(2023) 793 final

2023/0465(NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o odobritvi Uredbe Komisije (Euratom)
o uporabi določb Euratom o nadzornih ukrepih

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

–Prvič, ker so direktivi in nova uredba namenjeni različnim akterjem in imajo različne namene. V direktivah so opredeljeni „radioaktivni odpadki“, medtem ko je v Uredbi opredeljen pojem „odpadki“. Za namene nadzornih ukrepov je treba v opredelitvi pojma „odpadki“ upoštevati strateško vrednost in tveganje, da bi se jedrske snovi, ki jih vsebujejo odpadki, uporabljale za druge namene; zato mora opredelitev pojma vsebovati načelo, da jedrske snovi iz ekonomskih ali praktičnih razlogov ni mogoče povrniti. Poleg tega je „odpadki“ opis materiala, ki je kot tak deklariran v knjigovodskih poročilih. Poleg tega skladu z direktivami „država članica oziroma pravna ali fizična oseba, katere odločitev država članica sprejema“, neposredno vpliva na to, kaj se šteje za radioaktivne odpadke (v zadevnih državah članicah), medtem ko ima v primeru uredbe Euratom o nadzornih ukrepih vlogo regulatorja Euratom/Komisija.

–Drugič, ker ima ubeseditev opredelitve pojma „odpadki“ posledice za dejavnosti Euratoma na področju nadzornih ukrepov in za izpolnjevanje obveznosti iz sporazumov o nadzornih ukrepih z Mednarodno agencijo za atomsko energijo (IAEA). Ti sporazumi vključujejo posebne določbe za jedrske snovi v odpadkih, vključno s poročanjem o teh snoveh Mednarodni agenciji za atomsko energijo. Jedrske snovi ostanejo pod zaščitnimi ukrepi IAEA, dokler ne izpolnjujejo tehničnih meril, ki jih je IAEA določila za prenehanje svojih nadzornih ukrepov.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

•Sorazmernost

•Izbira instrumenta

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

–uvedba bolj stopenjskega pristopa k poročanju o jedrskih snoveh na podlagi strateške vrednosti materialov ter z njimi povezanih objektov in dejavnosti;

–uvedba določb za uporabo načela „konstrukcijski nadzorni ukrepi“ za nekatere kompleksne objekte, vključno z novogradnjami, večjimi spremembami in razgradnjo;

–ustrezno upoštevanje posebnosti postopkov razgradnje jedrskih objektov ter geološkega odlaganja odpadkov in izrabljenega goriva;

–prilagoditev določb Uredbe novim vrstam objektov, ki naj bi začeli obratovati v bližnji prihodnosti, kot so geološka odlagališča, obrati za kapsulacijo in nove vrste reaktorjev;

–ustrezno upoštevanje objektov z majhnimi količinami jedrskih snovi, in sicer lokacij zunaj jedrskih objektov (LOF), nacionalnih LOF in objektov na celotnem skupnem območju materialne bilance (imetniki CAM);

–zagotavljanje skladnosti z vsemi mednarodnimi obveznostmi, tudi s sporazumi o jedrskem sodelovanju med Skupnostjo Euratom in tretjimi državami;

–preučitev možnosti za lažjo uporabo s pomočjo digitalne tehnologije;

–ustrezna posodobitev opredelitev pojmov.

•Posvetovanja z deležniki

–ciljno usmerjena posvetovanja z deležniki z namenom zbiranja in upoštevanja mnenj in izkušenj deležnikov, na katere izvajanje Uredbe neposredno vpliva, tj. upravljavcev in pristojnih nacionalnih organov 11 v državah članicah EU;

–širša posvetovanja z deležniki – zbiranje mnenj širše skupnosti na področju jedrskih nadzornih ukrepov o vidikih, povezanih z izvajanjem Uredbe, ki so bila izražena na različnih forumih na ravni EU in svetovni ravni.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

•Ocena učinka

•Primernost in poenostavitev ureditve

•Temeljne pravice

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

2023/0465 (NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o odobritvi Uredbe Komisije (Euratom)
o uporabi določb Euratom o nadzornih ukrepih

SVET EVROPSKE UNIJE JE -

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 79 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

Pomembno je ohraniti zahteve iz Uredbe Komisije (Euratom) št. 302/2005 z dne 8. februarja 2005 o uporabi določb Euratom o nadzornih ukrepih 16 v skladu s sedanjim pravnim okvirom in razvojem na področju jedrske in informacijske tehnologije –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Edini člen

Uredba Komisije (Euratom) o uporabi določb Euratom o nadzornih ukrepih se odobri.

Besedilo uredbe je priloženo temu sklepu.

V Bruslju,

(1)    „Jedrske snovi“ pomeni rude, osnovne snovi ali posebne cepljive snovi, opredeljene v členu 197 Pogodbe Euratom; V skladu s členom 84 Pogodbe Euratom „[n]adzor ne zajema snovi, določenih za obrambne namene, ki so v postopku posebne predelave za te namene ali ki se po tej predelavi v skladu z operativnim načrtom namestijo ali skladiščijo v vojaškem objektu.“

(2)    UL L 54, 28.2.2005, str. 1. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 519/2013 z dne 21. februarja 2013 (UL L 158, 10.6.2013, str. 74).

(3)    Delovni dokument služb Komisije SWD(2023) 5 final, Ocena Uredbe Komisije (Euratom) št. 302/2005 z dne 8. februarja 2005 o uporabi določb Euratom o nadzornih ukrepih.

(4)    UL L 13, 17.1.2014, str. 1.

(5)    UL L 172, 2.7.2009, str. 18. Direktiva, kakor je bila spremenjena, UL L 219, 25.7.2014, str. 42.

(6)    UL L 199, 2.8.2011, str. 48.

(7)    UL L 337, 5.12.2006, str. 21.

(8)    UL L 72, 17.3.2015, str. 53.

(9)    UL 17, 6.10.1958, str. 406/58.

(10)    Sporočilo Komisiji: Digitalna strategija Evropske komisije – Digitalna Komisija naslednje generacije, Bruselj, C(2022) 4388 final z dne 30. junija 2022.

(11)    Organi, navedeni v členu 79 Pogodbe Euratom.

(12)    https://ec.europa.eu/transparency/expert-groups-register/screen/expert-groups/consult?lang=en&groupID=1084

(13)    https://esarda.jrc.ec.europa.eu/index_en.

(14)    Priporočilo Komisije z dne 15. decembra 2005 o smernicah za uporabo Uredbe (Euratom) št. 302/2005 o uporabi določb Euratom o nadzornih ukrepih (2006/40/Euratom), UL L 28, 1.2.2006, str. 1, in Priporočilo Komisije z dne 11. februarja 2009 o izvajanju sistema knjigovodstva in kontrole jedrskih snovi upravljavcev jedrskih objektov (2009/120/Euratom), UL L 41, 12.2.2009, str. 17.

(15)    Delovni dokument služb Komisije o načelih in načinih izvajanja nalog Evropske komisije na področju jedrskih nadzornih ukrepov „Izvajanje nadzornih ukrepov v skladu s Pogodbo Euratom“, SEC(2007) 293, in Delovni dokument služb Komisije o revidiranem izvajanju nadzornih ukrepov v skladu s Pogodbo Euratom (IETS), SWD(2021) 215 final.

(16)    UL L 54, 28.2.2005, str. 1. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 519/2013 z dne 21. februarja 2013 (UL L 158, 10.6.2013, str. 74).

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 21.12.2023

COM(2023) 793 final

PRILOGA

k

Predlogu za SKLEP SVETA

o odobritvi Uredbe Komisije (Euratom)



o uporabi določb Euratom o nadzornih ukrepih

KAZALO

PRILOGA    1

POGLAVJE I PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV    3

POGLAVJE II – OSNOVNE TEHNIČNE LASTNOSTI IN POSEBNE DOLOČBE O NADZORU    7

POGLAVJE III – KNJIGOVODSTVO JEDRSKIH SNOVI    10

POGLAVJE IV – PRENOSI MED DRŽAVAMI    17

POGLAVJE V – POSEBNE DOLOČBE    19

POGLAVJE – VI POSEBNE DOLOČBE, KI SE UPORABLJAJO NA OZEMLJIH DRŽAV ČLANIC Z JEDRSKIM OROŽJEM    23

POGLAVJE VII KONČNE DOLOČBE    24

PRILOGA I: VPRAŠALNIK ZA DEKLARACIJO OSNOVNIH TEHNIČNIH LASTNOSTI (BTC) OBJEKTOV    26

PRILOGA I-A: JEDRSKI IN RAZISKOVALNI REAKTORJI    26

PRILOGA I-B: KRITIČNI IN PODKRITIČNI OBJEKTI    33

PRILOGA I-C: OBJEKTI ZA PRETVORBO IN IZDELAVO GORIVA    38

PRILOGA I-D: OBJEKTI ZA PREDELAVO GORIVA    44

PRILOGA I-E: OBJEKTI ZA OBOGATITEV IZOTOPOV    50

PRILOGA I-F. OBJEKTI ZA RAZISKAVE IN RAZVOJ (R&D)    55

PRILOGA I-D: SKLADIŠČNI OBJEKTI    59

PRILOGA I-H: OBJEKTI ZA RAVNANJE Z ODPADKI, SHRANJEVANJE ODPADKOV IN ODLAGANJE ODPADKOV    63

PRILOGA I-J: OBJEKTI ZA KAPSULACIJO IZRABLJENEGA GORIVA    68

PRILOGA I-K: GEOLOŠKA ODLAGALIŠČA    73

PRILOGA I-L: LOKACIJA ZUNAJ JEDRSKIH OBJEKTOV (LOF)    77

PRILOGA I-M: NACIONALNA LOKACIJA ZUNAJ JEDRSKIH OBJEKTOV (NACIONALNA LOF)    80

PRILOGA I-N: OBJEKTI, KI SO KANDIDATI ZA SPREJEM V SKUPNA OBMOČJA MATERIALNE BILANCE (CAM)    81

PRILOGA I-P: DRUGI OBJEKTI, V KATERIH SE PORABI JEDRSKA SNOV V KOLIČINAH, KI PRESEGAJO EN EFEKTIVNI KILOGRAM    83

PRILOGA I-Q: PROIZVAJALCI RUDE    86

PRILOGA II: SPLOŠNI OPIS MESTA (1)    87

PRILOGA III: POROČILO O SPREMEMBI ZALOG (PSZ)    89

PRILOGA IV: POROČILO MATERIALNE BILANCE (PMB)    101

PRILOGA V: SEZNAM FIZIČNIH ZALOG (SFZ)    109

PRILOGA VI: VNAPREJŠNJE OBVESTILO O IZVOZU/POŠILJANJU JEDRSKIH SNOVI    113

PRILOGA VII: VNAPREJŠNJE OBVESTILO O UVOZU/PREJEMU JEDRSKIH SNOVI    117

PRILOGA VIII: POROČILO O IZVOZU/POŠILJKAH RUDE    121

PRILOGA IX: – ZAHTEVEK ZA ODSTOPANJE OBJEKTA OD PRAVIL, KI UREJAJO POGOSTNOST POROČIL    123

PRILOGA X: SEZNAM PREDMETOV ZALOG (SPZ)    126

PRILOGA XI: OKVIRNI PROGRAM DEJAVNOSTI    130

PRILOGA XII: VNAPREJŠNJE OBVESTILO O DEJAVNOSTIH NADALJNJE OBDELAVE ODPADKOV    131

PRILOGA XIII: LETNO OBVESTILO O IZVOZU/POŠILJKAH PRIPRAVLJENIH ODPADKOV    134

PRILOGA XIV: LETNO OBVESTILO O UVOZU/PREJEMIH PRIPRAVLJENIH ODPADKOV    137

PRILOGA XV: LETNO POROČILO O SPREMEMBAH LOKACIJE PRIPRAVLJENIH ODPADKOV    139

PRILOGA XVI: ZAHTEVA ZA DOVOLJENJE ZA IZMENJAVO NADZORNIH OBVEZNOSTI GLEDE JEDRSKE SNOVI    142

PRILOGA XVII: OBVESTILO O PRENOSU PREDMETOV, KI NISO JEDRSKA SNOV    145

PRILOGA XVII-A: OBVESTILO O PRENOSU NEJEDRSKIH SNOVI    145

PRILOGA XVII-B: OBVESTILO O PRENOSU NEJEDRSKE OPREME    149

PRILOGA XVII-C: OBVESTILO O PRENOSU JEDRSKE TEHNOLOGIJE    152

PRILOGA

Osnutek

UREDBA KOMISIJE (EURATOM) št. XXXX/YY

z dne 0.0.0

o uporabi določb Euratom o nadzornih ukrepih

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (v nadaljnjem besedilu: Pogodba) in zlasti členov 77, 78, 79, 81 in 84 Pogodbe,

ob upoštevanju odobritve Sveta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Uredba Komisije (Euratom) št. 302/2005 z dne 8. februarja 2005 o uporabi določb Euratom o nadzornih ukrepih 1 določa naravo in obseg zahtev iz členov 78 in 79 Pogodbe.

(2)Glede na vedno večje količine jedrskih snovi, ki so bile proizvedene, porabljene, premeščene, reciklirane in določene za odlaganje v Skupnosti, ter na razvoj trgovine s temi snovmi je nujno zagotoviti učinkovito in uspešno varovanje jedrskih snovi. Naravo in obseg zahtev iz člena 79 Pogodbe, ki so določene v Uredbi (Euratom) št. 302/2005, je zato treba posodobiti glede na razvoj, zlasti na področju jedrske in informacijske tehnologije.

(3)Avstrija, Belgija, Bolgarija, Češka, Ciper, Danska, Estonija, Finska, Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska in Evropska skupnost za atomsko energijo so pogodbenice Sporazuma 78/164/Euratom 2 z Mednarodno agencijo za atomsko energijo o izvajanju člena III(1) in (4) Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja. Sporazum 78/164/Euratom je začel veljati 21. februarja 1977 in je bil dopolnjen z Dodatnim protokolom 1999/188/Euratom 3 , ki je začel veljati 30. aprila 2004.

(4)Sporazum 78/164/Euratom vsebuje posebno obvezo, ki jo je sprejela Skupnost glede uporabe nadzornih ukrepov nad osnovnimi in posebnimi cepljivimi snovmi na ozemlju držav članic, ki nimajo lastnega jedrskega orožja in ki so podpisnice Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja.

(5)Postopki, ki jih določa Sporazum 78/164/Euratom, so rezultat obširnih mednarodnih pogajanj z Mednarodno agencijo za atomsko energijo o uporabi člena III(1) in (4) Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja. Te postopke je odobril svet guvernerjev navedene agencije.

(6)Skupnost, Francija in Mednarodna agencija za atomsko energijo so pogodbenice v Sporazumu o uporabi nadzornih ukrepov v Franciji 4 . Navedeni sporazum je začel veljati 12. septembra 1981, dopolnil pa ga je Dodatni protokol, ki je začel veljati 30. aprila 2004.

(7)Na ozemlju Francije se nahajajo nekateri objekti ali njihovi deli ter nekatere snovi, ki se lahko uporabijo v proizvodnji za potrebe obrambe. Da bi upoštevali te okoliščine, bi bilo treba uporabljati posebne postopke nadzornih ukrepov.

(8)Sporazumi o jedrskem sodelovanju so sporazumi o sodelovanju na področju miroljubne uporabe jedrske energije, sklenjeni med Skupnostjo in tretjimi državami. Njihov namen je omogočanje lažjega jedrskega trgovanja, podjetij na področju raziskav in razvoja ali drugih dejavnosti skupnega interesa za pogodbenice v zvezi z miroljubno uporabo jedrske energije, v interesu industrije cikla jedrskega goriva, komunalnih storitev, raziskovalnih inštitutov in odjemalcev ob hkratnem spoštovanju zavez in politik Skupnosti. V skladu s členom 77(b) Pogodbe bi se morala Evropska komisija prepričati, da se na ozemlju držav članic spoštujejo vse obveznosti glede nadzora, ki jih je prevzela Skupnost na podlagi takega sporazuma.

(9)Da bi zagotovili učinkovite nadzorne ukrepe, je bistvenega pomena vključitev vidikov nadzornih ukrepov že zgodaj v postopku načrtovanja in projektiranja novih objektov, pa tudi pri večjih spremembah in razgradnji obstoječih objektov.

(10)Da bi zagotovili učinkovite nadzorne ukrepe, bi bilo treba pri naravi in obsegu poročanja o jedrskih snoveh in deklaracij o osnovnih tehničnih lastnostih jedrskih objektov upoštevati primernost jedrske snovi in objekta za uporabo v nemiroljubne namene, ne da bi posegali v posebne obveznosti nadzora, ki jih je Skupnost prevzela na podlagi sporazuma s tretjo državo ali mednarodno organizacijo.

(11)V digitalni strategiji Evropske komisije je 5 poudarjen pomen strukturiranja dostopa do podatkov in njihove izmenjave med Evropsko komisijo in državami članicami. Evropska komisija si v okviru te strategije prizadeva omogočiti čezmejno digitalno interakcijo, interoperabilnost in digitalno posodobitev evropskih javnih uprav. Glede na navedeno in za večjo učinkovitost nadzornih ukrepov bi bilo treba poročila in deklaracije predložiti v elektronski obliki.

(12)Določbe o varnostnih predpisih iz Sklepa Komisije (EU, Euratom) 2015/443 6 in Sklepa Komisije (EU, Euratom) 2015/444 7 bi bilo treba uporabljati za informacije, pridobljene na podlagi te uredbe, brez poseganja v Uredbo Sveta št. 3 z dne 31. julija 1958 o izvajanju člena 24 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo 8 .

(13)Glede na tehnološki napredek v jedrski industriji in razvoj informacijskih tehnologij bi bilo treba to uredbo oceniti deset let po začetku njene veljavnosti. Toda v posebnih okoliščinah bo to novo uredbo morda treba revidirati že pred to oceno, na primer zaradi skladnosti s posebnimi obveznostmi glede varovanja, ki bi jih prevzela Skupnost na podlagi sporazuma, sklenjenega s tretjo državo ali mednarodno organizacijo.

(14)Zaradi boljše jasnosti bi bilo treba Uredbo (Euratom) št. 302/2005 nadomestiti s to uredbo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1
Področje uporabe

Ta uredba se uporablja za vse fizične ali pravne osebe, ki vzpostavljajo ali upravljajo objekt za proizvodnjo, ločevanje, predelavo, shranjevanje, odlaganje ali kakšno drugo rabo jedrskih snovi. Uporablja se tudi za vsako fizično ali pravno osebo, ki poseduje, izvaža, uvaža ali prenaša postavke, ki niso jedrske snovi, če za te predmete veljajo obveznosti, ki izhajajo iz veljavnih sporazumov o jedrskem sodelovanju med Skupnostjo in tretjimi državami.

Ne uporablja pa se za imetnike končnih proizvodov, kot so zlitine in keramika, ki se uporabljajo v nejedrske namene in vsebujejo jedrske snovi, ki jih v praksi ni mogoče povrniti.

Člen 2
Opredelitev pojmov

V okviru nadzornih ukrepov Euratoma v skladu s to uredbo:

1.„države članice brez jedrskega orožja“ pomeni Avstrijo, Belgijo, Bolgarijo, Ciper, Češko, Dansko, Estonijo, Finsko, Grčijo, Hrvaško, Irsko, Italijo, Latvijo, Litvo, Luksemburg, Madžarsko, Malto, Nemčijo, Nizozemsko, Poljsko, Portugalsko, Romunijo, Slovaško, Slovenijo, Španijo in Švedsko;

2.„država članica z jedrskim orožjem“ pomeni Francijo;

3.„tretja država“ pomeni katero koli državo, ki ni članica Evropske skupnosti za atomsko energijo;

4.„jedrske snovi“ pomeni rude, osnovne snovi ali posebne cepljive snovi, opredeljene v členu 197 Pogodbe;

5.„odpadki“ pomeni jedrske snovi v koncentracijah ali oblikah, v katerih jedrske snovi iz praktičnih in ekonomskih razlogov ni moč povrniti, za katere ni predvidena nadaljnja uporaba in se lahko odlagajo;

6.„zadržani odpadki“ pomeni odpadke, ki nastanejo pri obdelavi ali kot posledica obratovalne nesreče, izmerjene ali ocenjene na podlagi meritev, ki se prenesejo na posebno lokacijo v coni materialne bilance, kjer se shranijo in se od tam lahko povrnejo;

7.„pripravljeni odpadki“ pomeni odpadke, v katerih je bila jedrska snov izmerjena ali ocenjena na podlagi meritev in je bila pripravljena tako (na primer s steklom, cementom, betonom ali bitumnom), da niso primerni za nadaljnjo jedrsko rabo;

8.„v okolje izločene snovi“ pomeni jedrsko snov, izmerjeno ali ocenjeno na podlagi meritev, ki je bila dokončno izločena v okolje v okviru načrtovanih izpustov, in sicer tako, da ni več primerna za nadaljnjo uporabo;

9.„odlaganje“ pomeni namestitev odpadkov ali izrabljenega goriva v objektu brez namena odstranitve;

10.„izrabljeno gorivo“ pomeni jedrsko gorivo, ki je bilo obsevano v reaktorski sredici in trajno odstranjeno iz nje; izrabljeno gorivo se lahko šteje za uporaben vir, ki ga je mogoče predelati, ali pa se lahko odloži, če nadaljnja uporaba ni predvidena;

11.„kategorije“ (jedrskih snovi) so naravni uran, osiromašeni uran, uran, obogaten z uranom 235 ali uranom 233 do manj kot 20 %, uran, obogaten z uranom 235 ali uranom-233 do 20 % in več, torij, plutonij in katera koli druga snov, ki jo določi Svet v skladu z določbami člena 197 Pogodbe;

12.„predmet“ pomeni enoto, ki jo je mogoče določiti, kot je npr. gorivni element ali gorivna palica;

13.„šarža“ pomeni količino jedrskih snovi, ki se uporablja kot obračunska enota na ključni točki merjenja in za katero sta sestava in količina definirani z enim nizom tehničnih podatkov ali meritev. Jedrske snovi so lahko nepakirane ali pa so v več ločenih predmetih;

14.„podatki o šarži“ pomenijo skupno težo vsake kategorije jedrskih snovi, v primeru plutonija in urana pa izotopsko sestavo, če je primerno. Za uporabo v poročilih se teže posameznih predmetov v šarži seštevajo pred zaokroženjem na najbližjo enoto;

15.„efektivni kilogram“ je posebna enota, ki se uporablja pri varovanju jedrskih snovi in se dobi tako, da se vzame:

(a)za plutonij njegova teža v kilogramih;

(b)za uran, obogaten za 0,01 (1 %) in več, njegova teža v kilogramih in se pomnoži s kvadratom obogatitve;

(c)za uran, obogaten pod 0,01 (1 %) in nad 0,005 (0,5 %), njegova teža v kilogramih in se jo pomnoži z 0,0001;

ter

(d)za osiromašeni uran z obogatitvijo 0,005 (0,5 %) ali manj in za torij, njegova teža v kilogramih, in se pomnoži z 0,00005;

16.„cona materialne bilance“ pomeni območje, kjer se za namene ugotavljanja materialne bilance lahko ugotovi:

(a)količina jedrskih snovi pri vsakem vnosu v cono materialne bilance ali iznosu iz cone materialne bilance;

ter

(b)fizične zaloge jedrskih snovi v vsaki coni materialne bilance, kadar je to potrebno, v skladu z določenimi postopki;

17.„ključna točka merjenja“ pomeni lokacijo, kjer se jedrske snovi pojavljajo v taki obliki, da jih je mogoče meriti za določanje pretoka snovi ali zalog, vključno med drugim z mesti, na katerih jedrske snovi vstopajo, izstopajo ali se shranjujejo v conah materialne bilance;

18.„knjigovodske zaloge“ posamezne cone materialne bilance pomeni algebraični seštevek njenega zadnjega popisa fizičnih zalog in vseh sprememb zalog, ki so nastale od takrat;

19.„fizične zaloge“ pomeni vsoto vseh izmerjenih ali izpeljanih ocen količin jedrskih snovi v šaržah, ki so v danem času prisotne znotraj posamezne cone materialne bilance, dobljeno v skladu z natančno določenimi postopki;

20.„neevidentirane snovi“ pomenijo razliko med fizičnimi zalogami in knjigovodskimi zalogami;

21.„razlika med pošiljateljem in prejemnikom“ pomeni razliko med količino jedrskih snovi v šarži, izmerjeno v coni materialne bilance prejemnika, in količino, ki se sporoči iz cone materialne bilance pošiljatelja;

22.Izvirni podatki so podatki, zapisani med merjenjem ali umerjanjem oziroma uporabljeni za izpeljevanje empiričnih razmerij, ki identificirajo jedrsko snov in dajejo podatke o šarži, med drugim: teža spojin; konverzijski faktorji za določanje teže elementa, specifična masa: koncentracija elementov, izotopska razmerja, odnos med prostornino in manometrskimi odčitki ter razmerje med proizvedenim plutonijem in proizvedeno energijo;

23.„mesto“ pomeni območje, ki ga razmejita Skupnost ali država članica in obsega enega ali več objektov, vključno z zaprtimi objekti, kakor je opredeljeno v ustreznih osnovnih tehničnih lastnostih, kjer:

(a)v zaprtih objektih, kjer so se običajno uporabljale količine osnovnih snovi ali posebnih cepljivih snovi, manjše od enega efektivnega kilograma, je uporaba izraza omejena na lokacije z vročimi celicami ali lokacije, kjer so potekale dejavnosti, povezane s pretvorbo, obogatitvijo, izdelavo ali predelavo goriva;

(b)izraz „mesto“ vključuje vse obrate poleg objektov, ki zagotavljajo ali uporabljajo bistvene storitve, vključno z vročimi celicami za obdelavo obsevanih snovi, ki ne vsebujejo jedrskih snovi, obrate za ravnanje z odpadki, shranjevanje in odlaganje odpadkov ter objekte, ki so povezani z dejavnostmi iz Priloge 1 k Dodatnemu protokolu 1999/188/Euratom in jih je določila zadevna država;

(c)v primeru nacionalne lokacije zunaj jedrskih objektov vsi vključeni uporabniki majhnih količin jedrske snovi skupaj tvorijo eno lokacijo;

24.„predstavnik mesta“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo ali organizacijo, ki jo država članica imenuje kot odgovorno za deklaracije iz člena 6(1);

25.„objekt“ pomeni (od faze načrtovanja do potrditve razgradnje):

(a)reaktor, kritični objekt, obrat za pretvorbo, obrat za izdelavo, obrat za predelavo, obrat za ločevanje izotopov, objekt za ločeno shranjevanje, obrat za kapsulacijo, geološko odlagališče, objekt za ravnanje z odpadki in shranjevanje ali odlaganje odpadkov ali katero koli drugo lokacijo, na kateri se ponavadi nahaja ali uporablja osnovna snov ali posebna cepljiva snov v količinah, večjih kot en efektivni kilogram;

(b)katera koli lokacija, ki ni zajeta pod (a), na kateri se osnovna snov ali posebna cepljiva snov hrani ali se običajno uporablja v količinah do enega efektivnega kilograma, tj. „lokacija zunaj jedrskih objektov“ (LOF);

(c)katero koli lokacijo, na kateri se ruda pridobiva, skladišči ali uporablja;

26.„zaprt“ pomeni (kadar se nanaša na objekt), da je bilo preverjeno, da so bile dejavnosti ustavljene in da so bile odstranjene vse jedrske snovi, za katere veljajo nadzorni ukrepi Euratoma;

27.„v postopku razgradnje“ pomeni (kadar gre za objekt), da potekajo dejavnosti razstavljanja in/ali povrnitve in odstranjevanja jedrske snovi in/ali odstranjevanja ali onemogočanja uporabe bistvene opreme z namenom razgradnje objekta;

28.„razgradnja“ pomeni (kadar se nanaša na objekt), da je bilo preverjeno, da so bile odstranjene vse jedrske snovi, za katere veljajo nadzorni ukrepi Euratoma, ter da so bile preostale strukture in oprema, ki so bistvene za uporabo objekta za druge namene, kot je odlaganje jedrskega materiala, za katerega ne veljajo več nadzorni ukrepi Euratoma, odstranjene ali so postale neuporabne, tako da ravnanje z jedrsko snovjo, njena obdelava ali uporaba ni več mogoča;

29.„nacionalna lokacija zunaj jedrskih objektov“ pomeni določeno LOF, ki vključuje več imetnikov majhnih količin jedrske snovi v skladu z merili, o katerih sta se dogovorili država članica, v kateri se nahajajo, in Komisija;

30.„skupna območja materialne bilance (CAM)“ pomeni določeno LOF, ki vključuje več imetnikov majhnih količin jedrske snovi v skladu z merili iz Priloge I-N;

31.„načelo enakovrednosti“ pomeni koncept, da se lahko posebna nadzorna obveznost, ki velja za določeno količino jedrske snovi, prenese na drugo količino jedrske snovi ob upoštevanju meril enakovrednosti;

32.„merila enakovrednosti“ pomeni posebna merila, ki morajo biti izpolnjena glede količine, kategorije, izotopske sestave, fizikalne oblike, kemijske oblike in stanja jedrske snovi, da je mogoče uporabiti načelo enakovrednosti;

33.„načelo sorazmernosti“ pomeni, da, kadar se jedrska snov, za katero velja posebna nadzorna obveznost, zmeša ali predela v določenem razmerju z jedrsko snovjo, ki ni predmet te obveznosti, velja za proizvod, stranski proizvod, odpadke ali izgube, nastale pri obdelavi, v enakem razmerju posebna nadzorna obveznost;

34.„skupinsko knjigovodstvo“ pomeni posebno knjigovodsko metodo, pri kateri se za sporočitev knjigovodskih zalog in seznamov fizičnih zalog Komisiji na podlagi členov 14 in 15 te uredbe uporablja enotna oznaka obveznosti (koda skupine), čeprav lahko za jedrsko snov veljajo različne posebne nadzorne obveznosti;

35.„knjigovodska skupina“ pomeni področje uporabe, v okviru katerega je bila odobrena uporaba skupinskega knjigovodstva na enem ali več conah materialne bilance.

36.„upravljavec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo ali organizacijo, ki upravlja objekt ali načrtuje postavitev objekta.

POGLAVJE II

OSNOVNE TEHNIČNE LASTNOSTI IN POSEBNE DOLOČBE O NADZORU

Člen 3
Deklaracija o osnovnih tehničnih lastnostih

1.Vsi upravljavci Komisiji sporočijo osnovne tehnične lastnosti svojih objektov.

Za proizvajalce rud se uporabljajo določbe členov 27 in 28.

Za nacionalne LOF se uporabljajo določbe člena 38.

2.Kadar koli se osnovne tehnične lastnosti prvič deklarirajo ali posodobijo, se uporabi ustrezni vprašalnik iz Priloge I.

3.Deklaracija se predloži v elektronski obliki.

4.Na zahtevo se dodatne podrobnosti ali pojasnila v zvezi z informacijami, predloženimi v deklaraciji, predložijo Komisiji v 30 dneh ali v drugačnem dogovorjenem roku.

Člen 4
Roki za prvo deklaracijo o osnovnih tehničnih lastnostih

1.Celotna deklaracija o osnovnih tehničnih lastnostih za nove objekte se predloži Komisiji v skladu s členom 3(1) najmanj 200 dni pred prejemom prve pošiljke jedrskih snovi.

2.Za nove naprave iz člena 2(25)(a) se vse informacije v zvezi z lastnikom, upravljavcem, lokacijo, namenom in vrsto objekta, zmogljivostjo ter informacijami pred obratovanjem sporočijo Komisiji takoj, ko so informacije na voljo, najpozneje pa 200 dni pred datumom vloge za gradbeno dovoljenje ali v drugačnem dogovorjenem roku.

Da bi bilo mogoče vključiti zahteve po nadzornih ukrepih v zgodnji fazi procesa projektiranja jedrskih objektov, se v tem trenutku posredujejo vsaj vrsta, oblika in pričakovani pretok ter zaloge jedrske snovi, pa tudi risbe, ki prikazujejo tokove in skladiščenje jedrskih snovi.

3.Vsi upravljavci objekta, ki načrtujejo uporabo tehnik za kemično obdelavo obsevanih snovi, hkrati zagotovijo vse dodatne informacije, ki jih Komisija potrebuje za odobritev teh tehnik, kot zahteva člen 78 Pogodbe.

4.Informacije, ki se zahtevajo v skladu z odstavkoma 2 in 3, se navedejo v posebnih poljih ustreznega vprašalnika v Prilogi I.

5.Objekti na ozemlju držav pristopnic k Evropski uniji sporočijo Komisiji svoje osnovne tehnične lastnosti v 30 dneh od datuma začetka veljavnosti te uredbe v navedeni državi ali v drugačnem dogovorjenem roku.

Člen 5
Deklaracija o spremembah osnovnih tehničnih lastnosti

1.Spremembe informacij iz člena 4(2) in člena 4(3) se sporočijo Komisiji ob vsaki spremembi zasnove objekta ali v drugačnem dogovorjenem roku.

2.Spremembe osnovnih tehničnih lastnosti v zvezi z namenom, vrsto ali tlorisom objekta, zlasti pa spremembe, ki vplivajo na poti dostopa do območij, kjer se jedrske snovi uporabljajo ali skladiščijo, se sporočijo takoj, ko je sprejeta odločitev o njihovi izvedbi, najpozneje pa 20 dni pred načrtovanim začetkom dela v zvezi s spremembami. Dodatne zahteve glede sprememb osnovnih tehničnih lastnosti, ki jih je treba sporočiti vnaprej, se lahko določijo v posebnih določbah o nadzoru iz člena 8.

3.Spremembe osnovnih tehničnih lastnosti, za katere se ne zahteva vnaprejšnje obveščanje, kot je določeno v odstavku 2, se Komisiji sporočijo v 30 dneh po dokončanju spremembe.

4.Načrti razgradnje in roki za njihovo izvajanje se sporočijo v posebnih poljih vprašalnika iz Priloge I. Te informacije se sporočijo takoj, ko je sprejeta odločitev o prenehanju obratovanja objekta, in se posodobijo, kadar se spremenijo načrti ali časovni roki. Spremembe osnovnih tehničnih lastnosti zaradi dejavnosti razgradnje, zlasti odstranitev ali onesposobitev bistvene opreme, se sporočijo v 30 dneh po dokončanju spremembe.

Člen 6
Deklaracija o splošnem opisu mesta

1.Vsaka država članica, ki je pogodbenica Dodatnega Protokola 1999/188/Euratom za vsako mesto na svojem ozemlju določi predstavnika mesta, ki Komisiji predloži deklaracijo, ki vsebuje splošni opis mesta z uporabo vprašalnika iz Priloge II.

Deklaracija se predloži v 120 dneh po začetku veljavnosti Dodatnega protokola 1999/188/Euratom v zadevni državi članici, posodablja pa se do 1. aprila vsako leto. Deklaracije se predložijo v elektronski obliki.

Deklaracija izpolnjuje zahteve iz člena 2(a)(iii) Dodatnega protokola 1999/188/Euratom in je ločena od deklaracije, ki se zahteva na podlagi člena 3(1).

2.Čeprav je predstavnik mesta odgovoren za pravočasno zbiranje ustreznih informacij in predložitev splošnega opisa mesta Komisiji, so za točnost in popolnost deklaracij odgovorne fizične ali pravne osebe, ki gradijo ali upravljajo objekte, za zgradbe na mestu, ki ne vsebujejo jedrskih snovi, pa zadevna država članica.

3.Na zahtevo se dodatne podrobnosti ali pojasnila v zvezi z informacijami, predloženimi v deklaraciji, predložijo Komisiji v 15 dneh.

Člen 7
Program dejavnosti

1.Da bi Komisija lahko načrtovala svoje dejavnosti v zvezi z nadzornimi ukrepi, upravljavci Komisiji v elektronski obliki sporočijo naslednje informacije:

(a)okvirni program dejavnosti na podlagi Priloge XI, kjer so nakazani zlasti predvideni datumi popisa fizičnih zalog;

(b)vsaj 40 dni pred dejanskim popisom fizičnih zalog, program tega opravila.

Za objekte iz člena 2(25), točka (b), se sporočijo vsaj začasni datumi za popis fizičnih zalog.

Spremembe, ki vplivajo na okvirni program dejavnosti, zlasti popis fizičnih inventarjev, se nemudoma sporočijo Komisiji.

2.Če ni drugače določeno v določbah o nadzoru jedrskih materialov iz člena 8, se program dejavnosti pošlje vsako leto, in sicer do 15. novembra predhodnega leta.

Člen 8
Posebne določbe o nadzoru

1.Komisija na podlagi osnovnih tehničnih lastnosti, predloženih na podlagi člena 3(1) in člena 4, sprejme posebne določbe o nadzoru v zvezi z zadevami iz odstavka 2 tega člena.

Za objekte iz člena 2(25), točka (a), se posebne določbe o nadzoru določijo z odločbami Komisije, naslovljenimi na zadevnega upravljavca, ob upoštevanju delovnih in tehničnih omejitev ter v tesnem posvetovanju z zadevnim upravljavcem in zadevno državo članico.

Za objekte iz člena 2(25), točka (b), se lahko pripravi en sam sklep Komisije, naslovljen na več zadevnih upravljavcev ali vse zadevne upravljavce, ki vsebuje posebne določbe o nadzoru.

Upravljavec, na katerega je naslovljena posamezna odločitev Komisije, je o tem obveščen, kopija obvestila pa se posreduje zadevni državi članici.

2.Za objekte iz člena 2(25), točka (a), posebne določbe o nadzoru vključujejo naslednje:

(a)cone materialne bilance in izbor ključnih točk merjenja za ugotavljanje pretoka in zalog jedrskih snovi;

(b)spremembe osnovnih tehničnih lastnosti, za katere se zahteva vnaprejšnje obveščanje;

(c)postopki za vodenje evidence o jedrskih snoveh za vsako cono materialne bilance in za pripravo poročil;

(d)pogostnost popisovanja fizičnih inventarjev in postopki zanje za knjigovodske namene kot del nadzornih ukrepov;

(e)ukrepe za hrambo in nadzor v skladu z načini, dogovorjenimi z zadevnimi upravljavci;

(f)ureditev jemanja vzorcev s strani zadevne fizične ali pravne osebe izključno za namene nadzora.

Pri objektih iz člena 2(25), točka (b), so lahko posebne določbe o nadzoru omejene na točke (a), (c) in (d).

3.Posebne določbe o nadzoru lahko določajo tudi:

(a)vsebino poznejših sporočil, ki se zahtevajo v skladu s členom 7 ali 16;

(b)pogoje, pod katerimi se uporabljajo določbe te uredbe, zlasti pogoje, pod katerimi je za pošiljke in prejeme jedrskih snovi potrebno vnaprejšnje obvestilo;

(c)ukrepi, ki se štejejo za potrebne za zagotovitev, da se jedrske snovi ne uporabljajo za druge namene.

4.Komisija na podlagi dogovorjene ocene upravljavcem povrne stroške tistih posebnih storitev, ki so predvidene v posebnih določbah o nadzoru jedrskih snovi ali storitev, ki se opravijo na posebno zahtevo Komisije ali njenih inšpektorjev, izključno na podlagi sporazuma, v katerem so določeni ti stroški in pogoji za njihovo povrnitev. Za dela, ki jih je upravljavec izvedel pred podpisom sporazuma, povračilo ni možno. Povračilo je omejeno na znesek, potreben za kritje stroškov, ki jih ima upravljavec zaradi posebnih storitev, in ne vključuje dobička.

POGLAVJE III

KNJIGOVODSTVO JEDRSKIH SNOVI

Člen 9
Knjigovodski sistem

1.Upravljavci vzdržujejo sistem knjigovodstva in nadzora nad jedrskimi snovmi, ki učinkovito preprečuje in odkriva ter pravočasno odpravlja nepravilnosti, ki vodijo v situacije, v katerih se jedrski material nepravilno evidentira. Sistem vključuje knjigovodske evidence in obratovalne zapise ter zlasti podatke o količinah, kategorijah, obliki in sestavi snovi v skladu z zahtevami iz člena 21, njihovo dejansko nahajališče ter posebno nadzorno obveznost v skladu s členom 19, skupaj s podatki o prejemniku ali pošiljatelju, kadar se jedrske snovi premeščajo.

2.Sistem meritev, na katerih temeljijo zapisi, je skladen z najnovejšimi mednarodnimi standardi ali je glede kakovosti enakovreden tem standardom. Na podlagi teh zapisov mora biti mogoče ugotoviti in utemeljiti deklaracije, predložene Komisiji. Vse evidence v zvezi z jedrskimi snovmi se hranijo, dokler so jedrske snovi v objektu, in vsaj pet let po tem, ko jedrskih snovi v objektu ali razgrajenem objektu ni več. Dodatne podrobnosti se lahko določijo v posebnih določbah iz člena 8 o nadzoru za vsak objekt.

3.Knjigovodski in obratovalni zapisi so na voljo v elektronski obliki, če se v tej obliki hranijo v objektu. Za objekta iz člena 2(25), točka (a), se inšpektorjem Komisije na zahtevo da na voljo posodobljen seznam zalog v elektronski obliki, in sicer v obliki iz Priloge X.

Člen 10
Obratovalni zapisi

1.Če je primerno, obratovalni zapisi za vsako cono materialne bilance vsebujejo:

(a)podatke o obratovanju, s katerimi se določajo spremembe v količini in sestavi jedrskih snovi, prisotnih v objektu, vključno z odpremnimi listinami za prejete in poslane šarže jedrskega materiala;

(b)seznam zalog in njihove lokacije, ki se po najboljših močeh posodablja;

(c)podatke, vključno z izpeljanimi ocenami naključnih in sistematičnih napak, dobljene pri umerjanju rezervoarjev in instrumentov ter vzorčenju in analizi;

(d)podatke iz ukrepov kontrole kakovosti, vključno z izpeljanimi ocenami naključnih in sistematičnih napak, ki se uporabljajo v knjigovodstvu jedrskih snovi;

(e)opis zaporedja ukrepov, ki so se izvajali za pripravo na popis fizičnih zalog in pri izvajanju popisa, da bi zagotovili, da je bil ta izvršen pravilno in v celoti;

(f)opis ukrepov, sprejetih za prepoznavanje, preiskovanje in reševanje razhajanj pri knjigovodstvu in nadzoru jedrskih snovi;

(g)rezultate postopkov kontrole zalog in preskusov za sprejetje materialne bilance, pri čemer se upoštevajo upravičene merilne in postopkovne nezanesljivosti;

(h)opis ukrepov, ki so se izvajali, da bi ugotovili vzrok in obseg kakršne koli morebitne naključne ali neizmerljive izgube;

(i)izotopsko sestavo plutonija, vključno z njegovimi razpadnimi izotopi, in referenčne datume, če se v objektu evidentirajo za potrebe obratovanja.

2.Izvirni obratovalni zapisi se dajo na voljo inšpektorjem Komisije v elektronski obliki, če je na voljo. Na utemeljeno zahtevo se Komisiji pošljejo kopije obratovalnih zapisov v elektronski obliki, če je na voljo. Na utemeljeno zahtevo upravljavca se je mogoče dogovoriti za posebno ureditev glede oblike in posredovanja informacij.

Člen 11
Knjigovodska evidenca

Knjigovodska evidenca za vsako cono materialne bilance izkazuje:

(a)vse spremembe zalog, da je možno kadar koli določiti knjigovodske zaloge;

(b)rezultate vseh meritev in štetij, ki se uporabljajo za določitev fizičnih zalog;

(c)vse popravke sprememb zalog, knjigovodske vrednosti in fizičnih zalog.

V knjigovodski evidenci v zvezi s spremembami zalog in fizičnimi zalogami so navedeni podatki za prepoznavanje snovi, podatki o šaržah in izvirni podatki za vsako šaržo. Ta evidenca se vodi ločeno za uran, torij in plutonij, v skladu s kategorijami iz člena 21(2)(b). Poleg tega so pri vsaki spremembi zalog navedeni podatki o datumu spremembe in kjer je primerno, tudi podatki o coni materialne bilance pošiljatelja ali podatki o pošiljatelju ter coni materialne bilance prejemnika ali podatki o prejemniku.

Člen 12
Knjigovodska poročila

Upravljavci Komisiji predložijo knjigovodska poročila.

Knjigovodska poročila vsebujejo vse podatke, ki so na voljo na datum poročanja in jih je treba kasneje po potrebi popraviti. Knjigovodska poročila se pošljejo Komisiji v elektronski obliki.

Na zahtevo se dodatne podrobnosti ali pojasnila v zvezi s temi poročili predložijo Komisiji v treh tednih ali v drugačnem dogovorjenem roku.

Člen 13
Začetne knjigovodske zaloge

Upravljavci na ozemlju držav pristopnic k Evropski uniji v 30 dneh od datuma začetka veljavnosti te uredbe v tej državi pošljejo Komisiji podatke o začetnih knjigovodskih zalogah vseh jedrskih snovi, ki jih posedujejo (vključno z jedrskimi snovmi, ki so se prej štele za zadržane odpadke, in jedrskimi snovmi, ki so bile prej izvzete iz nadzornih ukrepov MAAE), razen jedrskih snovi, za katere so se nadzorni ukrepi MAAE prenehali izvajati. Uporabi se oblika, določena v Prilogi V.

Člen 14
Poročilo o spremembi zalog

1.Upravljavci za vsako cono materialne bilance predložijo Komisiji poročila o spremembah zalog za vse jedrske snovi na obrazcu, predpisanem v Prilogi III.

Ta poročila se pošiljajo mesečno in 15 dni po izteku meseca, v katerem so nastopile spremembe zalog ali so bile ugotovljene.

2.Za mesece, ko se popisuje fizične zaloge, in datum popisa fizičnih zalog ni zadnji dan v mesecu, se oddata dve ločeni poročili o spremembi zalog:

(a)prvo poročilo o spremembi zalog vsebuje vse spremembe zalog do vključno datuma popisa fizičnih zalog in se pošlje najkasneje skupaj z drugim poročilom o spremembi zalog ali skupaj s seznamom fizičnih zalog in poročilom območja materialne bilance, če se zadnja dva pošiljata pred drugim poročilom o spremembi zalog;

(b)drugo poročilo o spremembi zalog vsebuje vse spremembe zalog od prvega dne po popisu fizičnih zalog do konca meseca in se pošlje v 15 dneh po izteku meseca.

3.Za mesece, v katerih niso nastopile spremembe zalog, upravljavci pošljejo poročilo o spremembi zalog, v katerih je preneseno zaključno stanje knjigovodskega inventarja prejšnjega meseca.

4.Majhne spremembe zalog, kakor npr. premestitve vzorcev zaradi analiz, se lahko združijo, kakor je določeno v posebnih določbah o nadzoru iz člena 8 za zadevni objekt, in v poročilu prikažejo kot ena sama inventarna sprememba.

5.Poročila o spremembah zalog lahko spremljajo opombe, ki razlagajo spremembe zalog.

Člen 15
Poročilo o materialni bilanci in seznam fizičnih zalog

1.Upravljavci za vsako cono materialne bilance Komisiji posredujejo:

(a)poročila o materialni bilanci na obrazcu, predpisanem v Prilogi IV, kjer so navedeni:

(i) začetne fizične zaloge;

(ii) spremembe zalog (najprej povečanja, potem zmanjšanja);

(iii) končne knjigovodske zaloge;

(iv) končne fizične zaloge;

(v) neevidentirane snovi;

(b)Seznam fizičnih zalog na obrazcu, predpisanem v Prilogi V, kjer so posamezne šarže prikazane ločeno.

2.Poročila in sezname je treba poslati čim prej, najkasneje pa v 30 dneh po datumu popisa fizičnih zalog.

3.Če v posebnih določbah o nadzoru iz člena 8 za objekt ni določeno drugače, se seznam fizičnih zalog, ki izhaja iz dejanskega popisa stanja vseh jedrskih snovi, ki se nahajajo v coni materialne bilance, predloži vsako koledarsko leto, pri čemer med dvema zaporednima popisoma fizičnih zalog ne sme preteči več kakor 14 mesecev.

Člen 16
Posebna poročila

Upravljavci Komisiji predložijo posebno poročilo, kadar koli nastopijo okoliščine iz člena 17 ali 25.

Posebna poročila in dodatne podrobnosti ali pojasnila, ki se zahtevajo v zvezi s temi poročili, se Komisiji pošljejo takoj. Če so potrebne nadaljnje tehnične preiskave, poročila vsebujejo informacije, ki so na razpolago na datum poročanja, in se čim prej dopolnijo z izidom preiskav.

Člen 17
Nenavadni dogodki

Posebno poročilo se predloži v skladu s členom 16 v naslednjih primerih:

(a)če se zaradi kakršnega koli nenavadnega dogodka ali okoliščin domneva, da je prišlo oziroma lahko pride do povečanja ali izgube jedrskih snovi, tudi med prenosom v objekt ali iz nega; V takih primerih posebno poročilo vsebuje opis incidenta ali okoliščin, težo urana, torija in plutonija v skladu s kategorijami iz člena 21(2)(b), težo cepljivih izotopov v primeru obogatenega urana, opis načina, na katerega je bila ugotovljena teža, in vseh nadaljnjih sprejetih ukrepov, vključno z ukrepi za preprečitev ponovitve izgube.

(b)če se je zadrževalni sistem nepričakovano spremenil, tako da bi bila mogoča nepooblaščena odstranitev jedrske snovi. V takih primerih posebno poročilo vsebuje opis incidenta ali okoliščin ter opis vseh ukrepov, sprejetih za zmanjšanje tveganja nedovoljenega iznosa in preprečitev ponovitve.

Upravljavci predložijo ta poročila takoj, ko ugotovijo takšno izgubo ali povečanje v pogojih hrambe, ali ko posumijo na takšno dogajanje. Vzroki se navedejo takoj, ko postanejo znani.

Za vsak objekt se lahko določijo dodatne podrobnosti o informacijah, ki jih je treba posredovati, v posebnih določbah iz člena 8 o nadzoru.

Člen 18
Poročanje o jedrskih preobrazbah

Za reaktorje se izračunani podatki o jedrskih preobrazbah navajajo v poročilu o spremembi zalog najpozneje takrat, ko se izrabljeno jedrsko gorivo prenese iz cone materialne bilance v reaktorju. V posebnih določbah o nadzoru iz člena 8 se lahko določijo drugi postopki za evidentiranje jedrskih preobrazb in poročanje o njih.

Člen 19
Posebne nadzorne obveznosti

1.Jedrske snovi, za katere veljajo posebne nadzorne obveznosti, ki jih je sprejela Skupnost v sporazumu, sklenjenem s tretjo državo ali mednarodno organizacijo, se navajajo z ustrezno oznako obveznosti, kot jo sporoči Komisija posebej za vsako obveznost v naslednjih obvestilih in evidencah:

(a)začetne knjigovodske zaloge iz člena 13;

(b)poročila o spremembah zalog, vključno s končnimi knjigovodskimi zalogami iz člena 14;

(c)poročila o materialni bilanci in seznamih fizičnih zalog, predvidena v členu 15;

(d)predvideni uvozi in izvozi iz členov 23 in 24;

(e)knjigovodske evidence, predvidene v členu 11.

Če ni posebej prepovedano v enem od teh sporazumov, tako navajanje ne izključuje fizičnega mešanja snovi.

2.Morebitna dodelitev oznak obveznosti v poročilih iz členov 14 in 15 ter evidencah iz člena 11 je v skladu z načelom sorazmernosti.

3.Prvi odstavek se ne uporablja za sporazume, ki so jih sklenile Skupnost in države članice z Mednarodno agencijo za atomsko energijo.

Člen 20
Skupinsko knjigovodstvo in zamenjave obveznosti

1.Za uporabo, obseg, poročanje in skupinsko knjigovodstvo je potrebno predhodno dovoljenje Komisije, ki se lahko da za vsak primer posebej, če je taka uporaba upravičena glede na vrsto in dejavnosti objekta. Načini skupinskega knjigovodstva ne posegajo v izpolnjevanje obveznosti Skupnosti, kot je spoštovanje načel enakovrednosti in sorazmernosti.

Obrazložena in utemeljena zahteva za odobritev uporabe skupinskega knjigovodstva se pisno naslovi na Komisijo, skupaj s predlogom načinov za skupinsko knjigovodstvo.

2.Koda skupine, ki jo sporoči Komisija, se uporablja za navedbo vse jedrske snovi v knjigovodski skupini v poročilih iz členov 14 in 15 ter evidencah iz člena 11. Skupne količine jedrske snovi, dodeljene skupini, so vedno znane za vsako oznako obveznosti in se vsak mesec posredujejo Komisiji v obliki elektronskega poročila o skupini.

3.Dovoljenje se lahko prekliče, če niso več izpolnjene določbe te uredbe ali pogoji, določeni v dovoljenju.

4.Posebne nadzorne obveznosti je mogoče zamenjati med dvema količinama jedrske snovi, pri čemer se upoštevajo merila enakovrednosti, ki se uporabljajo za zadevne sporazume o jedrskem sodelovanju, in posebni pogoji, ki se sporočijo upravljavcu po prejemu zahteve.

Obrazložena in utemeljena zahteva za zamenjavo obveznosti se Komisiji sporoči v elektronski obliki na obrazcu iz Priloge XVI. Zadevni upravljavec bo obveščen o tem, ali so izpolnjeni pogoji za zamenjavo obveznosti.

Člen 21
Utežne enote in kategorije jedrskih snovi

1.V vseh obvestilih, navedenih v tej uredbi, so količine snovi iz uredbe izražene v gramih.

Ustrezna knjigovodska evidenca o snoveh se vodi v gramih ali v manjših enotah. Vodi se na verodostojen način in še posebej tako, da je skladna s trenutno veljavno prakso v državah članicah.

V obvestilih se lahko količine zaokrožijo navzdol, če je prvo decimalno mesto od 0 do 4, oziroma navzgor, če je prvo decimalno mesto od 5 do 9.

2.Če ni v posebnih določbah o nadzoru iz člena 8 določeno drugače, obvestila vsebujejo naslednje:

(a)skupno težo elementov urana, torija ali plutonija, za obogateni uran pa tudi skupno težo cepljivih izotopov;

(b)ločena poročila o materialni bilanci ter ločene postavke v poročilih o spremembi zalog in v seznamih fizičnih zalog za naslednje kategorije jedrskih snovi:

(i) osiromašeni uran;

(ii) naravni uran;

(iii) uran, obogaten do manj kot 20 %;

(iv) uran, obogaten do 20 % in več;

(v) plutonij;

(vi) torij.

Člen 22
Odstopanja

1.Da bi upoštevali kakršne koli posebne okoliščine, v katerih se uporabljajo ali proizvajajo snovi pod nadzorom, se lahko upravljavcu odobri odstopanje od pravil glede pogostnosti poročil iz člena 14.

Zadevni upravljavec predloži zahtevek za odstopanje Komisiji v elektronski obliki na obrazcu iz Priloge IX.

Odstopanje lahko uporablja le za celotno cono materialne bilance, v kateri se jedrske snovi ne predelujejo ali shranjujejo skupaj z jedrskimi snovmi, za katere se odstopanje ne odobri.

2.Odstopanje se lahko uporablja za cono materialne bilance, ki poseduje:

(a)količine jedrskih snovi, ki so sorazmerne s tistimi iz Priloge I-N, ki se hranijo v enakem stanju za dolga obdobja;

(b)osiromašeni uran, naravni uran ali torij, ki se uporabljajo izključno za nejedrske dejavnosti;

(c)posebne cepljive snovi, ki se uporabljajo v količinah enega grama ali manj kot senzorske komponente v instrumentih;

(d)plutonij, katerega izotopska koncentracija plutonija-238 presega 80 %.

3.Zadevni upravljavec bo obveščen o tem, ali so izpolnjeni navedeni pogoji za odstopanje. Če so ti pogoji izpolnjeni, se letno poročilo o spremembi zalog pošlje Komisiji vsako leto do 31. januarja v elektronski obliki, pod pogojem, da v tem obdobju ni prišlo do nobene spremembe zalog, in sicer v obliki, določeni v Prilogi III. V poročilu opišejo stanje na dan 31. decembra preteklega koledarskega leta. Hkrati se po elektronski poti elektronsko z uporabo obrazcev iz prilog IV in V pošljeta poročilo o materialni bilanci in seznam fizičnih zalog, v katerem so ločeno prikazane vse šarže.

4.V primeru kakršne koli spremembe zalog med letom v coni materialne bilance, za katero se uporablja odstopanje, zadevni upravljavec čim prej, najkasneje pa v 15 dneh od konca meseca, v katerem je prišlo do spremembe zalog, pošlje Komisiji poročilo o spremembi zalog na obrazcu iz Priloge III.

5.Če pogoji za odstopanje niso več izpolnjeni, se odstopanje ne uporablja več.

POGLAVJE IV

PRENOSI MED DRŽAVAMI

Člen 23
Izvoz in pošiljke

1.Upravljavci vnaprej obvestijo Komisijo, če se osnovne snovi ali posebne cepljive snovi:

(a)izvozijo v tretjo državo;

(b)pošljejo iz države članice brez jedrskega orožja v državo članico z jedrskim orožjem;

(c)pošljejo iz države članice z jedrskim orožjem v državo članico brez jedrskega orožja.

2.Takšno vnaprejšnje obveščanje se zahteva le:

(a)če pošiljka presega en efektivni kilogram

ali

(b)če objekt v isto državo prenese snovi v skupni količini, ki presega ali bi lahko presegla en efektivni kilogram v zaporednih dvanajstih mesecih, čeprav nobena posamezna pošiljka ne presega enega efektivnega kilograma.

3.Obvestilo se pošlje po zaključku pogodbenih postopkov, ki pripravljajo prenos, na obrazcu iz Priloge VI, Komisija pa ga prejme vsaj osem delovnih dni pred pakiranjem snovi za prenos.

4.Če je za prenos potrebno predhodno soglasje tretje države, se pošiljka ne pošlje, dokler Komisija ne potrdi, da je bilo izdano tako predhodno soglasje.

5.Na utemeljeno zahtevo upravljavca se je mogoče dogovoriti za posebno ureditev glede oblike in prenosa obvestil.

6.Izvoz in pošiljke jedrskih snovi v odpadkih ali rudah se ne urejajo z določbami odstavkov 1 do 4.

Člen 24
Uvoz in prejemi

1.Upravljavci vnaprej obvestijo Komisijo, če se osnovne snovi ali posebne cepljive snovi:

(a)uvažajo iz tretje države;

(b)prejmejo v državi članici brez jedrskega orožja iz države članice z jedrskim orožjem;

(c)prejmejo v državi članici z jedrskim orožjem iz države članice brez jedrskega orožja.

2.Takšno vnaprejšnje obveščanje se zahteva le:

(a)če pošiljka presega en efektivni kilogram

ali

(b)če objekt iz iste države uvozi ali prejme snovi v skupni količini, ki presega ali bi lahko presegla en efektivni kilogram v zaporednih dvanajstih mesecih, čeprav nobena posamezna pošiljka ne presega enega efektivnega kilograma.

3.Tako obvestilo se pošlje čim prej pred pričakovanim dospetjem jedrskih snovi in najpozneje na datum prejema na obrazcu iz Priloge VII, Komisija pa ga prejme vsaj pet delovnih dni pred razpakiranjem snovi.

4.Na utemeljeno zahtevo upravljavca se je mogoče dogovoriti za posebno ureditev glede oblike in prenosa obvestil.

5.Uvoz in prejemi jedrskih snovi v odpadkih ali rudah se ne urejajo z določbami odstavkov 1 do 4.

Člen 25
Izguba ali zamuda pri prenosu

Upravljavci, ki obveščajo o prenosu iz členov 23 in 24, predložijo posebno poročilo, predvideno v členu 16, če so po izjemnih okoliščinah ali dogodku prejeli podatke o dejanski ali možni izgubi jedrskih snovi, ali takrat, kadar je med premeščanjem prišlo do večjih zamud. V takih primerih posebno poročilo vsebuje opis incidenta ali okoliščin in kakršnih koli nadaljnjih sprejetih ukrepov.

Za vsak objekt se lahko določijo dodatne podrobnosti o informacijah, ki jih je treba posredovati, v posebnih določbah iz člena 8 o nadzoru.

Člen 26
Obvestilo o spremembi datuma

Vsako spremembo datumov pakiranja pred prenosom, prevoza ali razpakiranja jedrskih snovi, ki so bili navedeni v obvestilih iz členov 23 in 24, ne pa tudi spremembo, ki zahteva izdelavo posebnih poročil, je treba sporočiti nemudoma, v sporočilu pa navesti spremenjene datume, če so znani.

POGLAVJE V

POSEBNE DOLOČBE

Člen 27
Proizvajalci rude

1.Vsaka fizična ali pravna oseba, ki izkopava rude na ozemlju države članice, prijavi Komisiji osnovne tehnične lastnosti objekta z uporabo vprašalnika iz prilog I–Q najmanj 120 dni pred začetkom izkopavanja rude in sporoči program dejavnosti v skladu s členom 7.

2.Z odstopanjem od členov 9, 10 in 11 vsaka fizična ali pravna oseba, ki izkopava rude, vodi knjigovodsko evidenco, ki vsebuje zlasti količine izkopane rude s povprečno vsebnostjo urana in torija ter zaloge izkopane rude v rudniku. Evidenca v vseh primerih vsebuje tudi podrobnosti o pošiljkah z navedbo datuma, prejemnika in količine.

Taka evidenca se hrani za obdobje najmanj petih let.

3.Proizvajalci rude na ozemlju držav pristopnic k Evropski uniji sporočijo Komisiji svoje osnovne tehnične lastnosti v 30 dneh od datuma začetka veljavnosti te uredbe v navedeni državi.

Člen 28
Poročila o pošiljkah/izvozu rude

Z odstopanjem od členov 12–19 in člena 21 vsak upravljavec, ki izkopava rude, na obrazcu iz Priloge VIII obvesti Komisijo o:

(a)količini snovi, odpremljenih iz vsakega rudnika, vsako leto do 31. januarja za preteklo koledarsko leto;

ter

(b)izvozu rude v tretje države najpozneje do datuma odpremljanja.

Člen 29
Prevozniki in začasni skladiščniki

Vse fizične ali pravne osebe, ki se na ozemlju držav članic ukvarjajo s prevozi ali začasnim shranjevanjem jedrskih snovi med prevozom, sprejmejo ali izročijo take snovi le na podlagi prejemnice s podpisom in datumom. Prejemnica vsebuje imena strank, ki snovi izročajo, imena prejemnikov snovi in navedbe količine snovi, ki se prevaža, ter kategorijo, obliko in sestavo snovi.

Če se tako zahteva zaradi fizičnega varovanja, lahko opis snovi, ki se premeščajo, nadomesti primeren dokument za prepoznavanje pošiljke. Taka identifikacija je sledljiva do evidenc, ki jih hranijo upravljavci, ki pošiljajo in prejemajo materiale.

Te zapise pogodbenice hranijo najmanj pet let.

Člen 30
Nadomestni zapisi za prevoznike in začasne skladiščnike

Zapisi, ki jih že imajo fizične ali pravne osebe v skladu z obstoječimi predpisi, ki se uporabljajo zanje na ozemlju držav članic, kjer delujejo, lahko nadomestijo zapise iz člena 29 pod pogojem, da taki zapisi vsebujejo vse podatke, ki jih zahteva navedeni člen.

Člen 31
Posredniki

Vsi posredniki, ki sodelujejo pri sklenitvi katere koli pogodbe o dobavi jedrskih snovi, kot so pooblaščeni zastopniki, borzni posredniki ali komisionarji, hranijo vse zapise v zvezi s transakcijami, ki so jih opravili sami ali so bile opravljene v njihovem imenu, najmanj pet let po poteku pogodbe. Taki zapisi vsebujejo imena pogodbenih strank in navajajo datum pogodbe ter količino, kategorijo, obliko, sestavo, izvor in namembni kraj pošiljanja snovi.

Člen 32
Pošiljanje informacij in podatkov

Komisija lahko Mednarodni agenciji za atomsko energijo pošlje informacije in podatke, ki jih je prejela na podlagi te uredbe.

Člen 33
Začetni seznam zalog in knjigovodska evidenca za odpadke

1.Upravljavci na ozemlju držav pristopnic k Evropski uniji, ki posedujejo jedrsko snov v pripravljenih odpadkih, za katere so se nadzorni ukrepi MAAE prenehali izvajati, pošljejo Komisiji v 30 dneh od datuma začetka veljavnosti te uredbe v navedeni državi začetni seznam zalog vseh takih snovi po kategorijah.

2.Vsi upravljavci, ki obdelujejo ali skladiščijo jedrske snovi, ki so bile predhodno deklarirane kot zadržani ali pripravljeni odpadki, o tem vodijo knjigovodske evidence.

Z odstopanjem od členov 9 do 13, člena 15 in člena 19(1) za snovi, ki so bile predhodno deklarirane kot zadržani odpadki, in členov 9 do 15 ter člena 19(1) za snovi, ki so bile predhodno deklarirane kot pripravljeni odpadki, ta evidenca vsebuje:

(a)podatke o obratovanju, s katerimi se določajo spremembe v količini in sestavi jedrskih snovi;

(b)seznam zalog, ki se posodablja letno po popisu fizičnih zalog;

(c)opis zaporedja ukrepov, sprejetih za pripravo in popis fizičnih zalog ter da se zagotovi, da je bil ta izvršen pravilno in v celoti;

(d)opis ukrepov, sprejetih za ugotovitev vzroka in obsega morebitnih nenamernih izgub;

(e)vse spremembe stanja zalog, tako da se lahko na zahtevo ugotovijo knjigovodske zaloge.

Posebne zahteve za poročanje za obdelavo odpadkov so lahko določene v posebnih določbah o nadzoru iz člena 8.

Člen 34
Obdelava odpadkov

Upravljavci Komisijo vnaprej obvestijo o kakršni koli obdelavi snovi, ki so bile predhodno deklarirane kot zadržani ali pripravljeni odpadki, razen prepakiranja ali nadaljnje priprave brez ločevanja elementov.

Vnaprejšnje obvestilo z obrazcem iz Priloge XII vsebuje podatke o količini plutonija, visoko obogatenega urana in urana-233 na šaržo, obliki (steklo, visoko aktivna tekočina itn.), pričakovanem trajanju postopka in lokaciji, na kateri se nahaja snov pred postopkom in po njem. Tako obvestilo mora biti posredovano Komisiji v elektronski obliki najmanj 200 dni pred začetkom postopka.

Člen 35
Prenos pripravljenih odpadkov

Upravljavci najpozneje do 31. januarja vsako leto v elektronski obliki predložijo letna poročila o:

(a)pošiljkah ali izvozu pripravljenih odpadkov v objekt na ozemljih ali izven ozemelj držav članic, na obrazcu iz Priloge XIII;

(b)prejemu ali uvozu pripravljenih odpadkov iz objekta na ozemljih ali izven ozemelj držav članic, na obrazcu iz Priloge XIV;

(c)spremembah lokacije pripravljenih odpadkov, ki vsebujejo plutonij, visoko obogateni uran ali uran-233, na obrazcu iz Priloge XV.

Člen 36
Prenehanje nadzornih ukrepov

1.Nadzorni ukrepi v skladu s to uredbo se lahko prenehajo izvajati za jedrske snovi v naslednjih okoliščinah:

(a)jedrske snovi, ki se merijo ali ocenijo na podlagi meritev in ki so bile dokončno izločene v okolje v okviru načrtovanih izpustov. V ta namen se v poročilu o spremembi zalog iz člena 14 deklarirajo v okolje izločene snovi;

(b)jedrske snovi, za katere se iz praktičnih ali gospodarskih razlogov šteje, da jih ni mogoče povrniti, in so vključene v končne proizvode, ki se uporabljajo za nejedrske namene, kot so zlitine ali keramika. V ta namen se v poročilu o spremembi zalog iz člena 14 navede, da so se prenehale uporabljati;

(c)    jedrske snovi, za katere se iz praktičnih ali gospodarskih razlogov šteje, da jih ni mogoče povrniti, in so vsebovane v odpadkih v zelo nizkih koncentracijah, izmerjenih ali ocenjenih na podlagi meritev, tudi če se ti materiali ne odložijo. V ta namen se v poročilu o spremembi zalog iz člena 14 navede prenehanje nadzornih ukrepov.

2.Za prenehanje nadzornih ukrepov iz točk (b) in (c) se Komisiji pošlje obrazložena in utemeljena zahteva. Zadevni upravljavec bo obveščen o tem, ali so izpolnjeni pogoji za prenehanje nadzornih ukrepov.

Člen 37
Prenosi in inventarji predmetov, ki niso jedrska snov

1.Fizične ali pravne osebe iz člena 1 na ustreznem obrazcu iz Priloge XVII ali podobnem sprejetem obrazcu Komisiji čim prej pošljejo vnaprejšnje uradno obvestilo in ji čim prej potrdijo prenos predmetov, ki niso jedrske snovi, če za te predmete velja kateri koli sporazum o jedrskem sodelovanju.

2.Če je za prenos potrebno predhodno soglasje tretje države, se pošiljka ne pošlje, dokler Komisija ne potrdi, da je bilo izdano tako predhodno soglasje.

3.Fizične ali pravne osebe, ki posedujejo predmete, ki niso jedrska snov, za katere velja kateri koli sporazum o jedrskem sodelovanju, Komisiji do 31. januarja naslednjega leta predložijo letno poročilo v elektronski obliki, ki prikazuje stanje inventarja na dan 31. decembra.

Člen 38
Nacionalna LOF

1.Nacionalna LOF, ki zajema več posameznih imetnikov majhnih količin jedrske snovi (mali imetniki) v tej državi članici, se lahko vzpostavi na zahtevo pristojnega organa države članice, naslovljeno na Komisijo.

2.Odgovorni organ nadzoruje nacionalno LOF in zagotavlja izvajanje členov 3–7, 12–19, 21 in 23–26.

3.Skupna zaloga osnovne snovi in posebne cepljive snovi v nacionalni LOF ne sme presegati enega efektivnega kilograma.

4.Pristojni organ predloži Komisiji izjavo o osnovnih tehničnih lastnostih nacionalne LOF z uporabo vprašalnika iz Priloge I-M. Vsaka posodobitev se predloži najpozneje ob posredovanju seznama fizičnih zalog iz člena 15.

5.Izjava o osnovnih tehničnih lastnostih opisuje delitev odgovornosti med odgovornimi organi in posameznimi malimi imetniki za namene izvajanja členov 9–11.

6.Za namene izvajanja členov 9, 14 in 15 odgovorni organ sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da:

(a)popis fizičnih zalog na isti dan opravijo vsi posamezni mali imetniki, ki sestavljajo nacionalno LOF;

(b)je mogoče v seznamu fizičnih zalog, ki se pošlje Komisiji, ugotoviti, kateri je fizične zaloge vsakega posameznega malega imetnika;

(c)so knjigovodska poročila podprta z ustreznimi obratovalnimi zapisi;

(d)se določbe te uredbe učinkovito izvajajo na področju nacionalne LOF.

Člen 39
Mednarodne obveznosti

1.Določbe te uredbe, zlasti člen 6(1), člen 34 ter člen 35, točka (c), se uporabljajo ob popolnem upoštevanju obveznosti, ki jih imajo Skupnost in države članice brez jedrskega orožja na podlagi Dodatnega protokola 1999/188/Euratom.

2.Določbe te uredbe in zlasti členi 19, 20, 23, 24 in 37 se uporabljajo v skladu z veljavnimi sporazumi o jedrskem sodelovanju med Skupnostjo in tretjimi državami in tako, da lahko Komisija izpolni obveznosti Skupnosti iz takih sporazumov.

3.Določbe te uredbe, zlasti členi 9–18, 22–26 in 36, se uporabljajo ob popolnem upoštevanju obveznosti, ki jih imajo Skupnost in države članice na podlagi sporazumov o izvajanju nadzora z Mednarodno agencijo za atomsko energijo.

POGLAVJE VI

POSEBNE DOLOČBE, KI SE UPORABLJAJO NA OZEMLJU DRŽAVE ČLANICE Z JEDRSKIM OROŽJEM

Člen 40
Posebne določbe za državo članico z jedrskim orožjem

1.Ta uredba se ne uporablja:

(a)za objekte ali njihove dele, ki so namenjeni za izpolnjevanje obrambnih zahtev in ki se nahajajo na ozemlju države članice z jedrskim orožjem;

ali

(b)jedrske snovi, ki jih navedena država članica z jedrskim orožjem nameni za izpolnjevanje obrambnih zahtev.

2.Za jedrske snovi, objekte ali njihove dele, ki so primerni za uporabo v obrambne namene in ki se nahajajo na ozemlju države članice z jedrskim orožjem, se obseg uporabe te uredbe in postopki za njeno uporabo določijo v dogovoru med Komisijo in z zadevno državo članico, z upoštevanjem določb drugega odstavka člena 84 Pogodbe. Taki postopki ne posegajo v možnost inšpektorjev Komisije, da uporabijo nadzorne ukrepe in zagotovijo skladnost z določbami člena 77 Pogodbe. Taki postopki vključujejo določbe za objekte ali dele objektov, ki so v postopku razgradnje. Z odstopanjem se lahko za vsak primer posebej dogovori, da se inšpektorjem Komisije namesto odpremnih listin iz člena 10(a) predložijo posebne evidence.

3.Ne glede na odstavka 1 in 2 se:

(a)določbe členov 3(1), 4 in 8 uporabljajo za objekte ali njihove dele, ki v določenem času obratujejo izključno z jedrskimi snovmi, primernimi za uporabo v obrambne namene, v drugem času pa izključno z jedrskimi snovmi, ki služijo civilnim namenom;

(b)uporabljajo določbe členov 3(1), 4 in 8, razen v primerih, ko gre za razloge državne varnosti, za objekte ali njihove dele, do katerih je dostop iz teh razlogov lahko omejen, vendar proizvajajo, obdelujejo, ločujejo, predelujejo, skladiščijo ali kakor koli drugače uporabljajo civilne jedrske snovi in jedrske snovi, namenjene uporabi ali primerne za uporabo v obrambne namene;

(c)določbe členov 2 in 7, členov 9 do 37, odstavkov 1 in 2 tega člena in členi 41, 42 in 43 se uporabljajo v zvezi z vsemi civilnimi jedrskimi snovmi, ki se nahajajo v objektih ali njihovih delih, kakor je navedeno v točkah (a) in (b) tega odstavka;

(d)določbe člena 6(1), člena 34 in člena 35(c) se ne uporabljajo na ozemlju države članice z jedrskim orožjem.

POGLAVJE VII

KONČNE DOLOČBE

Člen 41
Zaupnost podatkov

1.Za informacije, ki jih Komisija pridobi ali obravnava v skladu s to uredbo, veljajo varnostna pravila iz Sklepa Komisije (EU/Euratom) 2015/443 in Sklepa Komisije (EU/Euratom) 2015/444, brez poseganja v Uredbo (Euratom) št. 3 o izvajanju člena 24 Pogodbe.

2.Varnost prenosa informacij je v skladu s pravili Komisije in zahtevami držav članic za prenos takih informacij.

Člen 42
Objekti, nadzorovani izven Skupnosti

V objektih, ki jih nadzorujejo fizične ali pravne osebe s sedežem izven Skupnosti, obveznosti, ki jih določa ta uredba, izpolnjuje lokalna uprava objekta.

Člen 43
Izvajanje in spremljanje

1.Komisija bo s priporočilom sprejela in objavila Smernice za uporabo te uredbe in jih bo po potrebi posodabljala glede na pridobljene izkušnje v tesnem posvetovanju z državami članicami in po prejetju pripomb zainteresiranih strank.

2.Komisija oceni uporabo te uredbe v desetih letih po začetku njene veljavnosti in o glavnih ugotovitvah poroča Svetu.

Člen 44
Razveljavitev

Uredba (Euratom) št. 302/2005 se razveljavi.

Sklicevanje na razveljavljeno uredbo se šteje za sklicevanje na to uredbo.

Člen 45
Prehodno obdobje

Na utemeljeno zahtevo in ob predložitvi programa za izvajanje lahko Komisija za vsak primer posebej odobri izjemo od obveznosti uporabe obrazca iz Priloge X za seznam zalog. Izvzetje se odobri za največ dve leti.

Člen 46
Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati xxx dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

PRILOGA I

VPRAŠALNIK ZA DEKLARACIJO OSNOVNIH TEHNIČNIH LASTNOSTI OBJEKTOV

OPOMBA:

1.Odgovor „ni relevantno“ se lahko poda, kadar se šteje, da vprašanje ni upoštevno glede na poseben položaj objekta. V takem primeru je treba na kratko pojasniti, zakaj se vprašanje ne uporablja.

2.Pri posodobitvah deklaracij izpostavite uvedene spremembe. V primeru posodobitev je treba poslati celotne BTC z novo številko različice.

3.Elektronske predloge so na voljo preko Komisije.

4.Ustrezno izpolnjeno in (po možnosti digitalno) podpisano deklaracijo bi bilo treba v elektronski obliki posredovati Evropski komisiji, Nadzorni ukrepi Euratom.

PRILOGA I-A: JEDRSKI IN RAZISKOVALNI REAKTORJI

Upravni podatki:

(a)datum (datum, ko je so bile BTC izpolnjene);

(b)različica (edinstvena številka za sklic);

(c)odgovorni uradnik (ime in kontaktni podatki).

IDENTIFIKACIJA OBJEKTA

1.Ime objekta (navedite običajno okrajšavo, če se uporablja).

–    Navedite oznake območij materialne bilance (CMB) (ko so dodeljene).

2.Lokacija, poštni in elektronski naslov (namenski poštni predal, če je na voljo) ter telefonska številka.

3.Lastnik (pravno odgovorni organ ali posameznik) in njegovi kontaktni podatki.

4.Upravljavec (pravno odgovorni organ ali posameznik) in njegovi kontaktni podatki.

5.Opis (samo glavne značilnosti).

6.Namen in vrsta objekta.

7.Trenutno stanje (npr. faza projektiranja, v gradnji, obratovanju, zaprtju in/ali v postopku razgradnje).

8.Informacije pred obratovanjem

Projektni in konstrukcijski časovni razpored, predvideni datum prevzema in začetka obratovanja. Datumi vloge za dovoljenje in/ali odobritve dovoljenja (npr. načelna odločitev, gradnja in pričakovani datumi vloge za obratovalno dovoljenje). Informacije o pričakovanem datumu prejema jedrske snovi. Projektne načrte objekta je treba posredovati takoj, ko so na voljo.

Informacije pred obratovanjem so povezane s postopkom „konstrukcijskih nadzornih ukrepov“ (safeguards by design) in so bistvene za vključitev infrastrukture opreme za nadzor v zasnovo in poznejšo konstrukcijo objekta.

9.Običajni način obratovanja (sprejet sistem izmen, približni datumi obratovalnih obdobij v letu itn.)

10.Tloris območja (načrt, ki prikazuje objekt, reaktor(je) in skladiščne prostore, meje, zgradbe, ceste, vodotoke, železnice, itn.).

11.Tloris objekta:

(a)navedba glavnih območij (zadrževalni hram, ograje in dovozne poti);

(b)skladiščni prostor za vhodne snovi;

(c)območje reaktorjev;

(d)območje za preskuse in poskuse, laboratoriji;

(e)skladiščni prostor za izhodne snovi;

(f)prostor za shranjevanje odpadkov.

12.Odgovorna oseba za nadzorne ukrepe, tudi za knjigovodstvo jedrskih snovi, njen elektronski naslov (namenski poštni predal, če je na voljo) in telefonska številka.

Splošni podatki o reaktorju

13.Opis objekta (navedba glavnih predmetov opreme).

14.Nazivna izhodna toplotna moč in proizvedena električna energija (če je ustrezno).

15.Število enot

16.Vrsta reaktorja.

17.Vrsta polnjenja z gorivom (dolžina cikla, med obratovanjem ali med zaustavitvijo, odstotek ponovne uporabe goriva).

18.Razpon obogatitve jedra in koncentracija Pu (v ravnovesju za reaktorje med obratovanjem, začetni in končni za reaktorje med zaustavitvijo).

19.Moderator.

20.Hladilo.

21.Plašč, reflektor.

SPLOŠNA ZASNOVA OBJEKTA, VKLJUČNO Z UREDITVIJO UPORABE SNOVI IN RAVNANJA Z NJO

Opis jedrskih snovi

22.Vrste svežega goriva.

23.Obogatitev s svežim gorivom (U-235) in/ali vsebnost Pu (povprečna obogatitev za vsako vrsto svežnja).

24.Nazivna teža gorivnega materiala v elementih/svežnjih s konstrukcijskimi tolerancami.

25.Fizikalna in kemična oblika svežega goriva.

26.Podroben opis reaktorskih svežnjev:

(a)vrsta gorivnih elementov;

(b)število gorivnih elementov, regulacijskih ali kompenzacijskih svežnjev, eksperimentalnih svežnjev v sredici, v conah plašča(ev);

(c)število in vrste gorivnih palic/elementov;

(d)povprečna obogatitev in/ali vsebnost Pu na sveženj;

(e)splošna struktura

(f)geometrična oblika;

(g)mere,

(h)snovi za obloge goriva.

27.Podroben opis vsake vrste svežega goriva:

(a)fizikalna in kemična oblika svežega goriva;

(b)jedrska snov in cepljiva snov ter njena količina;

(c)obogatitev in/ali vsebnost Pu;

(d)geometrična oblika;

(e)mere,

(f)število tablet/peletov na element;

(g)sestava zlitine;

(h)snovi za obloge goriva (debelina, sestava materiala, vezava).

28.Določba za zamenjavo palic za vsako vrsto gorivnih elementov. Navedite, ali je predvideno, da bo to postalo rutinski postopek.

29.Osnovne operativne knjigovodske enote (gorivni elementi/svežnji itd.).

30.Druge vrste knjigovodskih enot.

31.Sredstva za identifikacijo jedrske snovi in/ali goriva.

32.Druge jedrske snovi in atrape (npr. ščit, cepitvene komore, viri itd.).

Pretok jedrskih snovi

33.Shematski prikaz pretoka jedrskih snovi (navedba točk merjenja, meritvenih območij, lokacij inventarja).

34.Zaloge s količinskim razponom, vključno z obogatitvijo urana in vsebnostjo plutonija, število predmetov v ključnih točkah merjenja (v normalnih obratovalnih pogojih):

(a)v skladišču za sveže gorivo;

(b)v reaktorski sredici;

(c)v skladišču za izrabljeno gorivo;

(d)na drugih lokacijah.

35.Faktor obremenitve.

36.Polnitev reaktorske sredice (število elementov in svežnjev).

37.Zahteve glede menjave goriva.

38.Izgorevanje, povprečje in največja vrednost.

39.Navedite način ravnanja z obsevanimi gorivnimi elementi (za shranjevanje v suhem ali vlažnem stanju ali za predelavo).

Ravnanje z jedrskimi snovmi

40.Splošna ureditev za sveže gorivo:

(a)razporeditev, načrt skladiščenja in embalaža;

(b)zmogljivost skladišča;

(c)prostor za pripravo in preskušanje goriva in prostor za polnjenje reaktorja, opis in navedba tlorisa in splošne razporeditve.

41.Oprema za prenos goriva (vključno z napravo za polnjenje z gorivom).

42.Transportne poti za jedrske snovi sveže gorivo, obsevano gorivo, plašč in druge jedrske snovi.

43.Reaktorska posoda (s prikazom lokacije sredice, dostopa do posode, odprtine posode in ravnanja z gorivom v posodi).

44.Diagram reaktorske sredice (s prikazom splošne razporeditve, rešetke, oblike, razmika, dimenzij sredice, reflektorja, plašča, mesta, oblike in dimenzij gorivnih elementov/svežnjev, kontrolnih elementov/svežnjev, eksperimentalnih elementov/svežnjev).

45.Število in velikost kanalov za gorivne elemente ali svežnje in za kontrolne elemente v sredici.

46.Povprečni srednji tok nevtronov v sredici (termičnih/hitrih).

47.Instrumenti za merjenje toka nevtronov in žarkov gama.

48.Splošna ureditev za obsevano gorivo:

(a)tloris, skladišča za izrabljeno gorivo;

(b)metoda shranjevanja;

(c)projektna zmogljivost skladišča;

(d)najkrajše in običajno obdobje hlajenja pred odpremo;

(e)opis opreme za prevoz obsevanega goriva in prevoznega zabojnika.

49.Največja stopnja sevanja goriva/plašča po polnjenju (doza na površini in na razdalji 1 metra).

50.Metode in oprema, ki se uporabljajo za ravnanje z obsevanim gorivom (odstranitev palice, zgornja šoba).

51.Območje preizkušanja jedrskih snovi (če je primerno):

(a)kratek opis izvajanih dejavnosti;

(b)opis glavne opreme (npr. vročih celic, opreme za odstranjevanje oblog gorivnih elementov in raztapljanje);

(c)opis vsebnikov za prevoz in skladiščenje jedrske snovi in embalaže za odpadke in ostanke (npr. za določitev možnosti pečatenja);

(d)opis skladišča za neobsevane in obsevane jedrske snovi;

(e)razporeditev in splošna ureditev.

Podatki o hladilu

52.Diagram pretoka (z navedbo masnega pretoka, temperature in tlaka na glavnih točkah itd.).

Zaščitni in varnostni ukrepi

53.Osnovni ukrepi za fizično varovanje jedrskih snovi.

54.Posebna zdravstvena in varnostna pravila, ki jih morajo upoštevati inšpektorji.

KNJIGOVODSTVO IN KONTROLA JEDRSKIH SNOVI (NMAC)

55.Sistem NMAC se opiše po naslednjih točkah:

(a)Splošno

Opis knjigovodskih evidenc in njihovih oblik (elektronski ali tiskani izvodi), način beleženja knjigovodskih podatkov in ugotavljanje materialne bilance;

(b)Glavne spremembe zalog

Opis značilnih sprememb zalog, npr. potrdil o prejemu, pošiljk (vključno z odpadki), jedrskih izgub in jedrske proizvodnje, vključno z opisom načina, na katerega se te spremembe ugotavljajo. Navesti je treba ustrezne obratovalne zapise in izvirne podatke (npr. obrazci za sprejem in pošiljanje, začetni zapis meritev in kontrolni listi meritev);

(c)Fizične zaloge

Opis postopkov, načrtovana pogostost, metode upravljavčevega popisa zalog (za število predmetov in njihove teže jedrske snovi), vključno z ustreznimi preskusnimi metodami in pričakovano točnostjo, dostop do jedrskih snovi, možne metode za fizično preverjanje svežih in obsevanih jedrskih snovi;

(d)operativne in knjigovodske evidence (vključno z dnevniki, glavnimi knjigami, obrazci za notranji prenos, metodo prilagoditve ali popravka, nadzornimi ukrepi in odgovornostjo za evidence).

Opis načina vodenja teh evidenc, vključno z navedbo, kdaj je potrebna prilagoditev ali popravek, kraj, kjer je možen vpogled v evidence, čas hrambe in jezik;

(e)Posebne določbe o knjigovodstvu

Opis posebnih določb, npr. za označevanje identifikacijskih oznak šarž in metod za preprečevanje, odkrivanje in pravočasno odpravljanje knjigovodskih neskladij.

56.Določbe v zvezi z obstoječimi ali predvidenimi ukrepi za hrambo in nadzor (splošni opis z navedbo prikaza nadstropij in tlorisa objekta, ki omogoča namestitev pečatov, kamer, laserjev, prenosa podatkov na daljavo itd.).

57.Za vsako točko merjenja v coni materialne bilance navedite naslednje informacije, če je ustrezno:

(a)lokacija, vrsta, identifikacija;

(b)predvidene vrste sprememb zalog;

(c)možnost uporabe te točke merjenja za popis fizičnih zalog;

(d)fizikalna in kemična oblika jedrske snovi;

(e)vsebniki in embalaža za jedrske snovi;

(f)postopki vzorčenja in uporabljena oprema;

(g)metode meritev in opremo, ki se uporablja za štetje predmetov, tok nevtronov, raven moči, jedrsko izgorevanje in proizvodnjo itd.;

(h)vir in stopnja točnosti;

(i)tehnika in pogostost umerjanja uporabljene opreme;

(j)program za stalno oceno točnosti uporabljenih metod in tehnik;

(k)metoda pretvorbe izvirnih podatkov v podatke o šarži (računski postopki, uporabljena konstanta itd.);

(l)predvideni pretok šarž na leto;

(m)predvideno število šarž v zalogah;

(n)predvideno število predmetov na pretok;

(o)vrsta, sestava in ocenjena količina jedrske snovi na šaržo (povprečje), oblika jedrske snovi in tipična izotopska sestava;

(p)dostop do jedrske snovi in njena lokacija.

INFORMACIJE PO OBRATOVANJU

58.Datumi časovnega razporeda razgradnje (datum konca obratovanja in razgradnje).

59.Načrt razgradnje, ki vključuje naslednje:

(a)ključni dogodki načrta razgradnje;

(b)odstranitev jedrskih snovi in njihova povrnitev. Predložite načrt, ki vsebuje ocene o tem, kako, kje in kdaj bo jedrska snov povrnjena in/ali odstranjena (npr. nepakirana snov, združena v predmete, odstranitev predmetov, povrnitev/odstranjevanje materiala iz dejavnosti dekontaminacije in povrnitev/odstranjevanje jedrskih snovi v odpadkih) in kako se bo upoštevala;

(c)odstranitev opreme, ki je bistvena za delovanje objekta, ravnanje z jedrsko snovjo ali njeno skladiščenje, ali onemogočanje njene uporabe.

DRUGE INFORMACIJE, POMEMBNE ZA UPORABO NADZORNIH UKREPOV

60.Druge neobvezne informacije in risbe, za katere upravljavec meni, da so pomembne za zaščito objekta.

PRILOGA I-B: KRITIČNI IN PODKRITIČNI OBJEKTI

Upravni podatki:

(a)datum (datum, ko je so bile BTC izpolnjene);

(b)različica (edinstvena številka za sklic);

(c)odgovorni uradnik (ime in kontaktni podatki).

IDENTIFIKACIJA OBJEKTA    

1.Ime objekta (navedite običajno okrajšavo, če se uporablja).

–    Navedite oznake območij materialne bilance (CMB) (ko so dodeljene).

2.Lokacija, poštni in elektronski naslov (namenski poštni predal, če je na voljo) ter telefonska številka.

3.Lastnik (pravno odgovorni organ ali posameznik) in njegovi kontaktni podatki.

4.Upravljavec (pravno odgovorni organ ali posameznik) in njegovi kontaktni podatki.

5.Opis (samo glavne značilnosti).

6.Namen in vrsta objekta.

7.Trenutno stanje (npr. faza projektiranja, v gradnji, obratovanju, zaprtju in/ali v postopku razgradnje).

8.Informacije pred obratovanjem

Projektni in konstrukcijski časovni razpored, predvideni datum začetka obratovanja in obratovanja. Datumi vloge za dovoljenje in/ali odobritve dovoljenja (npr. načelna odločitev, gradnja in pričakovani datumi vloge za obratovalno dovoljenje). Informacije o pričakovanem datumu prejema jedrske snovi. Projektne načrte objekta je treba posredovati takoj, ko so na voljo.

Informacije pred obratovanjem so povezane s postopkom „konstrukcijskih nadzornih ukrepov“ in so bistvene za vključitev infrastrukture opreme za nadzor v zasnovo in poznejšo konstrukcijo objekta.

9.Običajni način obratovanja (sprejet sistem izmen, približni datumi obratovalnih obdobij v letu itn.)

10.Tloris območja (načrt, ki prikazuje objekt, meje, zgradbe, ceste, vodotoke, železnice, itn.).

11.Tloris objekta:

(a)navedba glavnih območij (zadrževalni hram, ograje in dovozne poti);

(b)skladiščni prostor(i) za jedrske snovi;

(c)prostori za shranjevanje odpadkov;

(d)transportne poti za jedrske snovi;

(e)območje za preskuse in poskuse, laboratoriji.

12.Odgovorna oseba za nadzorne ukrepe, tudi za knjigovodstvo jedrskih snovi, njen elektronski naslov (namenski poštni predal, če je na voljo) in telefonska številka.

Splošni podatki o objektu

13.Število kritičnih elementov v objektu in njihova lokacija.

14.Maksimalna predvidena obratovalna moč in/ali tok nevtronov.

15.Opis moderatorja, reflektorja, plašča in hladila.

SPLOŠNA ZASNOVA OBJEKTA, VKLJUČNO Z UREDITVIJO UPORABE SNOVI IN RAVNANJA Z NJO

Opis jedrskih snovi

16.Glavne vrste jedrske snovi/goriva in nazivna teža jedrske snovi v objektu.

17.Obseg obogatitve goriva in vsebnost Pu.

18.Opis s pomočjo načrtov ali kako drugače vsega jedrskega materiala v objektu, ki prikazuje (za vsako vrsto):

(a)kemijsko sestavo ali glavne sestavine zlitine;

(b)obliko in dimenzije;

(c)število tablet na element;

(d)obogatitev;

(e)nazivno težo jedrskih snovi s projektnimi tolerancami;

(f)sestava zlitine itd.

19.Snovi za obloge goriva (debelina, sestava materiala in vezava).

20.Podsvežnji goriva (število gorivnih elementov na jedrski sveženj, razporeditev gorivnih elementov v podsvežnju, konfiguracija in nazivna teža jedrske snovi na podsveženj z dovoljeno projektno toleranco).

21.Osnovna operativna knjigovodska enota (gorivni elementi/svežnji itd.).

22.Druge vrste enot.

23.Sredstva za identifikacijo jedrske snovi/goriva.

24.Druge jedrske snovi in atrape (na kratko navedite snovi, namen in način uporabe, npr. kot spodbujevalne palice, ščit, cepitvene komore, viri).

Pretok jedrskih snovi

25.Shematski diagram pretoka za jedrske snovi (z navedbo točk merjenja, meritvenih območij, lokacij zalog itd. za namene upravljavca).

26.Zaloge s količinskim razponom, vključno z obogatitvijo urana in vsebnostjo plutonija, za:

(a)skladišče(-a) za jedrske snovi;

(b)osrednje(-a) območje(-a);

(c)samo(-a) jedro(-a) svežnja(-ev);

(d)druge lokacije.

Lokacija jedrske snovi in ravnanje z njo (za vsako meritveno območje)

27.Shema sredice (za vsak kritični sklop, s prikazom splošne razporeditve, podporno strukturo sredice, ščita in ureditve za odvajanje toplote, kanale za gorivne elemente ali podsvežnje, regulacijske palice, moderator, reflektor, obsevalni kanali, dimenzije itd.).

28.Razpon kritične mase in največjega polmera.

29.Opis najpogostejših konfiguracij.

30.Povprečni srednji tok nevtronov v sredici (termičnih/hitrih).

31.Instrumenti za merjenje toka nevtronov in žarkov gama (natančnost in vrsta instrumentov; lokacija kazalnika in zapisovalnika).

32.Najvišja stopnja sevanja zunaj/znotraj ščita na določenih mestih (doza).

33.Največja stopnja sevanja goriva po polnjenju/delovanju (doza na površini in na razdalji 1 metra).

34.Skladišče za jedrske snovi:

(a)opis embalaže;

(b)načrt in ureditev skladiščenja;

(c)zmogljivost skladišča;

(d)priprava jedrske snovi (opis in navedba tlorisa in splošne razporeditve).

35.Transportne poti za jedrske snovi.

36.Glavna oprema, ki se uporablja za:

(a)montaža in demontaža goriva;

(b)preizkušanje jedrskih snovi;

(c)merjenje jedrskih snovi;

37.Morebitna oprema za prenos goriva.

Zaščitni in varnostni ukrepi

38.Osnovni ukrepi za fizično varovanje jedrskih snovi.

39.Posebna zdravstvena in varnostna pravila, ki jih morajo upoštevati inšpektorji.

KNJIGOVODSTVO IN KONTROLA JEDRSKIH SNOVI (NMAC)

40.Sistem NMAC se opiše po naslednjih točkah:

(a)Splošno

Opis knjigovodskih evidenc in njihovih oblik (elektronski ali tiskani izvodi), način beleženja knjigovodskih podatkov in ugotavljanje materialne bilance.

(b)Glavne spremembe zalog

Opis značilnih sprememb zalog, npr. potrdil o prejemu in pošiljk, vključno z opisom načina, na katerega se te spremembe ugotavljajo. Navesti je treba ustrezne obratovalne zapise in izvirne podatke (npr. obrazci za sprejem in pošiljanje, začetni zapis meritev in kontrolni listi meritev).

(c)Fizične zaloge

Opis postopkov, načrtovana pogostost, metode upravljavčevega popisa zalog (za število predmetov in njihove teže jedrske snovi), vključno z ustreznimi preskusnimi metodami in pričakovano točnostjo, dostop do jedrskih snovi, možne metode za fizično preverjanje svežih in obsevanih jedrskih snovi.

(d)Operativne in knjigovodske evidence (vključno z dnevniki, glavnimi knjigami, obrazci za notranji prenos, metodo prilagoditve ali popravka, nadzornimi ukrepi in odgovornostjo za evidence).

Opis načina vodenja teh evidenc, vključno z navedbo, kdaj je potrebna prilagoditev ali popravek, kraj, kjer je možen vpogled v evidence, čas hrambe in jezik;

(e)Posebne določbe o knjigovodstvu

Opis posebnih določb, npr. za označevanje identifikacijskih oznak šarž in metod za preprečevanje, odkrivanje in pravočasno odpravljanje knjigovodskih neskladij.

41.Pogostost razstavljanja jedra, da bi omogočili preverjanje vsebovane jedrske snovi.

42.Določbe v zvezi z obstoječimi ali predvidenimi ukrepi za hrambo in nadzor (splošni opis z navedbo prikaza nadstropij in tlorisa objekta, ki omogoča namestitev pečatov, kamer, laserjev, prenosa podatkov na daljavo itd.).

43.Za vsako točko merjenja v coni materialne bilance navedite naslednje informacije, če je ustrezno:

(a)opis lokacije, vrsta, identifikacija;

(b)predvidene vrste sprememb zalog;

(c)možnosti uporabe te točke merjenja za popis fizičnih zalog;

(d)fizikalna in kemična oblika jedrske snovi (z opisom snovi za obloge goriva);

(e)vsebniki in embalaža za jedrske snovi;

(f)postopek vzorčenja in uporabljena oprema;

(g)metode meritev in uporabljena oprema;

(h)vir in stopnja naključnih in sistematičnih napak (meritve);

(i)tehnika in pogostost umerjanja uporabljene opreme;

(j)metoda pretvorbe izvirnih podatkov v podatke o šaržah;

(k)način za identifikacijo šarž;

(l)predvideni pretok šarž na leto;

(m)predvideno število šarž v zalogah;

(n)predvideno število predmetov na pretok;

(o)vrsta, sestava in količina jedrske snovi v vsaki šarži, skupna teža jedrske snovi v postavki, izotopska sestava, če je ustrezno, in oblika jedrske snovi.

INFORMACIJE PO OBRATOVANJU

44.Datumi časovnega razporeda razgradnje (datum konca obratovanja in razgradnje).

45.Načrt razgradnje, ki vključuje naslednje:

(a)ključni dogodki načrta razgradnje;

(b)odstranitev jedrskih snovi in njihova povrnitev. Predložite načrt, ki vsebuje ocene o tem, kako, kje in kdaj bo jedrska snov povrnjena in/ali odstranjena (npr. nepakirana snov, združena v predmete, odstranitev predmetov, povrnitev/odstranjevanje materiala iz dejavnosti dekontaminacije in povrnitev/odstranjevanje jedrskih snovi v odpadkih) in kako se bo upoštevala;

(c)odstranitev opreme, ki je bistvena za delovanje objekta, ravnanje z jedrsko snovjo ali njeno skladiščenje, ali onemogočanje njene uporabe.

DRUGE INFORMACIJE, POMEMBNE ZA UPORABO NADZORNIH UKREPOV

46.Druge neobvezne informacije, za katere upravljavec meni, da so pomembne za zaščito objekta.

PRILOGA I-C: OBJEKTI ZA PRETVORBO IN IZDELAVO GORIVA

Upravni podatki:

(a)datum (datum, ko je so bile BTC izpolnjene);

(b)različica (edinstvena številka za sklic);

(c)odgovorni uradnik (ime in kontaktni podatki).

IDENTIFIKACIJA OBJEKTA

1.Ime objekta (navedite običajno okrajšavo, če se uporablja).

–    Navedite oznake območij materialne bilance (CMB) (ko so dodeljene).

2.Lokacija, poštni in elektronski naslov (namenski poštni predal, če je na voljo) ter telefonska številka.

3.Lastnik (pravno odgovorni organ ali posameznik) in njegovi kontaktni podatki.

4.Upravljavec (pravno odgovorni organ ali posameznik) in njegovi kontaktni podatki.

5.Opis (samo glavne značilnosti).

6.Namen in vrsta objekta.

7.Trenutno stanje (npr. faza projektiranja, v gradnji, obratovanju, zaprtju in/ali v postopku razgradnje).

8.Informacije pred obratovanjem

Projektni in konstrukcijski časovni razpored, predvideni datum začetka obratovanja in obratovanja. Datumi vloge za dovoljenje in/ali odobritve dovoljenja (npr. načelna odločitev, gradnja in pričakovani datumi vloge za obratovalno dovoljenje). Informacije o pričakovanem datumu prejema jedrske snovi. Projektne načrte objekta je treba posredovati takoj, ko so na voljo.

Informacije pred obratovanjem so povezane s postopkom „konstrukcijskih nadzornih ukrepov“ in so bistvene za vključitev infrastrukture opreme za nadzor v zasnovo objekta že na zgodnji stopnji konstrukcije.

9.Način obratovanja, ki vpliva na proizvodnjo (sprejet sistem izmen, približni datumi obratovalnih obdobij v letu itn.).

10.Tloris območja (načrt, ki prikazuje objekt, meje, zgradbe, ceste, vodotoke, železnice, itn.).

11.Tloris objekta:

(a)zadrževalni hram, ograje in dovozne poti;

(b)ukrepi za zadrževanje v določenih delih objekta;

(c)transportne poti za jedrske snovi;

(d)skladiščni prostori za jedrske snovi;

(e)vsako glavno obdelovalno območje in procesni laboratorij;

(f)območja za preskuse ali poskuse;

(g)prostor za shranjevanje odpadkov;

(h)analitični laboratorij.

12.Odgovorna oseba za nadzorne ukrepe, tudi za knjigovodstvo jedrskih snovi, njen elektronski naslov (namenski poštni predal, če je na voljo) in telefonska številka.

Splošni parametri procesa

13.Opis objekta (navedba glavnih predmetov opreme).

14.Opis procesa (navedba vrste pretvorbe, metode izdelave, metod vzorčenja itd., pri čemer se navede tudi sprememba fizikalnih in kemičnih oblik).

15.Projektna zmogljivost (v teži glavnih proizvodov na leto).

16.Predvideni pretok jedrskih snovi (v obliki predvidenega programa, v katerem je naveden delež različnih vhodnih snovi in proizvodov).

17.Druge pomembne predmete opreme za uporabo, proizvodnjo ali obdelavo jedrskih snovi (kot so oprema za preizkušanje in poskuse).

SPLOŠNA ZASNOVA OBJEKTA, VKLJUČNO Z UREDITVIJO UPORABE IN KNJIGOVODSTVA SNOVI, HRAMBE IN NADZORA

Opis jedrskih snovi

18.Opis glavne snovi (vhodne snovi, vmesni proizvod, proizvod):

(a)kemična in fizikalna oblika (za proizvod vključite tudi vrste gorivnih elementov/svežnjev, podroben opis z navedbo splošne strukture in celotne strukture ter skupnih dimenzij gorivnih elementov/svežnjev, vključno z vsebnostjo in obogatitvijo jedrskih snovi);

(b)pretok jedrskih snovi, razpon obogatitve in vsebnost Pu (pri običajnem diagramu pretoka z navedbo, ali poteka mešanje in/ali recikliranje);

(c)velikost šarže/pretok in obdobje postopka, način identifikacije šarž;

(d)največja vrednost zalog v skladišču/obratu;

(e)pogostost prejema ali pošiljanja (šarže/enote na mesec).

19.Ostanki.

20.Odpadna snov (vključno s kontaminirano opremo in zadržanimi odpadki). Za vsak tok odpadkov opišite:

(a)pomembne prispevke (vire);

(b)vrste odpadkov;

(c)kemično in fizikalno obliko (tekočina, trdna snov itd.);

(d)ocenjen razpon obogatitve in vsebnost urana/plutonija;

(e)ocenjene količine na leto, obdobje skladiščenja;

(f)stopnja nastajanja odpadkov (kot % vnosa/pretoka jedrskih snovi, količine na mesec);

(g)obseg zalog v skladišču in največjo zmogljivost skladišča;

(h)metoda in pogostost povrnitve/izpusta.

21.Sistem ravnanja z odpadki (priložite diagrame).

22.Morebitne druge jedrske snovi v objektu in njihova lokacija.

23.Shematski diagram pretoka za jedrske snovi (z navedbo mest vzorčenja, točk merjenja pretoka in zalog, meritvenih območij, lokacij mest inventarja itd.).

24.Vrste, oblika, razponi vsebnosti jedrskih snovi (vključno z obogatitvijo, kot je ustrezno), razponi količin toka jedrskih snovi za vsako območje ravnanja z jedrskimi snovmi.

25.Postopki recikliranja (kratek opis vseh takih postopkov z navedbo vira in oblike snovi, način shranjevanja, običajne zaloge, pogostost obdelave, trajanje začasnega skladiščenja, časovni razpored za morebitno zunanje recikliranje, metoda meritev cepljive vsebine recikliranega materiala).

26.Inventar:

(a)v procesu (v obratih in opremi med običajnim obratovanjem navedite količino, obseg obogatitve, vsebnost Pu, obliko in glavne lokacije ter vsako pomembno spremembo časa ali pretoka jedrskih snovi; navedite pričakovane preostale snovi in mehanizem zanje, npr. usedlina, kondenzacija);

(b)skladiščenje vhodnih snovi in proizvoda;

(c)druge lokacije (količina, obseg obogatitve, vsebnost Pu, oblika in lokacija inventarja, ki še niso bile navedene).

Ravnanje z jedrskimi snovmi

27.Opis vsebnikov, embalaže in skladiščnega prostora.

Za vhodne snovi, proizvode in odpadke opišite: vrsto in velikost vsebnikov za skladiščenje in pošiljanje ter embalaže (vključno z nazivno prostornino in prostornino za običajno obratovanje ter vrsto materiala); način skladiščenja ali pakiranja, postopki polnjenja in praznjenja, ščit in kakršne koli posebne identifikacijske značilnosti.

28.Metode in sredstva za prenos jedrskih snovi (opišite tudi opremo, ki se uporablja za ravnanje z vhodnimi snovmi, proizvodom in odpadki).

29.Transportne poti za jedrske snovi (glede na tloris obrata).

30.Ščit (za območje skladiščenja, prenosa in obdelave).

Vzdrževanje objekta

31.Vzdrževanje, dekontaminacija, čiščenje (če čiščenje in/ali vzorčenje ni mogoče, navedite, kako se izmeri ali izračunajo preostale jedrske snovi):

(a)običajno vzdrževanje objekta;

(b)dekontaminacija objekta in opreme ter naknadna povrnitev jedrskih snovi;

(c)čiščenje objekta in opreme, vključno s sredstvi, s katerimi se zagotovi, da so posode prazne;

(d)zagon objekta in zaustavitev obrata (če se razlikuje od običajnega obratovanja).

Zaščitni in varnostni ukrepi

32.Osnovni ukrepi za fizično varovanje jedrskih snovi.

33.Posebna zdravstvena in varnostna pravila, ki jih morajo upoštevati inšpektorji (če so obsežna, jih priložite v posebni prilogi).

KNJIGOVODSTVO IN KONTROLA JEDRSKIH SNOVI (NMAC)

34.Opis sistema NMAC, metode beleženja knjigovodskih podatkov in poročanja o njih ter ugotavljanja materialne bilance, pogostosti popisa fizičnih zalog, postopkov za popravke kontov po popisu zalog obrata, odkritih napakah itd. po naslednjih točkah:

(a)Splošno

Opis glavnih knjig in njihova oblika (elektronska ali tiskani izvodi). Izvirni podatki (npr. obrazci za pošiljanje in sprejem, dokumenti za notranji prenos, obrazci fizičnih zalog, začetni zapis meritev in kontrolni listi meritev). Postopki za prilagoditve in popravke (z navedbo, kako so bile prilagoditve odobrene in utemeljene);

(b)Prejemki (vključno z načinom obravnavanja razlik med pošiljatelji/prejemniki in poznejšimi knjigovodskimi popravki; preverjanja in meritve, ki se uporabljajo za potrditev vsebnosti jedrske snovi);

(c)Pošiljke (proizvodi, odpadki);

(d)Prenosi med zadržane odpadke (metoda določanja količin, metoda in predvideno obdobje skladiščenja, možna nadaljnja uporaba zadržanih odpadkov);

(e)V okolje izločene snovi (metoda določanja količin, metoda izločanja);

(f)Druge spremembe zalog, npr. prenosi v pripravljene odpadke, neizmerljive izgube (metoda določanja količin);

(g)Fizične zaloge

Opis postopkov, načrtovana pogostost, ocenjena porazdelitev jedrske snovi, metode upravljavčevega popisa zalog (za število predmetov in njihovo težo jedrskih snovi, vključno z ustrezno preskusno metodo), dostopnost in možna metoda preverjanja jedrske snovi, pričakovana točnost in dostop do jedrske snovi. Zlasti v opisu postopkov bi moral biti naveden tudi osnovni pristop k popisu inventarja, ki ga je treba uporabiti, tj. načrtovanje, organiziranje in izvajanje popisa zalog, primarna odgovornost za popis, čiščenje po procesu, knjigovodstvo preostalih snovi po procesu;

(h)Operativne in knjigovodske evidence (vključno z dnevniki, glavnimi knjigami, obrazci za notranji prenos, metodo prilagoditve ali popravka, nadzornimi ukrepi in odgovornostjo za evidence). Opis načina vodenja teh evidenc, vključno z navedbo, kdaj je potrebna prilagoditev ali popravek, kraj, kjer je možen vpogled v evidence, čas hrambe in jezik;

(i)Posebne določbe o knjigovodstvu

Opis posebnih določb, npr. za označevanje identifikacijskih oznak šarž in metod za preprečevanje, odkrivanje in pravočasno odpravljanje knjigovodskih neskladij.

35.Značilnosti, povezane z ukrepi za hrambo in nadzor (splošni opis uporabljenih ali možnih ukrepov v zvezi z načrtom tal ali tlorisom obrata).

36.Za vsako točko merjenja pretoka in zalog ter za mesta vzorčenja meritvenih območij navedite naslednje:

(a)opis lokacije, vrsta, identifikacija;

(b)pričakovane vrste sprememb zalog na tej točki merjenja in možnost uporabe te merilne točke za popis fizičnih zalog;

(c)fizikalna in kemična oblika jedrske snovi (vključno z razponom obogatitve, vsebnostjo Pu in opisom snovi za obloge goriva);

(d)vsebniki za jedrske snovi, embalaža in način skladiščenja;

(e)postopek vzorčenja in uporabljena oprema (vključno s številom odvzetih vzorcev, pogostostjo in merili za izločanje);

(f)meritvene/analitične metode, uporabljena oprema ter ustrezna točnost;

(g)vir in stopnja naključnih in sistematičnih napak za vhodne snovi, obogateni uran, ostanke, odpadki (teža, prostornina, vzorčenje, analize);

(h)tehnike izračunavanja in propagacije napak;

(i)tehnika in pogostost umerjanja uporabljene opreme, uporabljeni standardi;

(j)program za stalno ocenjevanje točnosti teže, prostornine, tehnik vzorčenja in analize ter metod meritev;

(k)program za statistično vrednotenje podatkov iz točk (i) in (j);

(l)način za identifikacijo šarž;

(m)predvideni pretok šarž na leto;

(n)predvideno število šarž v zalogah;

(o)predvideno število predmetov na pretok in šarže v zalogah;

(p)vrsta, sestava in količina jedrske snovi na šaržo (z navedbo podatkov o šarži, skupne teže vsakega elementa jedrske snovi in oblike jedrske snovi);

(q)značilnosti, povezane z ukrepi za hrambo in nadzor.

37.Splošna meja napake. Opišite postopke, po katerih se kombinira določanje posameznih napak pri merjenju, da bi dobili skupno mejo napake za:

(a)razlike med pošiljateljem in prejemnikom;

(b)knjigovodske zaloge;

(c)fizične zaloge;

(d)neevidentirane snovi (MUF).

INFORMACIJE PO OBRATOVANJU

38.Datumi časovnega razporeda razgradnje (datum konca obratovanja in razgradnje).

39.Načrt razgradnje, ki vključuje naslednje:

(a)ključni dogodki načrta razgradnje;

(b)odstranitev jedrskih snovi in njihova povrnitev. Predložite načrt, ki vsebuje ocene o tem, kako, kje in kdaj bo jedrska snov povrnjena in/ali odstranjena (npr. nepakirana snov, združena v predmete, odstranitev predmetov, povrnitev/odstranjevanje materiala iz dejavnosti dekontaminacije in povrnitev/odstranjevanje jedrskih snovi v odpadkih) in kako se bo upoštevala;

(c)odstranitev opreme, ki je bistvena za delovanje objekta, ravnanje z jedrsko snovjo ali njeno skladiščenje, ali onemogočanje njene uporabe.

DRUGE INFORMACIJE, POMEMBNE ZA UPORABO NADZORNIH UKREPOV

40.Druge neobvezne informacije, za katere upravljavec meni, da so pomembne za zaščito objekta.

PRILOGA I-D: OBJEKTI ZA PREDELAVO GORIVA

Upravni podatki:

(a)datum (datum, ko je so bile BTC izpolnjene);

(b)različica (edinstvena številka za sklic);

(c)odgovorni uradnik (ime in kontaktni podatki).

IDENTIFIKACIJA OBJEKTA

1.Ime objekta (navedite običajno okrajšavo, če se uporablja).

–    Navedite oznake območij materialne bilance (CMB) (ko so dodeljene).

2.Lokacija, poštni in elektronski naslov (namenski poštni predal, če je na voljo) ter telefonska številka.

3.Lastnik (pravno odgovorni organ ali posameznik) in njegovi kontaktni podatki.

4.Upravljavec (pravno odgovorni organ ali posameznik) in njegovi kontaktni podatki.

5.Opis (samo glavne značilnosti).

6.Namen in vrsta objekta.

7.Trenutno stanje (npr. faza projektiranja, v gradnji, obratovanju, zaprtju in/ali v postopku razgradnje).

8.Informacije pred obratovanjem

Projektni in konstrukcijski časovni razpored, predvideni datum začetka obratovanja in obratovanja. Datumi vloge za dovoljenje in/ali odobritve dovoljenja (npr. načelna odločitev, gradnja in pričakovani datumi vloge za obratovalno dovoljenje). Informacije o pričakovanem datumu prejema jedrske snovi in/ali gorivnih elementov. Projektne načrte objekta je treba posredovati takoj, ko so na voljo.

Informacije pred obratovanjem so povezane s postopkom „konstrukcijskih nadzornih ukrepov“ in so bistvene za vključitev infrastrukture opreme za nadzor v zasnovo objekta že na zgodnji stopnji konstrukcije.

9.Način obratovanja, ki vpliva na proizvodnjo (sprejet sistem izmen, približni datumi obratovalnih obdobij v letu).

10.Tloris območja (načrt, ki prikazuje objekt, meje, zgradbe, ceste, vodotoke, železnice, itn.).

11.Tloris objekta:

(a)zadrževalni hram, ograje in dovozne poti;

(b)ukrepi za zadrževanje v določenih delih objekta;

(c)transportne poti za jedrske snovi;

(d)skladiščni prostori za jedrske snovi;

(e)vsako glavno obdelovalno območje in procesni laboratorij;

(f)območja za preskuse ali poskuse;

(g)prostor za shranjevanje odpadkov;

(h)analitični laboratorij.

12.Odgovorna oseba za nadzorne ukrepe, tudi za knjigovodstvo jedrskih snovi, njen elektronski naslov (namenski poštni predal, če je na voljo) in telefonska številka.

Splošni parametri procesa

13.Opis objekta (navedba glavnih predmetov opreme).

14.Opis postopka (tudi z navedbo spremembe fizikalne in kemične oblike).

15.Projektna zmogljivost (v teži glavnih proizvodov na leto).

16.Predvideni pretok jedrskih snovi (v obliki predvidenega programa, v katerem je naveden delež različnih vhodnih snovi in proizvodov).

17.Druge pomembne predmete opreme za uporabo, proizvodnjo ali obdelavo jedrskih snovi (kot so oprema za preizkušanje in poskuse).

SPLOŠNA ZASNOVA OBJEKTA, VKLJUČNO Z UREDITVIJO UPORABE IN KNJIGOVODSTVA SNOVI, HRAMBE IN NADZORA

Opis jedrskih snovi

18.Opis glavne snovi (vhodne snovi, proizvod (U, Pu)):

(a)kemična in fizikalna oblika (za vhodno snov vključite tudi vrste gorivnih elementov/svežnjev, podroben opis z navedbo splošne strukture in celotne strukture ter skupnih dimenzij gorivnih elementov/svežnjev, vključno z vsebnostjo in obogatitvijo jedrskih snovi);

(b)pretok jedrskih snovi, razpon obogatitve in vsebnost Pu (pri običajnem diagramu pretoka z navedbo, ali poteka mešanje in/ali recikliranje);

(c)velikost šarže/pretok in obdobje postopka, način identifikacije šarž;

(d)zaloge v skladišču in obratu (z navedbo kakršne koli spremembe s pretokom jedrskih snovi);

(e)pogostost prejema ali pošiljanja (šarže/enote na mesec).

19.Odpadna snov (vključno s kontaminirano opremo in zadržanimi odpadki). Za vsak tok odpadkov opišite:

(a)pomembne prispevke (vire);

(b)vrste odpadkov po obdelavi odpadkov;

(c)kemična in fizična oblika (tekočina, trdna snov itd.) odpadnih vhodnih snovi, začasno uskladiščenih odpadnih snovi in odpadnega proizvoda po obdelavi;

(d)za vsak material iz točke c vsebnost urana in njegov razpon obogatitve, vsebnost plutonija;

(e)ocenjene količine na leto, obdobje skladiščenja;

(f)stopnja nastajanja odpadkov (kot % vnosa/pretoka jedrskih snovi, količine na mesec);

(g)obseg zalog v skladišču in največjo zmogljivost skladišča;

(h)metoda in pogostost povrnitve/izpusta.

20.Sistem ravnanja z odpadki (priložite diagrame).

21.Morebitne druge jedrske snovi v objektu in njihova lokacija.

22.Shematski diagram pretoka za jedrske snovi (z navedbo mest vzorčenja, točk merjenja pretoka in zalog, meritvenih območij, lokacij mest inventarja itd.).

23.Vrste, oblika, razponi vsebnosti jedrskih snovi (vključno z obogatitvijo, kot je ustrezno), razponi količin toka jedrskih snovi za vsako območje ravnanja z jedrskimi snovmi.

24.Postopki recikliranja (kratek opis vseh takih postopkov z navedbo vira in oblike snovi, način shranjevanja, običajne zaloge, pogostost obdelave, trajanje začasnega skladiščenja, časovni razpored za morebitno zunanje recikliranje, metoda meritev cepljive vsebine recikliranega materiala).

25.Zaloge:

(a)v procesu (v obratih in opremi med običajnim obratovanjem navedite količino, obseg obogatitve, vsebnost Pu, obliko in glavne lokacije ter vsako pomembno spremembo časa ali pretoka jedrskih snovi; navedite pričakovane preostale snovi in mehanizem njihovega nastanka, npr. usedlina, kondenzacija);

(b)skladiščenje vhodnih snovi in proizvoda;

(c)druge lokacije (količina, obseg obogatitve, vsebnost Pu, oblika in lokacija zalog, ki še niso bile navedene).

Ravnanje z jedrskimi snovmi

26.Opis vsebnikov, embalaže in skladiščnega prostora.

Za vhodne snovi, proizvode in odpadke: opis vrste in velikosti vsebnikov za skladiščenje in pošiljanje ter embalaže (vključno z nazivno prostornino in prostornino za običajno obratovanje ter vrsto materiala); Opis skladiščenja, ter postopkov pakiranja, polnjenja in praznjenja

27.Metode in sredstva za prenos jedrskih snovi (opišite tudi opremo, ki se uporablja za ravnanje z vhodnimi snovmi, proizvodom in odpadki).

28.transportne poti za jedrske snovi jedrske snovi (glede na tloris obrata).

29.Ščit (za skladiščenje in prenos).

Vzdrževanje objekta

30.Vzdrževanje, dekontaminacija, čiščenje (če čiščenje in/ali vzorčenje ni mogoče, navedite, kako se izmerijo ali izračunajo preostale snovi):

(a)običajno vzdrževanje objekta;

(b)dekontaminacija objekta in opreme ter naknadna povrnitev jedrskih snovi;

(c)čiščenje objekta in opreme, vključno s sredstvi, s katerimi se zagotovi, da so posode prazne;

(d)zagon objekta in zaustavitev obrata (če se razlikuje od običajnega obratovanja).

Zaščitni in varnostni ukrepi

31.Osnovni ukrepi za fizično varovanje jedrskih snovi.

32.Posebna zdravstvena in varnostna pravila, ki jih morajo upoštevati inšpektorji (če so obsežna, jih priložite v posebni prilogi).

KNJIGOVODSTVO IN KONTROLA JEDRSKIH SNOVI (NMAC)

33.Opis sistema NMAC, metode beleženja knjigovodskih podatkov in poročanja o njih ter ugotavljanja materialne bilance, pogostosti popisa fizičnih zalog, postopkov za popravke kontov po popisu zalog obrata, odkritih napakah itd. po naslednjih točkah:

(a)Splošno

Opis glavnih knjig in njihova oblika (elektronska ali tiskani izvodi). Izvirni podatki (npr. obrazci za pošiljanje in sprejem, dokumenti za notranji prenos, obrazci fizičnih zalog, začetni zapis meritev in kontrolni listi meritev). Postopki za prilagoditve in popravke (z navedbo, kako so bile prilagoditve odobrene in utemeljene);

(b)Prejemki (vključno z načinom obravnavanja razlik med pošiljatelji/prejemniki in poznejšimi knjigovodskimi popravki; preverjanja in meritve, ki se uporabljajo za potrditev vsebnosti jedrske snovi);

(c)Pošiljke (proizvodi, odpadki);

(d)Prenosi med zadržane odpadke (metoda določanja količin, metoda in predvideno obdobje skladiščenja, možna nadaljnja uporaba zadržanih odpadkov);

(e)V okolje izločene snovi (metoda določanja količin, metoda izločanja);

(f)Druge spremembe zalog, npr. prenosi v pripravljene odpadke, neizmerljive izgube (metoda določanja količin);

(g)Fizične zaloge

Opis postopkov, načrtovana pogostost, ocenjena porazdelitev jedrske snovi, metode upravljavčevega popisa zalog (za število predmetov in njihovo težo jedrskih snovi, vključno z ustrezno preskusno metodo), dostopnost in možna metoda preverjanja jedrske snovi, pričakovana točnost in dostop do jedrske snovi. Zlasti v opisu postopkov bi moral biti naveden tudi osnovni pristop k popisu inventarja, ki ga je treba uporabiti, tj. načrtovanje, organiziranje in izvajanje popisa zalog, primarna odgovornost za popis, čiščenje po procesu, knjigovodstvo preostalih snovi v procesih;

(h)Operativne in knjigovodske evidence (vključno z dnevniki, glavnimi knjigami, obrazci za notranji prenos, metodo prilagoditve ali popravka, nadzornimi ukrepi in odgovornostjo za evidence). Opis načina vodenja teh evidenc, vključno z navedbo, kdaj je potrebna prilagoditev ali popravek, kraj, kjer je možen vpogled v evidence, čas hrambe in jezik;

(i)Posebne določbe o knjigovodstvu

Opis posebnih določb, npr. za označevanje identifikacijskih oznak šarž in metod za preprečevanje, odkrivanje in pravočasno odpravljanje knjigovodskih neskladij.

34.Značilnosti, povezane z ukrepi za hrambo in nadzor (splošni opis uporabljenih ali možnih ukrepov v zvezi z načrtom tal ali tlorisom obrata).

35.Za vsako točko merjenja pretoka in zalog ter za mesta vzorčenja meritvenih območij navedite naslednje informacije, če se uporabljajo:

(a)opis lokacije, vrsta, identifikacija;

(b)pričakovane vrste sprememb zalog na tej točki merjenja in možnost uporabe te merilne točke za popis fizičnih zalog;

(c)fizikalna in kemična oblika jedrske snovi (vključno z razponom obogatitve, vsebnostjo Pu in opisom snovi za obloge goriva);

(d)vsebniki za jedrske snovi, embalaža in način skladiščenja;

(e)postopek vzorčenja in uporabljena oprema (vključno s številom odvzetih vzorcev, pogostostjo in merili za izločanje);

(f)meritvene/analitične metode, uporabljena oprema ter ustrezna točnost;

(g)vir in stopnja naključnih in sistematičnih napak za vhodne snovi, obogateni uran, ostanke, odpadki (teža, prostornina, vzorčenje, analize);

(h)tehnike izračunavanja in način širjenja napak;

(i)tehnika in pogostost umerjanja uporabljene opreme, uporabljeni standardi;

(j)program za stalno ocenjevanje točnosti teže, prostornine, tehnik vzorčenja in analize ter metod meritev;

(k)program za statistično vrednotenje podatkov iz točk (i) in (j);

(l)način za identifikacijo šarž;

(m)predvideni pretok šarž na leto;

(n)predvideno število šarž v zalogah;

(o)predvideno število predmetov na pretok in šarže v zalogah;

(p)vrsta, sestava in količina jedrske snovi na šaržo (z navedbo podatkov o šarži, skupne teže vsakega elementa jedrske snovi in oblike jedrske snovi);

(q)značilnosti, povezane z ukrepi za hrambo in nadzor.

36.Splošna meja napake. Opišite postopke, po katerih se kombinira določanje posameznih napak pri merjenju, da bi dobili skupno mejo napake za:

(a)razlike med pošiljateljem in prejemnikom;

(b)knjigovodske zaloge;

(c)fizične zaloge;

(d)neevidentirane snovi (MUF).

INFORMACIJE PO OBRATOVANJU

37.Datumi časovnega razporeda razgradnje (datum konca obratovanja in razgradnje).

38.Načrt razgradnje, ki vključuje naslednje:

(a)ključni dogodki načrta razgradnje;

(b)odstranitev jedrskih snovi in njihova povrnitev. Predložite načrt, ki vsebuje ocene o tem, kako, kje in kdaj bo jedrska snov povrnjena in/ali odstranjena (npr. nepakirana snov, združena v predmete, odstranitev predmetov, povrnitev/odstranjevanje materiala iz dejavnosti dekontaminacije in povrnitev/odstranjevanje jedrskih snovi v odpadkih) in kako se bo upoštevala;

(c)odstranitev opreme, ki je bistvena za delovanje objekta, ravnanje z jedrsko snovjo ali njeno skladiščenje, ali onemogočanje njene uporabe.

DRUGE INFORMACIJE, POMEMBNE ZA UPORABO NADZORNIH UKREPOV

39.Druge neobvezne informacije, za katere upravljavec meni, da so pomembne za zaščito objekta.

 PRILOGA I-E: OBJEKTI ZA OBOGATITEV IZOTOPOV

Upravni podatki:

(a)datum (datum, ko je so bile BTC izpolnjene);

(b)različica (edinstvena številka za sklic);

(c)odgovorni uradnik (ime in kontaktni podatki).

IDENTIFIKACIJA OBJEKTA

1.Ime objekta (navedite običajno okrajšavo, če se uporablja).

–    Navedite oznake območij materialne bilance (CMB) (ko so dodeljene).

2.Lokacija, poštni in elektronski naslov (namenski poštni predal, če je na voljo) ter telefonska številka.

3.Lastnik (pravno odgovorni organ ali posameznik) in njegovi kontaktni podatki.

4.Upravljavec (pravno odgovorni organ ali posameznik) in njegovi kontaktni podatki.

5.Opis (samo glavne značilnosti).

6.Namen in vrsta objekta.

7.Trenutno stanje (npr. faza projektiranja, v gradnji, obratovanju, zaprtju in/ali v postopku razgradnje).

8.Informacije pred obratovanjem

Projektni in konstrukcijski časovni razpored, predvideni datum začetka obratovanja in obratovanja. Datumi vloge za dovoljenje in/ali odobritve dovoljenja (npr. načelna odločitev, gradnja in pričakovani datumi vloge za obratovalno dovoljenje). Informacije o pričakovanem datumu prejema jedrske snovi in/ali gorivnih elementov. Projektne načrte objekta je treba posredovati takoj, ko so na voljo.

Informacije pred obratovanjem so povezane s postopkom „konstrukcijskih nadzornih ukrepov“ in so bistvene za vključitev infrastrukture opreme za nadzor v zasnovo objekta že na zgodnji stopnji konstrukcije.

9.Način obratovanja, ki vpliva na proizvodnjo (sprejet sistem izmen, približni datumi obratovalnih obdobij v letu).

10.Tloris območja (načrt, ki prikazuje objekt, meje, zgradbe, ceste, vodotoke, železnice, itn.).

11.Tloris objekta:

(a)zadrževalni hram, ograje in dovozne poti;

(b)ukrepi za zadrževanje v določenih delih objekta;

(c)transportne poti za jedrske snovi;

(d)skladiščni prostori za jedrske snovi;

(e)vsako glavno obdelovalno območje in procesni laboratorij;

(f)območja za preskuse ali poskuse;

(g)prostor za shranjevanje odpadkov;

(h)analitični laboratorij.

12.Odgovorna oseba za nadzorne ukrepe, tudi za knjigovodstvo jedrskih snovi, njen elektronski naslov (namenski poštni predal, če je na voljo) in telefonska številka.

Splošni parametri procesa

13.Opis objekta (navedba glavnih predmetov opreme).

14.Opis postopka (navedba ključnih točk vzorčenja in merjenja, CMB, lokacije inventarja).

15.Projektna zmogljivost (pretok jedrskih snovi in poraba energije).

16.Predvideni pretok jedrskih snovi (v obliki predvidenega programa, v katerem je naveden delež različnih vhodnih snovi in proizvodov).

17.Druge pomembne predmete opreme za uporabo, proizvodnjo ali obdelavo jedrskih snovi (kot so oprema za preizkušanje in poskuse).

SPLOŠNA ZASNOVA OBJEKTA, VKLJUČNO Z UREDITVIJO UPORABE IN KNJIGOVODSTVA SNOVI, HRAMBE IN NADZORA

Opis jedrskih snovi

18.Opis glavne snovi (vhodne snovi, obogateni uran, osiromašeni uran):

(a)kemična in fizikalna oblika;

(b)pretok jedrskih snovi in razpon obogatitve (pri običajnem diagramu pretoka z navedbo, ali poteka mešanje in/ali recikliranje);

(c)velikost šarže/pretok in obdobje postopka;

(d)največja zmogljivost kot koncentracija glavnega izdelka (naravni uran kot vhodna snov);

(e)inventar v skladišču;

(f)pogostost prejemanja ali pošiljanja.

19.Odpadna snov:

(a)vir in oblika (z navedbo glavnih prispevajočih snovi; tekoča ali trdna snov; razpon sestavin; razpon obogatitve; vključite onesnaženo opremo);

(b)obseg zalog v skladišču, metoda in pogostost povrnitve/izpusta.

20.Opis vsebnikov in skladiščnega prostora.

21.V okolje izločene snovi, pripravljeni odpadki in zadržani odpadki kot % vhodnih snovi.

22.Medprocesne zaloge (v obratu in opremi med običajnim obratovanjem; navedite količino, obliko ter glavno lokacijo in vsako pomembno spremembo časa ali pretoka jedrskih snovi).

Vzdrževanje objekta

23.Vzdrževanje, dekontaminacija, čiščenje:

(a)običajno vzdrževanje objekta;

(b)dekontaminacija objekta in opreme ter naknadna povrnitev jedrskih snovi;

(c)čiščenje objekta in opreme, vključno s sredstvi, s katerimi se zagotovi, da so posode prazne.

Zaščitni in varnostni ukrepi

24.Osnovni ukrepi za fizično varovanje jedrskih snovi.

25.Posebna zdravstvena in varnostna pravila, ki jih morajo upoštevati inšpektorji (če so obsežna, jih priložite v posebni prilogi).

KNJIGOVODSTVO IN KONTROLA JEDRSKIH SNOVI (NMAC)

26.Opis sistema NMAC, metode beleženja knjigovodskih podatkov in poročanja o njih ter ugotavljanja materialne bilance, pogostosti popisa fizičnih zalog, postopkov za popravke kontov po popisu zalog obrata, odkritih napakah itd. po naslednjih točkah:

(a)Splošno

Opis glavnih knjig in njihova oblika (elektronska ali tiskani izvodi). Izvirni podatki (npr. obrazci za pošiljanje in sprejem, dokumenti za notranji prenos, obrazci fizičnih zalog, začetni zapis meritev in kontrolni listi meritev). Postopki za prilagoditve in popravke (z navedbo, kako so bile prilagoditve odobrene in utemeljene);

(b)Prejemki (vključno z načinom obravnavanja razlik med pošiljatelji/prejemniki in poznejšimi knjigovodskimi popravki; preverjanja in meritve, ki se uporabljajo za potrditev vsebnosti jedrske snovi);

(c)Pošiljke (proizvodi, odpadki);

(d)Prenosi med zadržane odpadke (metoda določanja količin, metoda in predvideno obdobje skladiščenja, možna nadaljnja uporaba zadržanih odpadkov);

(e)V okolje izločene snovi (metoda določanja količin, metoda izločanja);

(f)Druge spremembe zalog, npr. prenosi v pripravljene odpadke, neizmerljive izgube (metoda določanja količin);

(g)Fizične zaloge

Opis postopkov, načrtovana pogostost, ocenjena porazdelitev jedrske snovi, metode upravljavčevega popisa zalog (za število predmetov in njihovo težo jedrskih snovi, vključno z ustrezno preskusno metodo), dostopnost in možna metoda preverjanja jedrske snovi, pričakovana točnost in dostop do jedrske snovi. Zlasti v opisu postopkov bi moral biti naveden tudi osnovni pristop k popisu inventarja, ki ga je treba uporabiti, tj. načrtovanje, organiziranje in izvajanje popisa zalog, primarna odgovornost za popis, čiščenje po procesu, knjigovodstvo preostalih snovi v procesih;

(h)Operativne in knjigovodske evidence (vključno z dnevniki, glavnimi knjigami, obrazci za notranji prenos, metodo prilagoditve ali popravka, nadzornimi ukrepi in odgovornostjo za evidence). Opis načina vodenja teh evidenc, vključno z navedbo, kdaj je potrebna prilagoditev ali popravek, kraj, kjer je možen vpogled v evidence, čas hrambe in jezik;

(i)Posebne določbe o knjigovodstvu

Opis posebnih določb, npr. za označevanje identifikacijskih oznak šarž in metod za preprečevanje, odkrivanje in pravočasno odpravljanje knjigovodskih neskladij.

27.Značilnosti, povezane z ukrepi za hrambo in nadzor (splošni opis uporabljenih ali možnih ukrepov v zvezi z načrtom tal ali tlorisom obrata).

28.Za vsako ključno točko merjenja navedite naslednje informacije, če se uporabljajo:

(a)opis lokacije, vrsta, identifikacija;

(b)pričakovane vrste sprememb zalog na tej točki merjenja in možnost uporabe te merilne točke za popis fizičnih zalog;

(c)kemična in fizikalna oblika snovi;

(d)postopek vzorčenja in uporabljena oprema;

(e)meritvene/analitične metode in uporabljena oprema;

(f)vir in stopnja naključnih in sistematičnih napak (teža, prostornina, vzorčenje, analize);

(g)tehnika izračunavanja in način širjenja napak;

(h)tehnika in pogostost umerjanja uporabljene opreme;

(i)program za stalno ocenjevanje točnosti teže, prostornine, tehnik vzorčenja in metod meritev;

(j)program za statistično vrednotenje podatkov iz točk (h) in (i);

29.Splošna meja napake. Opišite postopke, po katerih se kombinira določanje posameznih napak pri merjenju, da bi dobili skupno mejo napake za:

(a)razlike med pošiljateljem in prejemnikom;

(b)knjigovodske zaloge;

(c)fizične zaloge;

(d)neevidentirane snovi (MUF).

INFORMACIJE PO OBRATOVANJU

30.Datumi časovnega razporeda razgradnje (datum konca obratovanja in razgradnje).

31.Načrt razgradnje, ki vključuje naslednje:

(a)ključni dogodki načrta razgradnje;

(b)odstranitev jedrskih snovi in njihova povrnitev. Predložite načrt, ki vsebuje ocene o tem, kako, kje in kdaj bo jedrska snov povrnjena in/ali odstranjena (npr. nepakirana snov, združena v predmete, odstranitev predmetov, povrnitev/odstranjevanje materiala iz dejavnosti dekontaminacije in povrnitev/odstranjevanje jedrskih snovi v odpadkih) in kako se bo upoštevala;

(c)odstranitev opreme, ki je bistvena za delovanje objekta, ravnanje z jedrsko snovjo ali njeno skladiščenje, ali onemogočanje njene uporabe.

DRUGE INFORMACIJE, POMEMBNE ZA UPORABO NADZORNIH UKREPOV

32.Druge neobvezne informacije, za katere upravljavec meni, da so pomembne za zaščito objekta. 

PRILOGA I-F. OBJEKTI ZA RAZISKAVE IN RAZVOJ (R&D)

Upravni podatki:

(a)datum (datum, ko je so bile BTC izpolnjene);

(b)različica (edinstvena številka za sklic);

(c)odgovorni uradnik (ime in kontaktni podatki).

IDENTIFIKACIJA OBJEKTA    

1.Ime objekta (navedite običajno okrajšavo, če se uporablja).

–    Navedite oznake območij materialne bilance (CMB) (ko so dodeljene).

2.Lokacija, poštni in elektronski naslov (namenski poštni predal, če je na voljo) ter telefonska številka.

3.Lastnik (pravno odgovorni organ ali posameznik) in njegovi kontaktni podatki.

4.Upravljavec (pravno odgovorni organ ali posameznik) in njegovi kontaktni podatki.

5.Opis (samo glavne značilnosti).

6.Namen in vrsta objekta.

7.Trenutno stanje (npr. faza projektiranja, v gradnji, obratovanju, zaprtju in/ali v postopku razgradnje).

8.Informacije pred obratovanjem

Projektni in konstrukcijski časovni razpored, predvideni datum začetka obratovanja in obratovanja. Datumi vloge za dovoljenje in/ali odobritve dovoljenja (npr. načelna odločitev, gradnja in pričakovani datumi vloge za obratovalno dovoljenje). Informacije o pričakovanem datumu prejema jedrske snovi. Projektne načrte objekta je treba posredovati takoj, ko so na voljo.

Informacije pred obratovanjem so povezane s postopkom „konstrukcijskih nadzornih ukrepov“ in so bistvene za vključitev infrastrukture opreme za nadzor v zasnovo in poznejšo konstrukcijo objekta.

9.Običajni način obratovanja (sprejet sistem izmen, približni datumi obratovalnih obdobij v letu itn.)

10.Tloris območja (načrt, ki prikazuje objekt, meje, zgradbe, ceste, vodotoke, železnice, itn.).

11.Tloris objekta:

(a)navedba glavnih območij (zadrževalni hram, ograje in dovozne poti);

(b)skladiščni prostori za jedrske snovi;

(c)prostor za shranjevanje odpadkov;

(d)transportne poti za jedrske snovi;

(e)območje za preskuse in poskuse, laboratoriji.

12.Odgovorna oseba za nadzorne ukrepe, tudi za knjigovodstvo jedrskih snovi, njen elektronski naslov (namenski poštni predal, če je na voljo) in telefonska številka.

Splošni podatki o objektu

13.Opis objekta (z navedbo meritvenih območij).

14.Ocenjene skupne zaloge po lokacijah in kategorijah.

15.Pričakovani letni pretok jedrskih snovi po kategorijah.

16.Opis uporabe jedrske snovi.

17.Pomembne predmete opreme, ki uporabljajo, proizvajajo ali predelujejo jedrske snovi.

SPLOŠNA ZASNOVA OBJEKTA, VKLJUČNO Z UREDITVIJO UPORABE SNOVI IN RAVNANJA Z NJO

Opis jedrskih snovi

18.Glavne vrste knjigovodskih enot, s katerimi je treba ravnati v objektu.

19.Opis s pomočjo načrtov ali drugače vseh jedrskih snovi za vsako meritveno območje, ki prikazuje:

(a)kemično in fizično obliko (z opisom snovi za obloge goriva);

(b)obseg obogatitve goriva in vsebnost Pu;

(c)ocenjeno nazivno težo jedrskih snovi.

20.Odpadna snov:

(a)vir in oblika (z navedbo glavnih prispevajočih snovi; tekoča ali trdna snov; nabor sestavin, obseg obogatitve in vsebnost Pu, vključno s kontaminirano opremo);

(b)količine v skladišču in na drugih lokacijah;

(c)metoda in pogostost povrnitve/izpusta.

21.Druge jedrske snovi, ki prej niso bile navedene, in njihova lokacija.

22.Sredstva za identifikacijo jedrske snovi.

23.Razpon stopenj sevanja na lokacijah jedrskih snovi (doze na določenih mestih).

Pretok jedrskih snovi

24.Shematski diagram pretoka za jedrske snovi (z navedbo točk merjenja, meritvenih območij, lokacij zalog itd. za namene upravljavca).

25.Vrste, oblika in obseg količin jedrskih snovi na območjih obratovanja, v skladiščnem prostoru in na drugih lokacijah (povprečni podatki za vsako lokacijo).

Lokacija jedrske snovi in ravnanje z njo (za vsako meritveno območje)

26.Opis vsakega skladiščnega prostora za jedrske snovi (z navedbo zmogljivosti, predvidenih zalog in pretoka jedrskih snovi itd.).

27.Največja količina jedrske snovi, s katero se ravna na meritvenih območjih.

28.Sprememba fizikalne/kemične oblike med delovanjem.

29.Prenos jedrskih snovi.

30.Pogostost prejemanja in pošiljanja.

31.Oprema za prenos jedrskih snovi (če se uporablja):

32.Opis vsebnikov, ki se uporabljajo za shranjevanje in rokovanje.

33.Transportne poti za jedrske snovi.

34.Ščit (za skladiščenje in prenos).

Zaščitni in varnostni ukrepi

35.Osnovni ukrepi za fizično varovanje jedrskih snovi.

36.Posebna zdravstvena in varnostna pravila, ki jih morajo upoštevati inšpektorji.

KNJIGOVODSTVO IN KONTROLA JEDRSKIH SNOVI (NMAC)

37.Sistem NMAC se opiše po naslednjih točkah:

(a)Splošno

Opis knjigovodskih evidenc in njihovih oblik (elektronski ali tiskani izvodi), način beleženja knjigovodskih podatkov in ugotavljanje materialne bilance.

(b)Glavne spremembe zalog

Opis običajnih sprememb zalog, npr. prejemov (vključno z metodo obravnavanja razlik med pošiljatelji in prejemniki ter poznejšimi knjigovodskimi popravki), pošiljk in sprememb zalog, povezanih z odpadki, vključno z opisom, kako se te spremembe določajo. Navesti je treba ustrezne obratovalne zapise in izvirne podatke (npr. obrazci za sprejem in pošiljanje, začetni zapis meritev in kontrolni listi meritev).

(c)Fizične zaloge

Opis postopkov, načrtovana pogostost, metode upravljavčevega popisa zalog (za število predmetov in njihove teže jedrske snovi), vključno z ustreznimi preskusnimi metodami in pričakovano točnostjo, dostop do jedrskih snovi, možne metode za fizično preverjanje svežih in obsevanih jedrskih snovi.

(d)Operativne in knjigovodske evidence (vključno z dnevniki, glavnimi knjigami, obrazci za notranji prenos, metodo prilagoditve ali popravka, nadzornimi ukrepi in odgovornostjo za evidence).

Opis načina vodenja teh evidenc, vključno z navedbo, kdaj je potrebna prilagoditev ali popravek, kraj, kjer je možen vpogled v evidence, čas hrambe in jezik;

(e)Posebne določbe o knjigovodstvu

Opis posebnih določb, npr. za označevanje identifikacijskih oznak šarž in metod za preprečevanje, odkrivanje in pravočasno odpravljanje knjigovodskih neskladij.

38.Določbe v zvezi z obstoječimi ali predvidenimi ukrepi za hrambo in nadzor (splošni opis z navedbo prikaza nadstropij in tlorisa objekta, ki omogoča namestitev pečatov, kamer, laserjev, prenosa podatkov na daljavo itd.).

39.Za vsako točko merjenja v coni materialne bilance navedite naslednje informacije, če je ustrezno:

(a)opis lokacije, vrsta, identifikacija;

(b)predvidene vrste sprememb zalog;

(c)možnost uporabe te točke merjenja za popis fizičnih zalog;

(d)fizikalna in kemična oblika jedrske snovi (z opisom snovi za obloge goriva);

(e)vsebniki in embalaža za jedrske snovi;

(f)postopek vzorčenja in uporabljena oprema;

(g)metode meritev in uporabljena oprema;

(h)vir in stopnja naključnih in sistematičnih napak (teža, prostornina, vzorčenje, preizkus brez porušitve);

(i)tehnika in pogostost umerjanja uporabljene opreme;

(j)metoda pretvorbe izvirnih podatkov v podatke o šaržah;

(k)način za identifikacijo šarž;

(l)predvideni pretok šarž na leto;

(m)predvideno število šarž v zalogah;

(n)predvideno število predmetov na pretok;

(o)vrsta, sestava in količina jedrske snovi v vsaki šarži, skupna teža jedrske snovi v postavki, izotopska sestava, če je ustrezno, in oblika jedrske snovi.

INFORMACIJE PO OBRATOVANJU

40.Datumi časovnega razporeda razgradnje (datum konca obratovanja in razgradnje).

41.Načrt razgradnje, ki vključuje naslednje:

(a)ključni dogodki načrta razgradnje;

(b)odstranitev jedrskih snovi in njihova povrnitev. Predložite načrt, ki vsebuje ocene o tem, kako, kje in kdaj bo jedrska snov povrnjena in/ali odstranjena (npr. nepakirana snov, združena v predmete, odstranitev predmetov, povrnitev/odstranjevanje materiala iz dejavnosti dekontaminacije in povrnitev/odstranjevanje jedrskih snovi v odpadkih) in kako se bo upoštevala;

(c)odstranitev opreme, ki je bistvena za delovanje objekta, ravnanje z jedrsko snovjo ali njeno skladiščenje, ali onemogočanje njene uporabe.

DRUGE INFORMACIJE, POMEMBNE ZA UPORABO NADZORNIH UKREPOV

42.Druge neobvezne informacije, za katere upravljavec meni, da so pomembne za zaščito objekta. 

PRILOGA I-D: SKLADIŠČNI OBJEKTI

Upravni podatki:

(a)datum (datum, ko je so bile BTC izpolnjene);

(b)različica (edinstvena številka za sklic);

(c)odgovorni uradnik (ime in kontaktni podatki).

IDENTIFIKACIJA OBJEKTA    

1.Ime objekta (navedite običajno okrajšavo, če se uporablja).

–    Navedite oznake območij materialne bilance (CMB) (ko so dodeljene).

2.Lokacija, poštni in elektronski naslov (namenski poštni predal, če je na voljo) ter telefonska številka.

3.Lastnik (pravno odgovorni organ ali posameznik) in njegovi kontaktni podatki.

4.Upravljavec (pravno odgovorni organ ali posameznik) in njegovi kontaktni podatki.

5.Opis (samo glavne značilnosti).

6.Namen in vrsta objekta.

7.Trenutno stanje (npr. faza projektiranja, v gradnji, obratovanju, zaprtju in/ali v postopku razgradnje).

8.Informacije pred obratovanjem

Projektni in konstrukcijski časovni razpored, predvideni datum začetka obratovanja in obratovanja. Datumi vloge za dovoljenje in/ali odobritve dovoljenja (npr. načelna odločitev, gradnja in pričakovani datumi vloge za obratovalno dovoljenje). Informacije o pričakovanem datumu prejema jedrske snovi. Projektne načrte objekta je treba posredovati takoj, ko so na voljo.

Informacije pred obratovanjem so povezane s postopkom „konstrukcijskih nadzornih ukrepov“ in so bistvene za vključitev infrastrukture opreme za nadzor v zasnovo in poznejšo konstrukcijo objekta.

9.Običajni način obratovanja (sprejet sistem izmen, približni datumi obratovalnih obdobij v letu itn.)

10.Tloris območja (načrt, ki prikazuje objekt, meje, zgradbe, ceste, vodotoke, železnice, itn.).

11.Tloris objekta:

(a)navedba glavnih območij (zadrževalni hram, ograje in dovozne poti);

(b)skladiščni prostori za jedrske snovi;

(c)prostor za shranjevanje odpadkov;

(d)transportne poti za jedrske snovi;

(e)območje za preskuse in poskuse, laboratoriji.

12.Odgovorna oseba za nadzorne ukrepe, tudi za knjigovodstvo jedrskih snovi, njen elektronski naslov (namenski poštni predal, če je na voljo) in telefonska številka.

Splošni podatki o skladišču

13.Opis objekta (navedba glavnih predmetov opreme za vsak skladiščni prostor).

14.Projektna zmogljivost.

15.Pričakovani letni pretok jedrskih snovi in zaloge.

SPLOŠNA ZASNOVA OBJEKTA, VKLJUČNO Z UREDITVIJO UPORABE SNOVI IN RAVNANJA Z NJO

Opis jedrskih snovi

16.Opis uporabe jedrske snovi.

17.Opis s pomočjo načrtov ali drugače vseh jedrskih snovi v objektu, ki prikazuje:

(a)vse vrste predmetov, s katerimi se ravna v objektu;

(b)kemijsko sestavo ali glavne sestavine zlitine;

(c)obliko in dimenzije;

(d)obseg obogatitve goriva in vsebnost Pu;

(e)nazivno težo jedrskih snovi s projektnimi tolerancami;

(f)snovi za obloge goriva;

(g)metode identifikacije predmetov;

(h)razpon stopenj sevanja na lokaciji jedrske snovi (doze na določenih lokacijah).

Pretok jedrskih snovi

18.Shematski diagram pretoka za jedrske snovi (z navedbo točk merjenja, meritvenih območij, lokacij zalog itd. za namene upravljavca).

Lokacija jedrskih snovi in ravnanje z njimi

19.Opis vsakega skladiščnega prostora za jedrske snovi (lokacije zalog).

20.Ocenjen obseg inventarja jedrskih snovi v vsakem skladiščnem prostoru.

21.Način namestitve jedrskih snovi v skladišču.

22.Poti in oprema, ki se uporabljajo za ravnanje z jedrskimi snovmi in njihovo premikanje.

23.Pogostost prejemanja in pošiljanja.

24.Vsebniki za shranjevanje in/ali transport jedrskih snovi ter ščit;

Zaščitni in varnostni ukrepi

25.Osnovni ukrepi za fizično varovanje jedrskih snovi.

26.Posebna zdravstvena in varnostna pravila, ki jih morajo upoštevati inšpektorji.

KNJIGOVODSTVO IN KONTROLA JEDRSKIH SNOVI (NMAC)

27.Sistem NMAC se opiše po naslednjih točkah:

(a)Splošno

Opis knjigovodskih evidenc in njihovih oblik (elektronski ali tiskani izvodi), način beleženja knjigovodskih podatkov in ugotavljanje materialne bilance.

(b)Glavne spremembe zalog

Opis običajnih sprememb zalog, npr. prejemov (vključno z metodo obravnavanja razlik med pošiljatelji in prejemniki ter poznejšimi knjigovodskimi popravki), pošiljk in sprememb inventarja, povezanih z odpadki, vključno z opisom, kako se te spremembe določajo. Navesti je treba ustrezne obratovalne zapise in izvirne podatke (npr. obrazci za sprejem in pošiljanje, začetni zapis meritev in kontrolni listi meritev).

(c)Fizične zaloge

Opis postopkov, načrtovana pogostost, metode upravljavčevega popisa zalog (za število predmetov in njihove teže jedrske snovi), vključno z ustreznimi preskusnimi metodami in pričakovano točnostjo, dostop do jedrskih snovi, možne metode za fizično preverjanje svežih in obsevanih jedrskih snovi.

(d)Operativne in knjigovodske evidence (vključno z dnevniki, glavnimi knjigami, obrazci za notranji prenos, metodo prilagoditve ali popravka, nadzornimi ukrepi in odgovornostjo za evidence).

Opis načina vodenja teh evidenc, vključno z navedbo, kdaj je potrebna prilagoditev ali popravek, kraj, kjer je možen vpogled v evidence, čas hrambe in jezik;

(e)Posebne določbe o knjigovodstvu

Opis posebnih določb, npr. za označevanje identifikacijskih oznak šarž in metod za preprečevanje, odkrivanje in pravočasno odpravljanje knjigovodskih neskladij.

28.Določbe v zvezi z obstoječimi ali predvidenimi ukrepi za hrambo in nadzor (splošni opis z navedbo prikaza nadstropij in tlorisa objekta, ki omogoča namestitev pečatov, kamer, laserjev, prenosa podatkov na daljavo itd.).

29.Za vsako točko merjenja v coni materialne bilance navedite naslednje informacije, če je ustrezno:

(a)opis lokacije, vrsta, identifikacija;

(b)predvidene vrste sprememb zalog;

(c)možnost uporabe te točke merjenja za popis fizičnih zalog;

(d)fizikalna in kemična oblika jedrske snovi;

(e)vsebniki za jedrske snovi;

(f)postopki vzorčenja in uporabljena oprema;

(g)metode meritev in oprema;

(h)vir in stopnja naključnih in sistematičnih napak (teža, prostornina, vzorčenje, preizkus brez porušitve);

(i)tehnika in pogostost umerjanja uporabljene opreme;

(j)metoda pretvorbe izvirnih podatkov v podatke o šaržah;

(k)način za identifikacijo šarž;

(l)predvideni pretok šarž na leto;

(m)predvideno število šarž v zalogah in z njimi povezana skladiščna zmogljivost;

(n)predvideno število predmetov na pretok;

(o)vrsta, sestava in količina jedrske snovi v vsaki šarži, ocenjena teža vsakega elementa jedrske snovi, izotopska sestava, če je ustrezno, in oblika jedrske snovi.

INFORMACIJE PO OBRATOVANJU

30.Datumi časovnega razporeda razgradnje (datum konca obratovanja in razgradnje).

31.Načrt razgradnje, ki vključuje naslednje:

(a)ključni dogodki načrta razgradnje;

(b)odstranitev jedrskih snovi in njihova povrnitev. Predložite načrt, ki vsebuje ocene o tem, kako, kje in kdaj bo jedrska snov povrnjena in/ali odstranjena (npr. nepakirana snov, združena v predmete, odstranitev predmetov, povrnitev/odstranjevanje materiala iz dejavnosti dekontaminacije in povrnitev/odstranjevanje jedrskih snovi v odpadkih) in kako se bo upoštevala;

(c)odstranitev opreme, ki je bistvena za delovanje objekta, ravnanje z jedrsko snovjo ali njeno skladiščenje, ali onemogočanje njene uporabe.

DRUGE INFORMACIJE, POMEMBNE ZA UPORABO NADZORNIH UKREPOV

32.Druge neobvezne informacije, za katere upravljavec meni, da so pomembne za zaščito objekta.

PRILOGA I-H: OBJEKTI ZA RAVNANJE Z ODPADKI, SHRANJEVANJE ODPADKOV IN ODLAGANJE ODPADKOV

Upravni podatki:

(a)datum (datum, ko je so bile BTC izpolnjene);

(b)različica (edinstvena številka za sklic);

(c)odgovorni uradnik (ime in kontaktni podatki).

IDENTIFIKACIJA OBJEKTA

1.Ime objekta (navedite običajno okrajšavo, če se uporablja).

–    Navedite oznake območij materialne bilance (CMB) (ko so dodeljene).

2.Lokacija, poštni in elektronski naslov (namenski poštni predal, če je na voljo) ter telefonska številka.

3.Lastnik (pravno odgovorni organ ali posameznik) in njegovi kontaktni podatki.

4.Upravljavec (pravno odgovorni organ ali posameznik) in njegovi kontaktni podatki.

5.Opis (samo glavne značilnosti).

6.Namen in vrsta objekta.

7.Trenutno stanje (npr. faza projektiranja, v gradnji, obratovanju, zaprtju in/ali v postopku razgradnje), zaprto (samo za objekte za odlaganje odpadkov.

8.Informacije pred obratovanjem

Projektni in konstrukcijski časovni razpored, predvideni datum začetka obratovanja in obratovanja. Datumi vloge za dovoljenje in/ali odobritve dovoljenja (npr. načelna odločitev, gradnja in pričakovani datumi vloge za obratovalno dovoljenje). Informacije o pričakovanem datumu prejema jedrske snovi. Projektne načrte objekta je treba posredovati takoj, ko so na voljo.

Informacije pred obratovanjem so povezane s postopkom „konstrukcijskih nadzornih ukrepov“ in so bistvene za vključitev infrastrukture opreme za nadzor v zasnovo objekta že na zgodnji stopnji konstrukcije.

9.Način obratovanja, ki vpliva na proizvodnjo (sprejet sistem izmen, približni datumi obratovalnih obdobij v letu).

10.Tloris območja (načrt, ki prikazuje objekt, meje, zgradbe, ceste, vodotoke, železnice, itn.).

11.Tloris objekta:

(a)zadrževalni hram, ograje in dovozne poti;

(b)transportne poti za jedrske snovi;

(c)prostori za shranjevanje odpadkov;

(d)odlagališča odpadkov;

(e)vsako glavno obdelovalno območje in procesni laboratorij;

(f)območja za preskuse ali poskuse;

(g)analitični laboratorij.

12.Odgovorna oseba za nadzorne ukrepe, tudi za knjigovodstvo jedrskih snovi, njen elektronski naslov (namenski poštni predal, če je na voljo) in telefonska številka.

Splošni parametri procesa

13.Opis objekta (navedba glavnih predmetov opreme).

14.Opis postopka (tudi z navedbo spremembe fizikalne in kemične oblike).

15.Projektna zmogljivost (v teži glavnih proizvodov na leto).

16.Predvideni pretok jedrskih snovi (v obliki predvidenega programa, v katerem je naveden delež različnih vhodnih snovi in proizvodov).

17.Druge pomembne predmete opreme za uporabo, proizvodnjo ali obdelavo jedrskih snovi (kot so oprema za preizkušanje in poskuse).

SPLOŠNA ZASNOVA OBJEKTA, VKLJUČNO Z UREDITVIJO UPORABE IN KNJIGOVODSTVA SNOVI, HRAMBE IN NADZORA

Opis jedrskih snovi

18.Glavni opis snovi:

(a)kemična in fizikalna oblika (vključno z vsebnostjo in obogatitvijo jedrskih snovi).

(b)velikost šarže/pretok in obdobje postopka, način identifikacije šarž;

(c)skladiščni prostori za jedrske snovi in zaloge v obratu (z navedbo kakršne koli spremembe s pretokom jedrskih snovi);

(d)pogostost prejema ali pošiljanja (šarže/enote na mesec).

19.Morebitne druge jedrske snovi v objektu in njihova lokacija.

20.Shematski diagram pretoka za jedrske snovi (z navedbo mest vzorčenja, točk merjenja pretoka in zalog, meritvenih območij, lokacij mest inventarja itd.).

21.Vrste, oblika, razponi vsebnosti jedrskih snovi (vključno z obogatitvijo, kot je ustrezno), razponi količin toka jedrskih snovi za vsako območje ravnanja z jedrskimi snovmi.

Ravnanje z jedrskimi snovmi

22.Opis vsebnikov, embalaže in skladiščnega prostora.

23.Metode in sredstva za prenos jedrskih snovi (opišite tudi opremo, ki se uporablja).

24.Transportne poti za jedrske snovi (glede na tloris obrata).

25.Ščit (za skladiščenje in prenos).

Vzdrževanje objekta

26.Vzdrževanje, dekontaminacija, čiščenje (če čiščenje in/ali vzorčenje ni mogoče, navedite, kako se izmeri ali izračunajo preostale jedrske snovi):

(a)običajno vzdrževanje objekta;

(b)dekontaminacija objekta in opreme ter naknadna povrnitev jedrskih snovi;

(c)čiščenje objekta in opreme, vključno s sredstvi, s katerimi se zagotovi, da so posode prazne;

(d)zagon objekta in zaustavitev obrata (če se razlikuje od običajnega obratovanja).

Zaščitni in varnostni ukrepi

27.Osnovni ukrepi za fizično varovanje jedrskih snovi.

28.Posebna zdravstvena in varnostna pravila, ki jih morajo upoštevati inšpektorji (če so obsežna, jih priložite v posebni prilogi).

KNJIGOVODSTVO IN KONTROLA JEDRSKIH SNOVI (NMAC)

29.Opis sistema NMAC, metode beleženja knjigovodskih podatkov in poročanja o njih ter ugotavljanja materialne bilance, pogostosti popisa fizičnih zalog, postopkov za popravke kontov po popisu zalog obrata, odkritih napakah itd. po naslednjih točkah:

(a)Splošno

Opis glavnih knjig in njihova oblika (elektronska ali tiskani izvodi). Izvirni podatki (npr. obrazci za pošiljanje in sprejem, dokumenti za notranji prenos, obrazci fizičnih zalog, začetni zapis meritev in kontrolni listi meritev). Postopki za prilagoditve in popravke (z navedbo, kako so bile prilagoditve odobrene in utemeljene);

(b)Prejemki (vključno z načinom obravnavanja razlik med pošiljatelji/prejemniki in poznejšimi knjigovodskimi popravki; preverjanja in meritve, ki se uporabljajo za potrditev vsebnosti jedrske snovi);

(c)Pošiljke (proizvodi, odpadki);

(d)Prenosi med zadržane odpadke (metoda določanja količin, metoda in predvideno obdobje skladiščenja, možna nadaljnja uporaba zadržanih odpadkov);

(e)V okolje izločene snovi (metoda določanja količin, metoda izločanja);

(f)Druge spremembe zalog, npr. prenosi v pripravljene odpadke, neizmerljive izgube (metoda določanja količin);

(g)Fizične zaloge

Opis postopkov, načrtovana pogostost, ocenjena porazdelitev jedrske snovi, metode upravljavčevega popisa zalog (za število predmetov in njihovo težo jedrskih snovi, vključno z ustrezno preskusno metodo), dostopnost in možna metoda preverjanja jedrske snovi, pričakovana točnost in dostop do jedrske snovi. Zlasti v opisu postopkov bi moral biti naveden tudi osnovni pristop k popisu inventarja, ki ga je treba uporabiti, tj. načrtovanje, organiziranje in izvajanje popisa zalog, primarna odgovornost za popis, čiščenje po procesu, knjigovodstvo preostalih snovi v procesih;

(h)Operativne in knjigovodske evidence (vključno z dnevniki, glavnimi knjigami, obrazci za notranji prenos, metodo prilagoditve ali popravka, nadzornimi ukrepi in odgovornostjo za evidence). Opis načina vodenja teh evidenc, vključno z navedbo, kdaj je potrebna prilagoditev ali popravek, kraj, kjer je možen vpogled v evidence, čas hrambe in jezik;

(i)Posebne določbe o knjigovodstvu

Opis posebnih določb, npr. za označevanje identifikacijskih oznak šarž in metod za preprečevanje, odkrivanje in pravočasno odpravljanje knjigovodskih neskladij.

30.Za vsako točko merjenja pretoka in zalog ter za mesta vzorčenja meritvenih območij navedite naslednje informacije, če se uporabljajo:

(a)opis lokacije, vrsta, identifikacija;

(b)pričakovane vrste sprememb zalog na tej točki merjenja in možnost uporabe te merilne točke za popis fizičnih zalog;

(c)kemična in fizikalna oblika snovi;

(d)postopek vzorčenja in uporabljena oprema;

(e)meritvene/analitične metode in uporabljena oprema;

(f)vir in stopnja naključnih in sistematičnih napak (teža, prostornina, vzorčenje, analize);

(g)tehnika izračunavanja in način širjenja napak;

(h)tehnika in pogostost umerjanja uporabljene opreme;

(i)program za stalno ocenjevanje točnosti teže, prostornine, tehnik vzorčenja in metod meritev;

(j)    program za statistično vrednotenje podatkov iz točk (h) in (i);

31.Splošna meja napake. Opišite postopke, po katerih se kombinira določanje posameznih napak pri merjenju, da bi dobili skupno mejo napake za:

(a)razlike med pošiljateljem in prejemnikom;

(b)knjigovodske zaloge;

(c)fizične zaloge;

(d)neevidentirane snovi (MUF).

INFORMACIJE PO OBRATOVANJU

32.Datumi časovnega razporeda razgradnje (datum konca obratovanja in razgradnje).

33.Načrt razgradnje, ki vključuje naslednje:

(a)ključni dogodki načrta razgradnje;

(b)odstranitev jedrskih snovi in njihova povrnitev. Predložite načrt, ki vsebuje ocene o tem, kako, kje in kdaj bo jedrska snov povrnjena in/ali odstranjena (npr. nepakirana snov, združena v predmete, odstranitev predmetov, povrnitev/odstranjevanje materiala iz dejavnosti dekontaminacije in povrnitev/odstranjevanje jedrskih snovi v odpadkih) in kako se bo upoštevala;

(c)odstranitev opreme, ki je bistvena za delovanje objekta, ravnanje z jedrsko snovjo ali njeno skladiščenje, ali onemogočanje njene uporabe.

DRUGE INFORMACIJE, POMEMBNE ZA UPORABO NADZORNIH UKREPOV

34.Druge neobvezne informacije, za katere upravljavec meni, da so pomembne za zaščito objekta.

PRILOGA I-J: OBJEKTI ZA KAPSULACIJO IZRABLJENEGA GORIVA

Upravni podatki:

(a)datum (datum, ko je so bile BTC izpolnjene);

(b)različica (edinstvena številka za sklic);

(c)odgovorni uradnik (ime in kontaktni podatki).

IDENTIFIKACIJA OBJEKTA    

1.Ime objekta (navedite običajno okrajšavo, če se uporablja).

–    Navedite oznako območja materialne bilance (CMB) (ko je dodeljena).

2.Lokacija, poštni in elektronski naslov (namenski poštni predal, če je na voljo) ter telefonska številka.

3.Lastnik (pravno odgovorni organ ali posameznik) in njegovi kontaktni podatki.

4.Upravljavec (pravno odgovorni organ ali posameznik) in njegovi kontaktni podatki.

5.Opis (samo glavne značilnosti).

6.Namen in vrsta objekta.

7.Trenutno stanje (npr. faza projektiranja, v gradnji, obratovanju, zaprtju in/ali v postopku razgradnje).

8.Informacije pred obratovanjem

Projektni in konstrukcijski časovni razpored, predvideni datum začetka obratovanja in obratovanja. Datumi vloge za dovoljenje in/ali odobritve dovoljenja (npr. načelna odločitev, gradnja in pričakovani datumi vloge za obratovalno dovoljenje). Informacije o pričakovanem datumu prejema jedrske snovi. Projektne načrte objekta je treba posredovati takoj, ko so na voljo.

Informacije pred obratovanjem so povezane s postopkom „konstrukcijskih nadzornih ukrepov“ in so bistvene za vključitev infrastrukture opreme za nadzor v zasnovo in poznejšo konstrukcijo objekta.

9.Običajni način obratovanja (sprejet sistem izmen, približni datumi obratovalnih obdobij v letu itn.)

10.Tloris območja (načrt, ki prikazuje objekt, meje, zgradbe, ceste, vodotoke, železnice, itn.).

11.Tloris objekta, vključno s talnimi risbami in risbami odsekov:

(a)navedba glavnih območij (zadrževalni hram, ograje in dovozne poti);

(b)Transportne poti za jedrske snovi, posode za odlaganje in zabojniki za izrabljeno gorivo;

(c)skladiščni prostori za jedrske snovi in posode za odlaganje;

(d)prostor za shranjevanje odpadkov;

(e)vsako glavno obdelovalno območje in procesni laboratorij;

(f)območje za preskuse in poskuse, analitični laboratoriji, če se uporabljajo.

12.Odgovorna oseba za nadzorne ukrepe, tudi za knjigovodstvo jedrskih snovi, njen elektronski naslov (namenski poštni predal, če je na voljo) in telefonska številka.

Splošni podatki o objektu

13.Opis postopka in lokacij z navedbo:

(a)vseh faz postopka;

(b)vseh območij za sprejem, pošiljanje, obdelavo in skladiščenje.

14.Opis postopka, vključno z diagramom poteka postopka.

15.Projektna zmogljivost.

16.Pričakovani letni pretok jedrskih snovi ter popis skladiščnih prostorov in prostorov za obdelavo.

17.Glavne predmete opreme, ki se uporabljajo v objektu, vključno z opremo za nadzor in merjenje, pa tudi za preskušanje in poskuse.

SPLOŠNA ZASNOVA OBJEKTA, VKLJUČNO Z UREDITVIJO UPORABE JEDRSKE SNOVI IN RAVNANJA Z NJO

Opis in pretok jedrskih snovi

18.Opis jedrske snovi:

(a)Glavne vrste jedrskih snovi in knjigovodske postavke, s katerimi je treba ravnati v objektu;

(b)fizična (mehanska) oblika, obloge in skupne mere izrabljenih gorivnih elementov;

(c)    fizična (mehanska) oblika, celotne dimenzije in prostornina posod za odlaganje;

(d)fizična oblika in skupne mere ter prostornina drugih vrst vsebnikov in embalaže;

(e)podatki za identifikacijo šarže in predmeta, velikost šarže, pretoka in obdobje postopka;

(f)razpon začetne teže težkih kovin in začetne obogatitve gorivnih elementov;

(g)razpon izgorevanja izrabljenega goriva, čas hlajenja in vsebnost Pu gorivnih elementov;

(h)razpon stopenj sevanja v prostorih za skladiščenje in obdelavo jedrskih snovi (doze);

(i)razpon ravni sevanja in toplote na zunanji strani prevoznih vsebnikov in vsebnikov za odlaganje (doze in temperature).

19.Druge jedrske snovi v objektu poleg izrabljenega goriva (vrsta, oblika, količina in lokacija).

20.Pretok jedrskih snovi:

(a)shematski diagram pretoka in risbe;

(b)točke merjenja pretoka in zalog, meritvena območja, lokacije inventarja;

(c)pogostost prejemanja in pošiljanja.

21.Količine pretoka jedrskih snovi za vsako območje ravnanja z jedrskimi snovmi, vključno z obsegom in največjimi količinami jedrskih snovi:

(a)prostori za sprejem in pošiljanje;

(b)prostor za obdelavo (tj. celica za obdelavo);

(c)skladiščni prostor;

(d)druge lokacije.

22.Projektirani obseg inventarja jedrskih snovi v vsakem skladiščnem prostoru in prostoru za obdelavo.

Ravnanje z jedrskimi snovmi

23.Opis vsebnika, posode in embalaže, v kateri se prevažajo jedrske snovi (vključno z velikostjo, zasnovo, zasnovo notranje košare, uporabljenim materialom, prostornino, zaporo itd.). Navedite risbe, če so na voljo.

24.Opis vsakega prostora za skladiščenje in obdelavo jedrskih snovi, vključno z razponom stopenj sevanja na teh območjih (doze).

25.Zaščita v različnih prostorih za obdelavo, skladiščenje in prenos.

26.Metode in sredstva za ravnanje z jedrskimi snovmi in njihov prevoz ter vsebniki za prevoz v prostorih za obdelavo in skladiščenje.

27.Transportne poti za jedrske snovi, vsebnike in posode z navedbo tlorisa objekta.

28.Vzdrževanje in dekontaminacija:

(a)običajno vzdrževanje obrata;

(b)dekontaminacija obratov in opreme;

(c)postopki zagona in zaustavitve obrata.

Zaščitni in varnostni ukrepi

29.Osnovni ukrepi za fizično varovanje jedrskih snovi.

30.Posebna zdravstvena in varnostna pravila, ki jih morajo upoštevati inšpektorji.

KNJIGOVODSTVO IN KONTROLA JEDRSKIH SNOVI

31.Sistem NMAC se opiše po naslednjih točkah:

(a)Splošno

Opis knjigovodskih evidenc in njihovih oblik (elektronski ali tiskani izvodi), način beleženja in sporočanja knjigovodskih podatkov in ugotavljanje materialnih bilanc.

(b)Glavne spremembe zalog

Opis običajnih sprememb zalog, npr. prejemov (vključno z metodo obravnavanja knjigovodskih popravkov, preverjanj in meritev, ki se uporabljajo za potrditev predmetov izrabljenega goriva), rešaržiranja, pošiljk posod za odlaganje in drugih jedrskih snovi (tudi odpadkov), vključno z opisom, kako se te spremembe določajo. Navesti je treba ustrezne obratovalne zapise in izvirne podatke (npr. obrazce za prejem in pošiljanje);

(c)Fizične zaloge

Opis postopkov, način upravljavčevega popisa zalog, načrtovana pogostost, ocenjena porazdelitev jedrskih snovi, dostopnost in metoda preverjanja;

(d)Operativne in knjigovodske evidence (vključno z dnevniki, glavnimi knjigami, obrazci za notranji prenos, metodo prilagoditve ali popravka, nadzornimi ukrepi in odgovornostjo za evidence).

Opis načina vodenja teh evidenc, vključno z navedbo, kdaj je potrebna prilagoditev ali popravek, kraj, kjer je možen vpogled v evidence, čas hrambe in jezik;

(e)Posebne določbe o knjigovodstvu

Opis posebnih določb, npr. za označevanje identifikacijskih oznak šarž in metod za preprečevanje, odkrivanje in pravočasno odpravljanje knjigovodskih neskladij.

32.Določbe v zvezi z obstoječimi ali predvidenimi ukrepi za hrambo in nadzor (splošni opis z navedbo prikaza nadstropij in tlorisa objekta, ki omogoča namestitev pečatov, kamer, laserjev, prenosa podatkov na daljavo itd.).

33.Za vsako točko merjenja v coni materialne bilance navedite naslednje informacije, če je ustrezno:

(a)opis lokacije, vrsta, identifikacija;

(b)pričakovane vrste sprememb zalog in možnost uporabe te točke merjenja za popis fizičnih zalog;

(c)fizikalna in kemična oblika jedrske snovi;

(d)vsebniki za jedrske snovi;

(e)postopki vzorčenja in uporabljena oprema;

(f)uporabljene metode meritev in oprema, vključno z merjenjem sevanja v celici za obdelavo;

(g)izvor in stopnja točnosti;

(h)tehnika in pogostost umerjanja uporabljene opreme;

(i)metoda pretvorbe izvirnih podatkov v podatke o šaržah;

(j)način za identifikacijo šarž;

(k)predvideni pretok šarž na leto;

(l)predvideno število šarž v zalogah;

(m)predvideno število predmetov na pretok;

(n)vrsta, sestava in količina jedrske snovi v vsaki šarži, skupna teža vsakega elementa jedrske snovi, izotopska sestava, če je ustrezno, in oblika jedrske snovi.

INFORMACIJE PO OBRATOVANJU

34.Datumi časovnega razporeda razgradnje (datum konca obratovanja in razgradnje).

35.Načrt razgradnje, ki vključuje naslednje:

(a)ključni dogodki načrta razgradnje;

(b)odstranitev jedrskih snovi in njihova povrnitev. Predložite načrt, ki vsebuje ocene o tem, kako, kje in kdaj bo jedrska snov povrnjena in/ali odstranjena (npr. nepakirana snov, združena v predmete, odstranitev predmetov, povrnitev/odstranjevanje materiala iz dejavnosti dekontaminacije in povrnitev/odstranjevanje jedrskih snovi v odpadkih) in kako se bo upoštevala;

(c)odstranitev opreme, ki je bistvena za delovanje objekta, ravnanje z jedrsko snovjo ali njeno skladiščenje, ali onemogočanje njene uporabe.

DRUGE INFORMACIJE, POMEMBNE ZA UPORABO NADZORNIH UKREPOV

36.Druge neobvezne informacije, za katere upravljavec meni, da so pomembne za zaščito objekta.

PRILOGA I-K: GEOLOŠKA ODLAGALIŠČA

Upravni podatki:

(a)datum (datum, ko je so bile BTC izpolnjene);

(b)različica (edinstvena številka za sklic);

(c)odgovorni uradnik (ime in kontaktni podatki).

IDENTIFIKACIJA OBJEKTA    

1.Ime objekta (navedite običajno okrajšavo, če se uporablja);

–    navedite oznake območij materialne bilance (CMB) (ko so dodeljene).

2.Lokacija, poštni in elektronski naslov (namenski poštni predal, če je na voljo) ter telefonska številka.

3.Lastnik (pravno odgovorni organ ali posameznik) in njegovi kontaktni podatki.

4.Upravljavec (pravno odgovorni organ ali posameznik) in njegovi kontaktni podatki.

5.Opis (samo glavne značilnosti).

6.Namen in vrsta objekta.

7.Trenutno stanje (npr. faza projektiranja, v gradnji, obratovanju, poobratovalna faza).

8.Informacije pred obratovanjem

Projektni in konstrukcijski časovni razpored, predvideni datum začetka obratovanja in obratovanja. Datumi vloge za dovoljenje in/ali odobritve dovoljenja (npr. načelna odločitev, gradnja in pričakovani datumi vloge za obratovalno dovoljenje). Informacije o pričakovanem datumu prejema jedrske snovi. Projektne načrte objekta je treba posredovati takoj, ko so na voljo.

Informacije pred obratovanjem so povezane s postopkom „konstrukcijskih nadzornih ukrepov“ in so bistvene za vključitev infrastrukture opreme za nadzor v zasnovo in poznejšo konstrukcijo objekta.

9.Običajni način obratovanja (sprejet sistem izmen, približni datumi obratovalnih obdobij v letu itn.)

10.Tloris območja (načrt, ki prikazuje objekt, meje, zgradbe, ceste, vodotoke, železnice, itn.).

11.Tloris objekta, vključno s pripadajočimi risbami:

(a)navedba glavnih območij (zadrževalni hram, ograje in dovozne poti);

(b)transportne poti za jedrske snovi, posode za odlaganje;

(c)skladiščni prostori za jedrske snovi in posode za odlaganje;

(d)odlagališče;

(e)glavne dostopne poti za vozila in osebje ter prezračevalni jaški;

(f)predori za dostop in odlaganje;

(g)območje za preskuse in poskuse, analitični laboratoriji, če se uporabljajo.

12.Odgovorna oseba za nadzorne ukrepe, tudi za knjigovodstvo jedrskih snovi, njen elektronski naslov (namenski poštni predal, če je na voljo) in telefonska številka.

Splošni podatki o objektu

13.Opis geoloških podatkov in tehnična zasnova objekta:

(a)informacije o geologiji okolja geološkega odlagališča (vključno z geološko stratifikacijo; geokemija; geofizika; navedba radionuklidov, najdenih v okolju odlagališča ter dokazi in ugotovitve glede celovitosti okolne kamnine);

(b)opis območja z omejitvami in drugih nadzorovanih območij okoli odlagališča;

(c)dejavnosti karakterizacije geološkega odlagališča (npr. dejavnosti podpovršinskega izkopavanja in raziskav);

(d)sistemi spremljanja dejavnosti izkopavanja (vključno z vrstami, natančnimi lokacijami in globino senzorjev; drugi sistemi spremljanja, vključno s spremljanjem varnosti; druga oprema, vključno z opremo za preskuse in eksperimentalno opremo);

(e)informacije o zasnovi površinskih območij (vključno s prejemom in skladiščenjem posod ter pripravo posod za odlaganje);

(f)informacije o zasnovi podzemnega območja geološkega odlagališča (vključno s tlorisom, izolacijskimi vrati, ukrepi za okrepitev ali stabilizacijo sten in stropov pri izkopavanju; velikost in značilnosti jaška in odzračevanja itd.);

(g)informacije o poteh dostopa za osebja in snovi; komunalne storitve; območja za sprejem in skladiščenje posod za odlaganje;

(h)zmogljivost dvigal in vozil za prevoz posod (največja obremenitev).

14.Opis postopka, vključno z nadzemnimi in podzemnimi operacijami, izkopavanjem klančin, rovov in jaškov, odstranjevanjem kamnin, pripravo posod, prevozom in skladiščenjem ter zasipanjem in zapiranjem predora z okvirnim časovnim razporedom različnih procesov.

15.Projektna zmogljivost.

16.Pričakovani letni načrt odlaganja.

17.Glavna oprema, ki se uporablja v objektu.

SPLOŠNA ZASNOVA OBJEKTA, VKLJUČNO Z UREDITVIJO UPORABE JEDRSKE SNOVI IN RAVNANJA Z NJO

Opis in pretok jedrskih snovi

18.Opis jedrske snovi:

(a)vrste jedrskih snovi vključno z drugimi jedrskimi in radioaktivnimi snovmi v objektu, poleg izrabljenega goriva, če je ustrezno (vrsta, oblika, količina in lokacija);

(b)vrste enot odgovornosti (npr. posode za odlaganje in drugi vsebniki), s katerimi se ravna v objektu;

(c)videz, sredstva za identifikacijo in skupne mere enot odgovornosti;

(d)število gorivnih elementov ali količina drugih radioaktivnih snovi na posodo za odlaganje ali drug vsebnik;

(e)število posod za odlaganje ali drugih vsebnikov za vsak vsebnik za prevoz ali prevozno vozilo;

(f)razpon teže jedrske snovi na posodo za odlaganje ali drug vsebnik;

(g)razpon sevanja in ravni toplote na zunanjosti posod za odlaganje in/ali vsebnikov (doze na površini in na razdalji 1 metra ter temperature);

19.Pretok jedrskih snovi:

(a)shematski diagram pretoka;

(b)točke merjenja pretoka in zalog, meritvena območja, lokacije inventarja;

(c)pogostost prejema enot, povezanih s knjigovodstvom, in njihovega prenosa na podzemna območja;

(d)transportne poti in namestitev posod za odlaganje ali drugih vsebnikov.

20.Načrtovani obseg inventarja jedrskih snovi v vsakem skladiščnem prostoru.

Obratovanje objekta in ravnanje z jedrskimi snovmi

21.Opis vsebnika, posode in embalaže, v kateri se prevažajo jedrske snovi (vključno z velikostjo, zasnovo, zasnovo notranje košare, uporabljenim materialom, prostornino, zaporo itd.). Navedite risbe, če so na voljo.

22.Zaščita v različnih prostorih za skladiščenje in prenos.

23.Metode in sredstva za ravnanje z jedrskimi snovmi in posodami ter njihov prenos v skladiščnih prostorih in prostorih za namestitev, vključno z opisom vozila za prevoz.

24.Transportne poti za jedrske snovi (glede na tloris objekta).

25.Opis vsakega skladiščnega prostora za jedrske snovi.

26.Način namestitve jedrskih snovi v skladiščnih prostorih.

27.Metoda nameščanja in zasipanja jedrskih snovi.

28.Opis in število območij za nameščanje jedrskih snovi in rovov za odlaganje.

29.Opis dejavnosti in območij vzdrževanja.

Zaščitni in varnostni ukrepi

30.Osnovni ukrepi za fizično varovanje jedrskih snovi.

31.Posebna zdravstvena in varnostna pravila, ki jih morajo upoštevati inšpektorji.

KNJIGOVODSTVO IN KONTROLA JEDRSKIH SNOVI (NMAC)

32.Sistem NMAC se opiše po naslednjih točkah:

(a)Splošno

Opis knjigovodskih evidenc in njihovih oblik (elektronski ali tiskani izvodi), način beleženja in sporočanja knjigovodskih podatkov in ugotavljanje materialnih bilanc.

(b)Glavne spremembe zalog

Opis običajnih sprememb zalog, npr. prejemov (vključno z metodo obravnavanja knjigovodskih popravkov, uporabljenih preverjanj) in morebitnih pošiljk oziroma prenosov posod za odlaganje. Navesti je treba ustrezne obratovalne zapise in izvirne podatke, npr. obrazce za prejem in pošiljanje;

(c)Fizične zaloge

Opis postopkov, način upravljavčevega popisa zalog, načrtovana pogostost, ocenjena porazdelitev jedrskih snovi, dostopnost in metoda preverjanja;

(d)Operativne in knjigovodske evidence (vključno z dnevniki, glavnimi knjigami, obrazci za notranji prenos, metodo prilagoditve ali popravka, nadzornimi ukrepi in odgovornostjo za evidence).

Opis načina vodenja teh evidenc, vključno z navedbo, kdaj je potrebna prilagoditev ali popravek, kraj, kjer je možen vpogled v evidence, čas hrambe in jezik;

(e)Posebne določbe o knjigovodstvu

Opis posebnih določb, npr. za označevanje identifikacijskih oznak šarž in metod za preprečevanje, odkrivanje in pravočasno odpravljanje knjigovodskih neskladij.

33.Določbe v zvezi z obstoječimi ali možnimi ukrepi za hrambo in nadzor (splošni opis z navedbo prikaza nadstropij in tlorisa objekta, ki omogoča namestitev pečatov, kamer, laserjev, prenosa podatkov na daljavo itd.).

34.Za vsako točko merjenja v coni materialne bilance (npr. skladiščni prostor, odlagalni rov) navedite naslednje informacije, če je ustrezno:

(a)opis lokacije, vrsta, identifikacija;

(b)pričakovane vrste sprememb zalog in možnost uporabe te točke merjenja za popis fizičnih zalog;

(c)uporabljena oprema za ravnanje s snovmi in njihov prenos;

(d)metode preverjanja in uporabljena oprema;

(e)način za identifikacijo šarž;

(f)predvideno število šarž v zalogah in tokov na leto;

DRUGE INFORMACIJE, POMEMBNE ZA UPORABO NADZORNIH UKREPOV

35.Druge neobvezne informacije, za katere upravljavec meni, da so pomembne za zaščito objekta.

PRILOGA I-L: LOKACIJA ZUNAJ JEDRSKIH OBJEKTOV (LOF)

Upravni podatki:

(a)datum (datum, ko je so bile BTC izpolnjene);

(b)različica (edinstvena številka za sklic);

(c)odgovorni uradnik (ime in kontaktni podatki).

IDENTIFIKACIJA OBJEKTA IN JEDRSKIH SNOVI

1.Ime objekta (navedite običajno okrajšavo, če se uporablja);

–    Navedite oznake območij materialne bilance (CMB) (ko so dodeljene).

2.Lokacija, poštni in elektronski naslov (namenski poštni predal, če je na voljo) ter telefonska številka.

3.Lastnik (pravno odgovorni organ ali posameznik) in njegovi kontaktni podatki.

4.Upravljavec (pravno odgovorni organ ali posameznik) in njegovi kontaktni podatki.

5.Opis (glavne značilnosti).

6.Namen (predvidena uporaba jedrskih snovi).

7.Trenutno stanje (npr. v gradnji, obratovanju, zaprtju in/ali v postopku razgradnje).

8.Tloris območja (prikaz lokacije objekta, dovoznih cest, rek, železnic itd.).

9.Tloris objekta (prikaz prostorov za ravnanje z jedrskimi snovmi in njihovo skladiščenje, laboratorijev, komor z rokavicami, meja, ograj itd.).

10.Odgovorna oseba za nadzorne ukrepe, tudi za knjigovodstvo jedrskih snovi, njen elektronski naslov (namenski poštni predal, če je na voljo) in telefonska številka.

11.Kategorije jedrskih snovi, ki se uporabljajo v objektu.

12.Opis jedrskih snovi:

(a)za vsako kategorijo opišite običajne šarže in predmete;

(b)kemična in fizikalna oblika;

(c)razpon obogatitve in vsebnost Pu;

(d)količina jedrskih snovi, ki se običajno hranijo na lokaciji/po kategorijah.

13.Sredstva za identifikacijo jedrske snovi.

14.Razpon stopenj sevanja na lokacijah jedrske snovi (doze na določenih lokacijah).

15.Opis glavnih vsebnikov, ki se uporabljajo za prevoz in shranjevanje snovi ter ravnanje z njimi.

16.Oprema za prenos jedrskih snovi.

17.Navedba točk merjenja, meritvenih območij, lokacij inventarja, shematski diagram pretoka, če je na voljo.

Zaščitni in varnostni ukrepi

18.Osnovni ukrepi za fizično varovanje jedrskih snovi.

19.Posebna zdravstvena in varnostna pravila.

KNJIGOVODSTVO IN KONTROLA JEDRSKIH SNOVI (NMAC)

20.Sistem NMAC se opiše po naslednjih točkah:

(a)Splošno

Opis knjigovodskih evidenc in njihovih oblik (elektronski ali tiskani izvodi), način beleženja knjigovodskih podatkov in ugotavljanje materialne bilance.

(b)Glavne spremembe zalog

Opis običajnih sprememb zalog, npr. prejemov, pošiljk, sprememb v zvezi z odpadki, zaokrožitev in prilagoditev (hraniti je treba zapise in izvirne podatke), vključno z opisom, kako se te spremembe določajo. Navesti je treba ustrezne obratovalne zapise in izvirne podatke (npr. obrazci za sprejem in pošiljanje, začetni zapis meritev in kontrolni listi meritev).

(c)Fizične zaloge

Opis postopkov, načrtovana pogostost, metode upravljavčevega popisa zalog (za število predmetov in njihove teže jedrske snovi), vključno z ustreznimi preskusnimi metodami in pričakovano točnostjo, dostop do jedrskih snovi, možne metode za fizično preverjanje jedrskih snovi.

(d)Operativne in knjigovodske evidence (vključno z dnevniki, glavnimi knjigami, obrazci za notranji prenos, metodo prilagoditve ali popravka, nadzornimi ukrepi in odgovornostjo za evidence).

Opis načina vodenja teh evidenc, vključno z navedbo, kdaj je potrebna prilagoditev ali popravek, kraj, kjer je možen vpogled v evidence, čas hrambe in jezik;

(e)Posebne določbe o knjigovodstvu

Opis posebnih določb, npr. za označevanje identifikacijskih oznak šarž in metod za preprečevanje, odkrivanje in pravočasno odpravljanje knjigovodskih neskladij.

21.Določbe v zvezi z obstoječimi ali predvidenimi ukrepi za hrambo in nadzor (splošni opis z navedbo prikaza nadstropij in tlorisa objekta, ki omogoča namestitev pečatov, kamer itd.).

22.Za vsako točko merjenja v coni materialne bilance navedite naslednje informacije, če je ustrezno:

(a)opis lokacije, vrsta, identifikacija;

(b)fizikalna in kemična oblika jedrske snovi (z opisom snovi za obloge goriva);

(c)metode meritev in uporabljena oprema;

(d)metode pretvorbe izvirnih podatkov v podatke o šaržah;

(e)sredstva za identifikacijo šarže in opis podatkov.

DRUGE INFORMACIJE, POMEMBNE ZA UPORABO NADZORNIH UKREPOV

23.Kakršne koli druge informacije, za katere upravljavec meni, da so pomembne za uporabo nadzornih ukrepov.

PRILOGA I-M: NACIONALNA LOKACIJA ZUNAJ JEDRSKIH OBJEKTOV (NACIONALNA LOF)

Upravni podatki:

(a)datum (datum, ko je so bile BTC izpolnjene);

(b)različica (edinstvena številka za sklic);

(c)odgovorni uradnik (ime in kontaktni podatki).

IDENTIFIKACIJA OBJEKTA(-OV) IN JEDRSKIH SNOVI

1.Ime, poštni naslov, elektronski naslov (namenski poštni predal, če je na voljo) in telefonska številka subjekta (npr. nacionalnega organa), odgovornega za nacionalno LOF.

–    Navedite oznako območja materialne bilance (CMB) (ko je dodeljena).

2.Odgovorna oseba za nadzorne ukrepe, tudi za knjigovodstvo jedrskih snovi, njen elektronski naslov (namenski poštni predal, če je na voljo) in telefonska številka.

3.Seznam različnih objektov, ki pripadajo nacionalni LOF. Za identifikacijo vsakega objekta je potrebna enotna identifikacijska številka.

KNJIGOVODSTVO IN KONTROLA JEDRSKIH SNOVI

4.Opis postopkov za sistem knjigovodstva in nadzora jedrskih snovi, vključno s postopki za popis fizičnih zalog (tako za število predmetov kot tudi za teže jedrskih snovi v njih). S seznama inventarja in seznama fizičnih zalog (SFI) mora biti razpoznavna lokacija vsakega deklariranega predmeta/šarže.

Poleg tega za vsak objekt:

1.ime in identifikacijska številka objekta.

2.Lokacija, poštni in elektronski naslov (namenski poštni predal, če je na voljo) ter telefonska številka.

3.Lastnik (pravno odgovorni organ ali posameznik) in njegovi kontaktni podatki.

4.Upravljavec (pravno odgovorni organ ali posameznik) in njegovi kontaktni podatki.

5.Namen in glavne značilnosti objekta.

6.Opis uporabe jedrske snovi.

7.Opis območij za ravnanje z jedrskimi snovmi in njihovo skladiščenje.

PRILOGA I-N: OBJEKTI, KI SO KANDIDATI ZA SPREJEM V SKUPNA OBMOČJA MATERIALNE BILANCE (CAM)

Upravni podatki:

(a)datum (datum, ko je so bile BTC izpolnjene);

(b)različica (edinstvena številka za sklic);

(c)odgovorni uradnik (ime in kontaktni podatki).

OPOMBA:

Informacije, predložene v skladu s to prilogo, se ne štejejo za informacije o knjigovodstvu jedrskih snovi, ki jih je treba predložiti kot poročilo o spremembah zalog in seznam zalog.

Če objekt ni ali ni več upravičen do tega, da bi spadal v skupno območje materialne bilance, ali če je v državi članici ustanovljena LOF, je treba uporabiti drugačen obrazec.

Za te imetnike majhnih količin jedrskih snovi (mali imetniki) se skupne zaloge izračunajo kot vsota zaloge vsake kategorije jedrske snovi, ki jo ima imetnik, izražene kot odstotek naslednjih mejnih vrednosti:

osiromašeni uran        350 000 g ali

torij            200 000 g ali

naravni uran        100 000 g ali

nizko obogateni uran    1 000 g ali

visoko obogateni uran    5 g ali

plutonij            5 g

Primera:

(a)za imetnika 4 g plutonija se šteje, da ima odstotek zalog, ki ustreza 80 % (4/5),

(b)za imetnika 1 g visoko obogatenega urana in 20 000 g naravnega urana se šteje, da ima odstotek zalog, ki znaša 40 % (1/5 + 20 000/100 000).

IDENTIFIKACIJA OBJEKTA IN JEDRSKIH SNOVI

1.Ime.

2.Lastnik in/ali upravljavec.

3.Lokacija, poštni in elektronski naslov (namenski poštni predal, če je na voljo) ter telefonska številka.

4.Vrsta in količina jedrskih snovi.

5.Opis vsebnikov, ki se uporabljajo za shranjevanje in rokovanje.

6.Opis uporabe jedrske snovi.

KNJIGOVODSTVO IN KONTROLA JEDRSKIH SNOVI (NMAC)

Obveznosti malih imetnikov so poenostavljene na naslednje:

A. Omejitve lastnine/premeščanj

Komisija mora biti nemudoma obveščena, če posamezen prejem jedrskih snovi presega zgoraj navedene količine ali če „odstotek zalog“ objekta kadar koli preseže 100 %.

B. Vodenje knjigovodskih/obratovalnih zapisov

Knjigovodski/obratovalni zapisi se morajo voditi na način, ki omogoča takojšnje preverjanje poročil, predloženih Komisiji, in njihovo popravljanje.

C. Poročila o spremembah zalog (PSZ)

Letno poročilo o spremembi zalog se pošlje Komisiji vsako leto do 31. januarja, pod pogojem, da v tem obdobju ni prišlo do nobene spremembe zalog. V poročilu opišejo stanje na dan 31. decembra preteklega koledarskega leta.

Če med letom pride do kakršne koli spremembe zalog, se poročilo o spremembi zalog pošlje Komisiji čim prej, najpozneje pa v 15 dneh po koncu meseca, v katerem je prišlo do spremembe zalog.

Poročila o spremembah zalog se predložijo v skladu z zahtevami iz Priloge III v elektronski obliki z uporabo posebne Excelove predloge ICR, ki jo da na razpolago Komisija.

D: seznam zalog (LII)

Letni seznam zalog, v katerem so ločeno prikazani vsi predmeti, se pošlje Komisiji do 31. januarja naslednjega leta v skladu z zahtevami za seznam fizičnih zalog iz Priloge V. Seznam inventarja se pošlje v elektronski obliki. Komisija v ta namen da na razpolago posebno Excelovo predlogo za seznam inventarja.

PRILOGA I-P: DRUGI OBJEKTI, V KATERIH SE PORABI JEDRSKA SNOV V KOLIČINAH, KI PRESEGAJO EN EFEKTIVNI KILOGRAM

Upravni podatki:

(a)datum (datum, ko je so bile BTC izpolnjene);

(b)različica (edinstvena številka za sklic);

(c)odgovorni uradnik (ime in kontaktni podatki).

IDENTIFIKACIJA OBJEKTA IN JEDRSKIH SNOVI

1.Ime objekta (navedite običajno okrajšavo, če se uporablja);

–    Navedite oznake območij materialne bilance (CMB) (ko so dodeljene).

2.Lokacija, poštni in elektronski naslov (namenski poštni predal, če je na voljo) ter telefonska številka.

3.Lastnik (pravno odgovorni organ ali posameznik) in njegovi kontaktni podatki.