EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52023PC0738

Predlog DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem pri delu (šesta posebna direktiva v skladu s členom 16(1) Direktive Sveta 89/391/EGS) (kodificirano besedilo)

COM/2023/738 final

Bruselj, 27.11.2023

COM(2023) 738 final

2023/0421(COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem pri delu (šesta posebna direktiva v skladu s členom 16(1) Direktive Sveta 89/391/EGS) (kodificirano besedilo)

(Besedilo velja za EGP)


OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.Komisija v okviru Evrope državljanov pripisuje velik pomen poenostavitvi in pojasnitvi prava Unije, da bi to postalo jasnejše in dostopnejše državljanom s čimer bi slednji dobili nove priložnosti in možnost uveljavljanja posebnih pravic, ki jim jih to pravo podeljuje.

Tega cilja ni mogoče doseči, dokler številni predpisi, ki so bili večkrat spremenjeni, pogosto zelo bistveno, ostajajo razpršeni, tako da jih je treba iskati delno v izvirnem aktu in delno v poznejših aktih, ki ga spreminjajo. Za ugotovitev obstoječih pravil je tako potrebno precejšnje raziskovalno delo s primerjavo številnih različnih aktov.

Kodifikacija predpisov, ki so bili pogosto spremenjeni, je eden od bistvenih načinov za to, da bi bilo pravo jasno in pregledno.

2.Komisija je 1. aprila 1987 sprejela odločitev 1 , s katero je svojemu osebju dala navodilo, naj bodo vsi akti kodificirani po ne več kot desetih spremembah, ob tem pa poudarila, da je to minimalna zahteva in da bi si morale vse službe prizadevati, da bi bila besedila, za katera so odgovorne, kodificirana v še krajših presledkih, da bi tako zagotovile jasnost in razumljivost svojih predpisov.

3.To je bilo potrjeno s sklepi Evropskega sveta, sprejetimi v Edinburgu (decembra 1992) 2 , s poudarkom na pomenu kodifikacije, saj omogoča gotovost o tem, katero pravo se uporablja za določeno zadevo ob določenem času.

Kodifikacijo je treba izvesti ob polnem upoštevanju običajnega postopka sprejemanja aktov Unije.

Ker vsebinske spremembe aktov, ki jih zadeva kodifikacija, niso dovoljene, so se Evropski parlament, Svet in Komisija z medinstitucionalnim sporazumom z dne 20. decembra 1994 sporazumeli, da se za hitro sprejetje kodificiranih aktov lahko uporablja pospešeni postopek.

4.Namen tega predloga je začeti kodifikacijo Direktive 2004/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem pri delu (šesta posebna direktiva v skladu s členom 16(1) Direktive Sveta 89/391/EGS) 3 . Nova direktiva bo nadomestila različne akte, ki bodo vanjo vključeni 4 ; ta predlog v celoti ohranja vsebino aktov, ki se kodificirajo in jih torej zgolj združuje v en akt ter uvaja tiste oblikovne spremembe, ki so potrebne za samo izvedbo kodifikacije.

5.Predlog za kodifikacijo je bil sestavljen na podlagi predhodnega prečiščenega besedila Direktive 2004/37/ES in aktov o njeni spremembi, ki ga je v 24 uradnih jezikih pripravil Urad za publikacije Evropske unije s pomočjo sistema za obdelavo podatkov. Kjer so bili členi preštevilčeni, je primerjava med starim in novim številčenjem prikazana v tabeli, navedeni v Prilogi VI h kodificirani direktivi.

🡻 2022/431 člen 1.1

2023/0421 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem pri delu (šesta posebna direktiva v skladu s členom 16(1) Direktive Sveta 89/391/EGS) (kodificirano besedilo)

(Besedilo velja za EGP)

🡻 2004/37/ES (prilagojeno)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena  153(2), točka (b), v povezavi s členom 153(1), točka (a),  Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 5 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 6 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

🡻 

(1)Direktiva 2004/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta 7 je bila večkrat bistveno spremenjena 8 . Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno direktivo kodificirati.

🡻 2022/431 uv. izjava (prilagojeno)

(2)Cilj te direktive je varovati delavce pred tveganji za njihovo zdravje in varnost zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim  ali reprotoksičnim  snovem na delovnem mestu. Navedena direktiva vzpostavlja okvir splošnih načel, ki državam članicam omogočajo dosledno uporabo minimalnih zahtev, s čimer določa usklajeno raven varovanja pred tveganji zaradi poklicne izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim  ali reprotoksičnim  snovem. Namen teh minimalnih zahtev je zaščititi delavce na ravni Unije. Države članice lahko določijo strožje določbe.

🡻 2022/431 uv. izjava 2 (prilagojeno)

(3) Ta  direktiva z določitvijo minimalnih zahtev za zaščito delavcev po vsej Uniji zagotavlja jasnost in prispeva k bolj enakim konkurenčnim pogojem za gospodarske subjekte v sektorjih, ki uporabljajo snovi, ki spadajo na njeno področje uporabe, s čimer dokazuje pomen ukrepanja Unije na tem področju.

🡻 2004/37/ES uv. izjava 3 (prilagojeno)

(4)Ta direktiva je posebna direktiva v skladu s členom 16(1) Direktive Sveta 89/391/EGS 9 . Določbe navedene direktive se zato v celoti uporabljajo za izpostavljenost delavcev rakotvornim, mutagenim  ali reprotoksičnim  snovem in ne vplivajo na strožje in/ali podrobnejše določbe iz te direktive.

🡻 2004/37/ES uv. izjava 5

(5)Mutagene snovi v zarodnih celicah lahko povzročijo trajno spremembo količine ali zgradbe genskega materiala v celici, zaradi česar se spremenijo njene fenotipične lastnosti in se celica lahko preobrazi v hčerinske celice.

🡻 2004/37/ES uv. izjava 6

(6)Zaradi mehanizmov delovanja mutagenih snovi v zarodnih celicah je verjetno, da imajo rakotvorne učinke.

🡻 2022/431 uv. izjava 3 (prilagojeno)

(7)V skladu z najnovejšimi znanstvenimi dokazi lahko reprotoksične snovi škodljivo vplivajo na spolno delovanje in plodnost pri odraslih moških in ženskah ter na razvoj potomcev. Podobno kot rakotvorne ali mutagene snovi tudi reprotoksične snovi vzbujajo veliko zaskrbljenost, saj bi lahko imele resne in nepopravljive učinke na zdravje delavcev.

🡻 2022/431 uv. izjava 4 (prilagojeno)

(8)Za večino reprotoksičnih snovi je z znanstvenega vidika mogoče opredeliti ravni, pod katerimi izpostavljenost nima škodljivih učinkov na zdravje. Zahteve glede zmanjšanja izpostavljenosti iz  te  direktive bi se morale uporabljati samo za reprotoksične snovi, za katere ni mogoče ugotoviti varne ravni izpostavljenosti in ki so v stolpcu za opombe Priloge III opredeljene kot snovi „brez praga“. Kar zadeva vse druge reprotoksične snovi, bi morali delodajalci zagotoviti, da se tveganje, povezano z izpostavljenostjo delavcev, zmanjša na minimum.

🡻 2022/431 uv. izjava 5 (prilagojeno)

(9)Glede na najnovejše znanstvene podatke so v posebnih primerih morda potrebne biološke mejne vrednosti za zaščito delavcev pred izpostavljenostjo nekaterim rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem.

🡻 2022/431 uv. izjava 6

(10)Načelo št. 10 evropskega stebra socialnih pravic 10 , ki so ga 17. novembra 2017 na socialnem vrhu za pravična delovna mesta in rast skupaj razglasili Evropski parlament, Svet in Komisija, delavcem zagotavlja pravico do visoke ravni varovanja zdravja in varnosti pri delu, kar vključuje varovanje pred izpostavljenostjo rakotvornim, mutagenim in reprotoksičnim snovem na delovnem mestu.

🡻 2022/431 uv. izjava 7 (prilagojeno)

(11)Zavezujoče mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost so pomemben element splošne ureditve za varovanje delavcev, določene v  tej  direktivi, in ne smejo biti presežene. Mejne vrednosti in druge neposredno povezane določbe bi morale biti določene za vse rakotvorne, mutagene in reprotoksične snovi, za katere razpoložljivi podatki, vključno s posodobljenimi znanstvenimi in tehničnimi podatki, to omogočajo.

🡻 2022/431 uv. izjava 8 (prilagojeno)

(12)Za mutagene snovi in večino rakotvornih snovi je znanstveno nemogoče opredeliti ravni, pod katerimi izpostavljenost ne bi imela škodljivih zdravstvenih učinkov. Čeprav določitev mejnih vrednosti za izpostavljenost na delovnem mestu v zvezi z rakotvornimi in mutagenimi snovmi iz  te  direktive ne izloči povsem tveganj za zdravje in varnost delavcev, ki se pojavijo zaradi izpostavljenosti pri delu (v nadaljnjem besedilu: preostalo tveganje), kljub vsemu s postopnim in ciljno usmerjenim pristopom, sprejetim v tej direktivi, prispeva k bistvenemu zmanjšanju tveganj, ki se pojavijo zaradi takšne izpostavljenosti.

🡻 2022/431 uv. izjava 9 (prilagojeno)

(13)Zavezujoče mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost ne vplivajo na druge obveznosti, ki jih imajo delodajalci na podlagi  te  direktive, na primer zmanjšanje uporabe rakotvornih, mutagenih in reprotoksičnih snovi na delovnem mestu, preprečevanje ali zmanjšanje izpostavljenosti delavcev rakotvornim, mutagenim in reprotoksičnim snovem, ali ukrepe, ki bi jih bilo treba izvajati v ta namen. Navedeni ukrepi bi morali vključevati, kolikor je to mogoče s tehničnega vidika, zamenjavo rakotvorne, mutagene in reprotoksične snovi s snovjo, zmesjo ali postopkom, ki ni nevaren ali ki je manj nevaren za zdravje delavcev, ter uporabo zaprtega sistema, ali druge ukrepe za zmanjšanje ravni izpostavljenosti delavcev.

🡻 2022/431 uv. izjava 10 (prilagojeno)

(14)Delavci, kadar so izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem, vključno s tistimi, ki jih vsebujejo nekatera nevarna zdravila, morajo biti zadostno in ustrezno usposobljeni. Usposabljanje, ki ga mora delodajalec zagotoviti na podlagi  te  direktive, bi bilo treba prilagoditi tako, da se upošteva novo ali spremenjeno tveganje, zlasti kadar so delavci izpostavljeni novim rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem ali več različnim rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem, vključno z nevarnimi zdravili, ali v primeru spreminjajočih se okoliščin, povezanih z delom.

🡻 2022/431 uv. izjava 11 (prilagojeno)

(15)Nekatera nevarna zdravila vsebujejo eno ali več snovi, ki izpolnjujejo merila za razvrstitev kot rakotvorne snovi (kategorija 1A ali 1B), mutagene snovi (kategorija 1A ali 1B) ali snovi, strupene za razmnoževanje, (kategorija 1A ali 1B) v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta 11 in zato spadajo na področje uporabe  te  direktive. Jasne in posodobljene informacije o tem, ali zdravilo izpolnjuje ta merila, pa delavcem, delodajalcem ali izvršilnim organom niso lahko dostopne. Za zagotovitev pravilnega izvajanja  te  Direktive ter jasnosti v zvezi z uporabo in tveganji, povezanih z ravnanjem s temi nevarnimi zdravili, je treba sprejeti ukrepe, s katerimi bi delodajalcem pomagali prepoznati ta zdravila. Komisija bo v skladu s sporočilom Komisije z dne 28. junija 2021 o strateškem okviru EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2021–2027 zagotovila smernice, vključno o usposabljanju, protokolih, nadzoru in spremljanju, za zaščito delavcev pred izpostavljenostjo nevarnim zdravilom. 

🡻 2022/431 uv. izjava 12 (prilagojeno)

(16)V zvezi z oceno tveganja iz  te  Direktive bi morali delodajalci pri ocenjevanju izpostavljenosti nevarnim zdravilom, ki spadajo na področje uporabe  te  direktive, posebno pozornost nameniti temu, da zahteva po nadomestitvi takih zdravil ne bi škodovala zdravju pacientov.

🡻 2022/431 uv. izjava 13 (prilagojeno)

(17)Ta direktiva izboljšuje varovanje zdravja in varnosti delavcev na delovnem mestu. V tej direktivi bi bilo treba določiti mejne vrednosti ob upoštevanju razpoložljivih informacij, vključno s posodobljenimi znanstvenimi in tehničnimi podatki, utemeljene pa bi morale biti tudi na temeljiti oceni socialno-ekonomskega učinka ter razpoložljivosti protokolov in tehnik merjenja izpostavljenosti na delovnem mestu. Navedene informacije bi morale po možnosti vključevati podatke o preostalih tveganjih za zdravje delavcev, mnenja Odbora za oceno tveganja (RAC) pri Evropski agenciji za kemikalije (ECHA), ustanovljeni z Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta 12 , ter mnenja Svetovalnega odbora za varnost in zdravje pri delu, ustanovljenega s Sklepom Sveta z dne 22. julija 2003 13 (ACSH). Informacije v zvezi s preostalim tveganjem, ki so javno dostopne na ravni Unije, so dragocena podlaga za nadaljnje delo, da bi omejili tveganja zaradi poklicne izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim in reprotoksičnim snovem.

🡻 2022/431 uv. izjava 15

(18)V skladu s priporočili odborovRAC in ACSH se, kadar je to mogoče, določijo mejne vrednosti za izpostavljenost z vdihavanjem, in sicer glede na referenčno obdobje, ki je osemurno časovno tehtano povprečje (mejne vrednosti za dolgotrajno izpostavljenost), za nekatere rakotvorne, mutagene in reprotoksične snovi pa glede na krajše referenčno obdobje, praviloma na petnajstminutno časovno tehtano povprečje (mejne vrednosti za kratkoročno izpostavljenost), da bi, kolikor je mogoče, omejili vplive, ki se pojavijo zaradi kratkoročne izpostavljenosti.

🡻 2022/431 uv. izjava 16

(19)Za zagotovitev najvišje možne stopnje varovanja je pri vseh rakotvornih, mutagenih in reprotoksičnih snoveh treba upoštevati tudi druge načine absorpcije, ne samo z vdihavanjem, vključno z možnostjo vnosa prek kože. Dodatni podatki o nevarnih snoveh in zmeseh so določeni v Uredbi (ES) št. 1272/2008.

🡻 2004/37/ES uv. izjava 14

(20)Pri varovanju zdravja delavcev mora biti uporabljeno previdnostno načelo.

🡻 2004/37/ES uv. izjava 15 (prilagojeno)

(21)Sprejeti je treba preventivne ukrepe za varovanje zdravja in varnosti delavcev, ki so izpostavljeni rakotvornim, mutagenim  ali reprotoksičnim  snovem.

🡻 2022/431 uv. izjava 26

(22)Mejne vrednosti, določene v tej direktivi, je treba redno nadzorovati in pregledovati, da se zagotovi skladnost z Uredbo (ES) št. 1907/2006. Komisija bo v tesnem sodelovanju z ACSH zlasti za benzen ocenila izvedljivost nadaljnjega zmanjšanja mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost, pri tem pa bo upoštevala mnenje RAC iz leta 2018 in morebitne nove pomembne informacije.

🡻 2022/431 uv. izjava 18 (prilagojeno)

(23)ACSH se je na podlagi mnenja RAC strinjal, da bi bilo biološko spremljanje za akrilonitril koristno. To bi bilo treba upoštevati pri razvoju smernic za praktično uporabo biološkega spremljanja.

🡻 2022/431 uv. izjava 22 (prilagojeno)

(24)ACSH se je na podlagi mnenja RAC strinjal, da bi bilo biološko spremljanje za benzen koristno. To bi bilo treba upoštevati pri razvoju smernic za praktično uporabo biološkega spremljanja.

🡻 2019/983 uv. izjava 18

(25)Z določitvijo biološke mejne vrednosti za kadmij in njegove anorganske spojine bi varovali delavce pred njihovo sistemsko toksičnostjo, ki vpliva zlasti na ledvice in kosti. Biološko spremljanje lahko tako prispeva k varovanju delavcev na delovnem mestu, vendar tako spremljanje lahko le dopolnjuje spremljanje koncentracije kadmija in njegovih anorganskih spojin v zraku in s tem v območju vdihavanja delavcev. Komisija bi morala izdati praktične smernice za biološko spremljanje.

🡻 2019/130 uv. izjava 9 (prilagojeno)

(26)Odbor ACSH je tristranski organ, ki Komisiji pomaga pri pripravi, izvajanju in ocenjevanju dejavnosti na področju zdravja in varnosti pri delu. Zlasti sprejema tristranska mnenja o pobudah za določitev mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost na ravni Unije na podlagi razpoložljivih informacij, vključno z znanstvenimi in tehničnimi podatki ter podatki o socialnih vidikih in gospodarski izvedljivosti teh pobud.

🡻 2019/130 uv. izjava 19 (prilagojeno)

(27)Glede na razvijajoče se znanstvene dokaze in tehnični razvoj bi morale biti mejne vrednosti za  trikloroetilen  posebej pozorno pregledovane.

🡻 2019/130 uv. izjava 24 (prilagojeno)

(28)Sporazum o zdravstveni zaščiti delavcev z dobrim ravnanjem in uporabo kristalnega kremena ter z izdelki, ki ga vsebujejo, ki so ga podpisala združenja, ki sestavljajo Evropsko mrežo za silicij (NEPSI), ter drugi sporazumi med socialnimi partnerji, ki poleg regulativnih ukrepov zagotavljajo smernice in orodja za podporo učinkovitega izvajanja obveznosti delodajalcev iz  te  direktive, so dragoceni instrumenti, ki dopolnjujejo regulativne ukrepe. Komisija bi morala socialne partnerje spodbujati, naj sklepajo take sporazume, hkrati pa spoštovati njihovo avtonomijo. Vendar pa upoštevanje teh sporazumov ne bi smelo ustvariti domneve o skladnosti z obveznostmi delodajalcev iz  te  direktive. Redno posodobljen seznam takšnih sporazumov bi bilo treba objavljati na spletni strani Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA).

🡻 2017/2398 uv. izjava 13 (prilagojeno)

(29)Mejne vrednosti za monomer vinil klorid in prah trdega lesa, določene v Prilogi III k  tej  direktivi, bi bilo treba pregledati v luči najnovejših znanstvenih in tehničnih podatkov. Dodatno bi bilo treba oceniti razlikovanje med prahom trdega in mehkega lesa v zvezi z mejno vrednostjo iz navedene priloge, kot sta priporočila  Znanstveni odbor za mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost kemičnim snovem  in Mednarodna agencija za raziskave raka.

🡻 2017/2398 uv. izjava 30

(30)ACSH je v svojih mnenjih navedel rok za preverjanje zavezujočih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost za več snovi, kot so na primer prah kristalnega kremena, ki se vdihuje, akrilamid in 1,3-butadien. Komisija mora upoštevati ta mnenja pri prednostnem razvrščanju snovi za znanstveno vrednotenje.

🡻 2017/2398 uv. izjava 31

(31)ACSH se je v svojem mnenju o refraktorskih keramičnih vlaknih strinjal, da je zavezujoča mejna vrednost za poklicno izpostavljenost potrebna, vendar mu ni uspelo doseči skupnega stališča o tej vrednosti. Komisija bi torej morala spodbujati ACSH – brez poseganja v njegove delovne metode in avtonomnost socialnih partnerjev – naj predloži najnovejše mnenje o refraktorskih keramičnih vlaknih, da bi dosegli skupno stališče o mejni vrednosti za to snov.

🡻 2004/37/ES uv. izjava 18 (prilagojeno)

(32)Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos  v nacionalno pravo in datumov začetka uporabe direktiv  iz dela B Priloge V –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

🡻 2004/37/ES

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Cilj

🡻 2022/431 člen 1.2

1. Cilj te direktive je varovanje delavcev pred tveganji, ki ogrožajo njihovo zdravje in varnost, ki se pojavijo ali bi se lahko pojavila zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem pri delu, vključno s preprečevanjem takih tveganj.

🡻 2004/37/ES

Določa posebne minimalne zahteve na tem področju, tudi mejne vrednosti.

2. Ta direktiva se ne uporablja za delavce, izpostavljene le sevanju, saj je le-to zajeto s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo.

3. Direktiva 89/391/EGS se v celoti uporablja za vse področje iz odstavka 1 in ne vpliva na strožje in/ali podrobnejše določbe v tej direktivi.

🡻 2014/27/EU člen 5.1

4. Glede azbesta, ki ga obravnava Direktiva 2009/148/ES Evropskega parlamenta in Sveta 14 , se uporabljajo določbe te direktive, če predvidevajo višjo raven zdravja in varnosti pri delu.

🡻 2004/37/ES (prilagojeno)

Člen 2

Opredelitev pojmov

Za namene te direktive  se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov :

🡻 2014/27/EU člen 5.2(a)

(a)„rakotvorna snov“ pomeni:

(i)snov ali zmes, ki izpolnjuje merila za razvrstitev v kategorijo 1A ali 1B rakotvornih snovi iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta;

(ii)snov, zmes ali postopek iz Priloge I k tej direktivi ter snov ali zmes, ki se sprošča pri postopku iz navedene priloge;

🡻 2014/27/EU člen 5.2(b)

(b)„mutagena snov“ pomeni snov ali zmes, ki izpolnjuje merila za razvrstitev v kategorijo 1A ali 1B mutagenov za zarodne celice iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 1272/2008;

🡻 2022/431 člen 1.3(a)

(c)„reprotoksična snov“ pomeni snov ali zmes, ki izpolnjuje merila za razvrstitev v kategorijo 1A ali 1B snovi, strupenih za razmnoževanje, iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 1272/2008;

(d)„reprotoksična snov brez praga“ pomeni reprotoksično snov, za katero ni varne ravni izpostavljenosti za zdravje delavcev in ki je kot taka opredeljena v stolpcu za opombe v Prilogi III;

(e)„reprotoksična snov s pragom“ pomeni reprotoksično snov, za katero obstaja varna raven izpostavljenosti, pod katero ni tveganja za zdravje delavcev, in ki je kot taka opredeljena v stolpcu za opombe v Prilogi III;

🡻 2022/431 člen 1.3(b)

(f)„mejna vrednost“ pomeni, če ni drugače določeno, mejno vrednost časovno tehtanega povprečja koncentracije za rakotvorno, mutageno ali reprotoksično snov v zraku znotraj območja vdihavanja delavca glede na referenčno obdobje, ki je navedeno v Prilogi III;

🡻 2022/431 člen 1.3(c)

(g)„biološka mejna vrednost“ pomeni mejo koncentracije v ustreznem biološkem gojišču ustrezne snovi, njenega metabolita, ali kazalec učinka;

(h)„zdravstveni nadzor“ pomeni oceno posameznega delavca, zato da se ugotovi njegovo zdravstveno stanje v povezavi z izpostavljenostjo nekaterim rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem pri delu.

🡻 2004/37/ES

Člen 3

Področje uporabe – določanje in ocena tveganja

🡻 2022/431 člen 1.4(a)

1. Ta direktiva se uporablja za dejavnosti, pri katerih so delavci pri svojem delu izpostavljeni ali so lahko izpostavljeni rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem.

🡻 2022/431 člen 1.4(b)

2. Pri kateri koli dejavnosti, ki bi lahko vključevala tveganje zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem, je treba določiti naravo, stopnjo in trajanje izpostavljenosti delavca, da bi lahko ocenili vsa tveganja za zdravje ali varnost delavca in določili ukrepe, ki jih je treba sprejeti.

Oceno je treba redno obnavljati, v vsakem primeru pa takrat, ko se pojavi kakršna koli sprememba okoliščin, ki lahko vplivajo na izpostavljenost delavca rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem.

🡻 2004/37/ES

🡺1 Popravek, UL L 158, 30.4.2004 (Slovenska posebna izdaja, poglavje 5, zvezek 5, str. 35)

Delodajalec mora pristojnim organom na njihovo zahtevo posredovati podatke, ki jih je uporabil za pripravo ocene.

3. Pri ocenjevanju 🡺1 tveganja 🡸 se morajo upoštevati še vse druge poti izpostavljenosti, na primer absorpcija v in/ali skozi kožo.

🡻 2022/431 člen 1.4(c)

4. Pri ocenjevanju tveganja mora delodajalec nameniti posebno pozornost vsem vplivom na zdravje ali varnost posebnih skupin delavcev in med drugim upoštevati, da ni zaželeno, da se taki delavci zaposlujejo tam, kjer bi lahko prišli v stik z rakotvornimi, mutagenimi ali reprotoksičnimi snovmi.

🡻 2004/37/ES

POGLAVJE II

OBVEZNOSTI DELODAJALCA

Člen 4

Zmanjšanje in nadomestitev

🡻 2022/431 člen 1.5

1. Delodajalec zmanjša uporabo rakotvorne, mutagene ali reprotoksične snovi na delovnem mestu zlasti tako, da jo nadomesti, če je to tehnično možno, s snovjo, zmesjo ali postopkom, ki pod pogoji uporabe ni nevaren ali je manj nevaren za zdravje in varnost delavcev.

🡻 2004/37/ES (prilagojeno)

🡺1 , Popravek, UL L 158, 30.4.2004 (Slovenska posebna izdaja, poglavje 5, zvezek 5, str. 35)

2. Delodajalec pristojnim organom na njihovo zahtevo predloži ugotovitve iz  svojih  preiskav.

Člen 5

Preprečevanje in zmanjševanje izpostavljenosti

1. Kadar rezultati ocene, navedene v členu 3(2), pokažejo, da obstaja 🡺1 tveganje 🡸 za zdravje ali varnost delavcev,  se prepreči  izpostavljenost delavcev.

🡻 2022/431 člen 1.6(a) (prilagojeno)

2. Kadar nadomestitev rakotvorne, mutagene ali reprotoksične snovi s snovjo, zmesjo ali postopkom, ki pod pogoji uporabe ni nevaren ali je manj nevaren za zdravje in varnost, tehnično ni izvedljiva, delodajalec zagotovi, da se rakotvorna, mutagena ali reprotoksična snov, če je to tehnično izvedljivo, proizvaja in uporablja v zaprtem sistemu.

3. Kadar zaprt sistem tehnično ni izvedljiv, delodajalec zagotovi, da se raven izpostavljenosti delavcev rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem brez praga zmanjša na kolikor je tehnično mogoče nizko raven.

4. Kadar uporaba ali proizvodnja reprotoksične snovi s pragom v zaprtem sistemu tehnično ni mogoča, delodajalec zagotovi, da se tveganje, povezano z izpostavljenostjo delavcev tej reprotoksični snovi s pragom zmanjša na minimum.

5. Delodajalec v zvezi z reprotoksičnimi snovmi ali drugimi snovmi, ki niso reprotoksične snovi brez praga ali reprotoksične snovi s pragom, uporabi odstavek 4 tega člena. V tem primeru delodajalec pri izvedbi ocene tveganja iz člena 3  (2)  ustrezno upošteva možnost, da za tako reprotoksično snov morda ne obstaja varna raven izpostavljenosti za zdravje delavcev, in v zvezi s tem določi ustrezne ukrepe.

6. Izpostavljenost ne sme preseči mejne vrednosti rakotvorne, mutagene ali reprotoksične snovi, kakor je določena v Prilogi III.

🡻 2022/431 člen 1.6(b)

7. Pri vsaki uporabi rakotvorne, mutagene ali reprotoksične snovi delodajalec izvede naslednje ukrepe:

(a)omeji količine rakotvorne, mutagene ali reprotoksične snovi na delovnem mestu;

🡻 2004/37/ES

(b)vzdržuje čim manjše število delavcev, ki so izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni;

🡻 2022/431 člen 1.6(b)

(c)načrtuje delovne postopke in tehnične kontrolne ukrepe tako, da se sproščanje rakotvornih, mutagenih ali reprotoksičnih snovi na delovnem mestu prepreči ali zmanjša na minimum;

(d)odstranjuje rakotvorne, mutagene ali reprotoksične snovi pri viru z lokalnim ali splošnim prezračevanjem, pri čemer morajo biti vse take metode ustrezne in skladne s potrebo po varovanju javnega zdravja in okolja;

(e)uporablja obstoječe ustrezne postopke za merjenje koncentracije rakotvornih, mutagenih ali reprotoksičnih snovi, zlasti za zgodnje odkrivanje neobičajnih izpostavljenosti, ki so posledica nepredvidenega dogodka ali nezgode;

🡻 2004/37/ES

(f)uporablja ustrezne delovne postopke in metode;

(g)izvaja kolektivne varnostne ukrepe in/ali, kadar se izpostavljenosti ne da preprečiti drugače, individualne varnostne ukrepe;

(h)izvaja higienske ukrepe, zlasti redno čiščenje tal, sten in drugih površin;

(i)obvešča delavce;

🡻 2022/431 člen 1.6(b)

(j)omeji območja tveganja in uporablja ustrezne opozorilne in varnostne znake, vključno z znaki „kajenje prepovedano“ na območjih, kjer so delavci izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem;

🡻 2004/37/ES (prilagojeno)

🡺1 Popravek, UL L 158, 30.4.2004 (Slovenska posebna izdaja, poglavje 5, zvezek 5, str. 35)

(k)izdela načrte za ukrepanje v izrednih razmerah, ki lahko nastanejo pri neobičajno visoki izpostavljenosti;

(l)uporablja sredstva za varno skladiščenje, ravnanje in prevoz, zlasti zapečatene ter jasno in vidno označene vsebnike;

(m)uporablja sredstva za varno zbiranje, skladiščenje in odlaganje odpadkov za delavce, tudi zapečatene ter jasno in vidno označene vsebnike.

Člen 6

Obveščanje pristojnih organov

Kadar rezultati ocene  tveganja , navedene v členu 3(2), pokažejo, da obstaja 🡺1 tveganje 🡸 za zdravje ali varnost delavcev, delodajalec pristojnemu organu na njegovo zahtevo predloži ustrezne podatke:

🡻 2022/431 člen 1.7

(a)o dejavnostih in/ali industrijskih procesih, ki potekajo, tudi razloge za uporabo rakotvornih, mutagenih ali reprotoksičnih snovi;

(b)o količinah proizvedenih ali uporabljenih snovi ali zmesi, ki vsebujejo rakotvorne, mutagene ali reprotoksične snovi;

🡻 2004/37/ES

(c)o številu izpostavljenih delavcev;

(d)o sprejetih preventivnih ukrepih;

(e)o vrsti uporabljene varovalne opreme;

(f)o naravi in stopnji izpostavljenosti;

(g)o primerih nadomestitve.

🡻 2017/2398 člen 1.1 (prilagojeno)

Države članice v svojih poročilih, ki jih predložijo Komisiji  v skladu s  členom 17a Direktive 89/391/EGS, upoštevajo podatke iz točk (a) do (g) prvega odstavka tega člena.

🡻 2004/37/ES

Člen 7

Nepredvidena izpostavljenost

1. Ob nepredvidenem dogodku ali nezgodi, zaradi katere bi lahko prišlo do neobičajne izpostavljenosti delavcev, delodajalec o tem obvesti delavce.

2. Dokler ni spet vzpostavljeno normalno stanje in niso odpravljeni razlogi za neobičajno izpostavljenost:

(a)lahko na prizadetem območju delajo samo delavci, ki so nujno potrebni za izvajanje popravil in drugih potrebnih del;

(b)je tem delavcem treba zagotoviti varovalno obleko in osebno varovalno opremo za dihala, ki jo morajo nositi; izpostavljenost ne sme biti stalna in mora biti strogo omejena na najkrajši čas, potreben za vsakega delavca;

(c)nezavarovani delavci ne smejo delati na prizadetem območju.

Člen 8

Predvidena izpostavljenost

1. Pri nekaterih dejavnostih, kakor je vzdrževanje, pri katerih se predvideva možnost znatnega povečanja izpostavljenosti delavcev in za katere je bila izčrpana že vsaka možnost za nadaljnje tehnične preventivne ukrepe za omejitev izpostavljenosti delavcev, delodajalec določi po posvetovanju z delavci in/ali njihovimi predstavniki v podjetju ali enoti, brez vpliva na delodajalčevo odgovornost, ukrepe, ki so potrebni, da se trajanje izpostavljenosti delavcev skrajša na najkrajši možni čas in zagotovi varovanje delavcev med opravljanjem takih dejavnosti.

Na podlagi prvega pododstavka je treba tem delavcem zagotoviti varovalno obleko in osebno varovalno opremo za dihala, ki jo morajo nositi, dokler obstaja neobičajna izpostavljenost; taka izpostavljenost ne sme biti stalna in mora biti strogo omejena na najkrajši čas, potreben za vsakega delavca.

2. Sprejmejo se ustrezni ukrepi, da se zagotovi jasna označitev in določitev območij, kjer se opravljajo dejavnosti, navedene v odstavku 1, prvi pododstavek, ali da se nepooblaščenim osebam kako drugače prepreči dostop do teh območij.

Člen 9

🡻 2004/37/ES (prilagojeno)

🡺1 Popravek, UL L 158, 30.4.2004 (Slovenska posebna izdaja, poglavje 5, zvezek 5, str. 35)

Dostop do območij 🡺1tveganja🡸

Delodajalci sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo dostop na območja, na katerih se opravljajo dejavnosti, za katere rezultati ocene  tveganja  iz člena 3(2) pokažejo, da obstaja 🡺1 tveganje 🡸 za zdravje in varnost delavcev, izključno delavcem, ki morajo na taka območja vstopati zaradi svojega dela ali nalog.

Člen 10

Higienski in individualni varovalni ukrepi

🡻 2022/431 člen 1.8(a)

1. Za vse dejavnosti, pri katerih obstaja tveganje kontaminacije z rakotvornimi, mutagenimi ali reprotoksičnimi snovmi, delodajalci sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo:

🡻 2022/431 člen 1.8(b)

(a)da delavci ne jedo, pijejo ali kadijo na delovnih območjih, kjer obstaja tveganje kontaminacije z rakotvornimi, mutagenimi ali reprotoksičnimi snovmi;

🡻 2004/37/ES (prilagojeno)

🡺1 Popravek, UL L 158, 30.4.2004 (Slovenska posebna izdaja, poglavje 5, zvezek 5, str. 35)

(b)da imajo delavci zagotovljeno ustrezno varovalno obleko ali drugo ustrezno posebno obleko;

(c)da so predvideni ločeni prostori za shranjevanje delovne ali varovalne obleke in osebne obleke;

(d)da imajo delavci na voljo ustrezne in zadostne umivalne in toaletne prostore;

(e)da je varovalna oprema ustrezno shranjena na jasno označenem mestu in da se pregleda in očisti po možnosti pred vsako uporabo in obvezno po njej;

(f)da se okvarjena oprema popravi ali nadomesti pred nadaljnjo uporabo.

2. Delavcem se ne  zaračunajo  stroški ukrepov iz odstavka 1.

Člen 11

Obveščanje in usposabljanje delavcev

1. Delodajalec sprejme ustrezne ukrepe, da zagotovi delavcem in/ali predstavnikom delavcev v podjetju ali industrijskem obratu zadostno in ustrezno usposobljenost na podlagi vseh razpoložljivih podatkov, zlasti v obliki obvestil in navodil:

(a)o možnem 🡺1 tveganju 🡸 za zdravje, vključno z dodatnim 🡺1 tveganjem 🡸 zaradi uporabe tobačnih izdelkov;

(b)o varnostnih ukrepih, ki jih je treba sprejeti za preprečitev izpostavljenosti;

(c)o higienskih zahtevah;

(d)o nošenju in uporabi varovalne opreme in obleke;

(e)o ukrepih, ki jih morajo sprejeti delavci, tudi reševalci, ob nezgodah in za preprečitev nezgod.

🡻 2022/431 člen 1.9(a)

Usposabljanje se:

prilagodi tako, da upošteva nova ali spremenjena tveganja, zlasti kadar delavci so ali bi lahko bili izpostavljeni novim rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem ali več različnim rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem, vključno s tistimi v nevarnih zdravilih, ali v primeru spreminjajočih se okoliščin, povezanih z delom,

zagotavlja v rednih časovnih presledkih v zdravstvenih ustanovah za vse delavce, ki so izpostavljeni rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem, zlasti kadar se uporabijo nova nevarna zdravila, ki vsebujejo te snovi, ter

ponavlja v rednih časovnih presledkih v drugih okoliščinah, če je potrebno.

🡻 2022/431 člen 1.9(b)

2. Delodajalci obvestijo delavce o napravah in z njimi povezanih vsebnikih z rakotvornimi, mutagenimi ali reprotoksičnimi snovmi, in zagotovijo, da so vsi vsebniki, embalaža in naprave z rakotvornimi, mutagenimi ali reprotoksičnimi snovmi jasno in čitljivo označeni in da so na njih jasno vidni opozorilni znaki in znaki za nevarnost.

Kadar je v Prilogi IV določena biološka mejna vrednost, je za delo z zadevno rakotvorno, mutageno ali reprotoksično snovjo obvezen zdravstveni nadzor v skladu s postopki iz navedene priloge. Delavci morajo biti o tej zahtevi obveščeni, preden so določeni za nalogo, ki vključuje tveganje zaradi izpostavljenosti navedeni rakotvorni, mutageni ali reprotoksični snovi.

🡻 2004/37/ES (prilagojeno)

🡺1 Popravek, UL L 158, 30.4.2004 (Slovenska posebna izdaja, poglavje 5, zvezek 5, str. 35)

Člen 12

Obveščanje delavcev

Sprejmejo se potrebni ukrepi, s katerimi se zagotovi:

(a)da lahko delavci in/ali vsi predstavniki delavcev v podjetju ali proizvodnem obratu preverijo izvajanje te direktive oziroma lahko sodelujejo pri njeni uporabi, zlasti kar zadeva:

(i)posledice izbire, nošenja in uporabe varovalne obleke in opreme za zdravje in varnost delavcev, kar pa ne vpliva na odgovornost delodajalca za določitev učinkovitosti varovalne obleke in opreme;

(ii)ukrepe iz prvega pododstavka člena 8(1), ki jih določi delodajalec, kar pa ne vpliva na odgovornost delodajalca za določitev takih ukrepov;

(b)da so delavci in/ali vsi predstavniki delavcev v podjetju ali proizvodnem obratu čim prej obveščeni o neobičajnih izpostavljenostih, vključno s tistimi, navedenimi v členu 8, o razlogih za tako izpostavljenost in o sprejetih ukrepih ali ukrepih, ki jih je treba sprejeti, da bi se položaj popravil;

(c)da delodajalec sproti vodi seznam delavcev, ki opravljajo dejavnosti, pri katerih je ocena  tveganja  iz člena 3(2) pokazala 🡺1 tveganje 🡸 za zdravje in varnost delavcev; če obstajajo podatki, mora biti v seznamu navedena stopnja izpostavljenosti;

(d)da je seznam, naveden v točki (c), dostopen zdravniku in/ali pristojnemu organu ter drugim osebam, ki so odgovorne za zdravje in varnost pri delu;

(e)da ima vsak delavec dostop do podatkov na seznamu, ki se nanašajo osebno  na tistega delavca ;

(f)da imajo delavci in/ali vsi predstavniki delavcev v podjetju ali proizvodnem obratu dostop do anonimnih kolektivnih podatkov.

Člen 13

Posvetovanje in sodelovanje delavcev

Posvetovanje in sodelovanje delavcev in/ali njihovih predstavnikov v zvezi z vprašanji, ki jih zajema ta direktiva, se opravi v skladu s členom 11 Direktive 89/391/EGS.

🡻 2019/130 člen 1.1

Člen 14

Sporazumi med socialnimi partnerji

Sporazumi med socialnimi partnerji, ki se lahko sklenejo na področju te direktive, se vključijo na seznam na spletni strani Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA). Ta seznam se redno posodablja.

🡻 2004/37/ES

POGLAVJE III

DRUGE DOLOČBE

Člen 15

Zdravstveni nadzor

🡻 2017/2398 člen 1.2(a) (prilagojeno)

1. Države članice v skladu z nacionalnim pravom ali prakso določijo ureditev za izvajanje ustreznega zdravstvenega nadzora delavcev, za katere so rezultati ocene  tveganja  iz člena 3(2) pokazali, da obstaja tveganje za zdravje ali varnost. Zdravnik ali organ, pristojen za zdravstveni nadzor delavcev, lahko oceni, da je treba zdravstveni nadzor nadaljevati tudi po koncu izpostavljenosti, in sicer tako dolgo, kot presodi, da je potrebno za varovanje zdravja zadevnih delavcev.

🡻 2004/37/ES

2. V odstavku 1 navedeni ukrepi omogočajo, da se lahko za vsakega delavca opravi, če je to primerno, ustrezen zdravstveni nadzor:

pred izpostavljenostjo,

v rednih časovnih presledkih po izpostavljenosti.

Ti ukrepi omogočajo neposredno izvajanje individualnih in higienskih varnostnih ukrepov.

🡻 2022/431 člen 1.10(a)

3. Če se pri delavcu ugotovi sprememba v zdravstvenem stanju, ki bi lahko bila posledica izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnimi snovem, ali se ugotovi, da je bila presežena zavezujoča biološka mejna vrednost, lahko zdravnik ali organ, odgovoren za zdravstveni nadzor delavcev, zahteva, da se opravi zdravstveni nadzor drugih delavcev, ki so bili podobno izpostavljeni.

🡻 2004/37/ES

🡺1 Popravek, UL L 158, 30.4.2004 (Slovenska posebna izdaja, poglavje 5, zvezek 5, str. 35)

V tem primeru se ponovno oceni 🡺1 tveganje 🡸 zaradi izpostavljenosti v skladu s členom 3(2).

🡻 2022/431 člen 1.10(b)

4. Kadar se izvaja zdravstveni nadzor, se vodi individualna zdravstvena kartoteka in zdravnik ali organ, odgovoren za zdravstveni nadzor, predlaga vse varnostne ali preventivne ukrepe, ki jih je treba sprejeti za vsakega posameznega delavca. Biološko spremljanje in s tem povezane zahteve so lahko del zdravstvenega nadzora.

🡻 2004/37/ES (prilagojeno)

5. Delavce  se obvešča  in  se  jim  svetuje  glede kakršnega koli zdravstvenega nadzora, ki ga lahko opravijo po koncu izpostavljenosti.

6. V skladu z nacionalno zakonodajo in/ali prakso:

imajo delavci dostop do rezultatov zdravstvenega nadzora, ki se nanašajo na njih osebno, in

lahko zadevni delavci ali delodajalec zahtevajo preverjanje rezultatov zdravstvenega nadzora.

7. Praktična priporočila za zdravstveni nadzor delavcev so  navedena  v Prilogi II.

🡻 2022/431 člen 1.10(c)

8. Pristojni organ je treba obvestiti o vseh primerih raka, škodljivih učinkih na spolno delovanje in plodnost pri odraslih delavcih in delavkah ali ugotovljeno strupenost pri potomcih, ki so v skladu z nacionalnim pravom ali prakso opredeljeni kot posledica poklicne izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem.

🡻 2017/2398 člen 1.2(b)

Države članice v svojih poročilih, ki jih predložijo Komisiji na podlagi člena 17a Direktive 89/391/EGS, upoštevajo informacije iz tega odstavka.

🡻 2004/37/ES

Člen 16

Vodenje evidence

🡻 2022/431 člen 1.11

1. V zvezi z rakotvornimi ali mutagenimi snovmi se seznam iz člena 12, točka (c), in zdravstvena kartoteka iz člena 15(4) hranita vsaj 40 let po koncu izpostavljenosti v skladu z nacionalnim pravom ali prakso.

2. V zvezi z reprotoksičnimi snovmi se seznam iz člena 12, točka (c), in zdravstvena kartoteka iz člena 15(4) hranita vsaj pet let po koncu izpostavljenosti v skladu z nacionalnim pravom ali prakso.

🡻 2004/37/ES

3. Kadar dejavnost podjetja preneha, morajo biti ti dokumenti v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali prakso na razpolago pristojnim organom.

Člen 17

Mejne vrednosti

🡻 2022/431 člen 1.12(a)

1. Evropski parlament in Svet v skladu s postopkom iz člena 153(2), točka (b), Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določita mejne vrednosti v direktivah na podlagi razpoložljivih informacij, vključno z znanstvenimi in tehničnimi podatki, za vse rakotvorne, mutagene ali reprotoksične snovi, za katere je to mogoče, in, če je to potrebno, druge neposredno povezane določbe.

🡻 2004/37/ES

2. Mejne vrednosti in druge neposredno povezane določbe so navedene v Prilogi III.

🡻 2022/431 člen 1.12(b)

3. Evropski parlament in Svet v skladu s postopkom iz člena 153(2), točka (b), PDEU določita biološke mejne vrednosti v direktivah na podlagi razpoložljivih informacij, vključno z znanstvenimi in tehničnimi podatki, ter druge ustrezne informacije o zdravstvenem nadzoru.

4. Biološke mejne vrednosti in druge informacije o zdravstvenem nadzoru so navedeni v Prilogi IV.

🡻 2022/431 člen 1.13

Člen 18

Določitev reprotoksičnih snovi brez praga in s pragom

Evropski parlament in Svet v skladu s postopkom iz člena 153(2), točka (b), PDEU v stolpcu za opombe Priloge III k tej direktivi na podlagi razpoložljivih znanstvenih in tehničnih podatkov določita, ali se reprotoksična snov uvršča med reprotoksične snovi brez praga ali med reprotoksične snovi s pragom.

🡻 1243/2019 člen 1 in Priloga .III(12)

Člen 19

Sprememba Priloge II

🡻 2022/431 člen 1.14

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 20 za vnos strogo tehničnih sprememb v Prilogo II, da se upoštevajo tehnični napredek, spremembe mednarodnih predpisov ali specifikacij in nove ugotovitve v zvezi z rakotvornimi, mutagenimi ali reprotoksičnimi snovmi.

🡻 1243/2019 člen 1 in Priloga .III(12)

Kadar je v ustrezno utemeljenih in izjemnih primerih, ki vključujejo neizbežna, neposredna in resna tveganja za fizično zdravje in varnost delavcev in drugih oseb, iz izredno nujnih razlogov potrebno ukrepanje v zelo kratkem času, se za delegirane akte, sprejete na podlagi tega člena, uporabi postopek iz člena 21.

🡻 1243/2019 člen 1 in Priloga .III(12)

Člen 20

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 19 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 26. julija 2019. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3. Prenos pooblastila iz člena 19 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje 15 .

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 19, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 21

Postopek v nujnih primerih

1. Delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo postopka v nujnih primerih.

2. Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v skladu s postopkom iz člena 20(6). V tem primeru Komisija nemudoma po tem, ko jo Evropski parlament ali Svet uradno obvesti o sklepu o nasprotovanju aktu, ta akt razveljavi.

🡻 2004/37/ES

Člen 22

Uporaba podatkov

Komisiji so dostopni podatki, navedeni v členu 15(8), ki so jih uporabili pristojni nacionalni organi.

🡻 2022/431 člen 1.15 (prilagojeno)

Člen 23

Ocenjevanje

Komisija v okviru naslednje ocene izvajanja te direktive med ocenjevanjem iz člena 17a Direktive 89/391/EGS oceni tudi to, ali je treba spremeniti mejno vrednost za prah kristalnega kremena, ki se vdihuje. Komisija ta postopek začne leta 2022 in nato po potrebi predlaga potrebne spremembe in spremembe v zvezi s to snovjo v naknadni reviziji te direktive.

Komisija najpozneje 11. julija 2022 preuči možnost spremembe te direktive, da se dodajo določbe o kombinaciji mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost v zraku in biološki mejni vrednosti za kadmij in njegove anorganske spojine.“;

Komisija najpozneje do 31. decembra 2022 po potrebi po posvetovanju z ACSH, ob upoštevanju obstoječih priporočil različnih agencij, deležnikov in Svetovne zdravstvene organizacije o prednostnih rakotvornih, mutagenih in reprotoksičnih snoveh, za katere so potrebne mejne vrednosti, predstavi akcijski načrt za določitev novih ali spremenjenih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost za vsaj 25 snovi, skupin snovi ali snovi, ki nastanejo v postopku. Komisija po potrebi in ob upoštevanju akcijskega načrta, najnovejših znanstvenih dognanj in po posvetovanju z ACSH brez odlašanja predstavi zakonodajne predloge na podlagi člena 17.

Komisija po potrebi in najpozneje 5. aprila 2025 ob upoštevanju najnovejših znanstvenih dognanj in po ustreznem posvetovanju z ustreznimi deležniki pripravi opredelitev in okvirni seznam nevarnih zdravil ali snovi, ki jih vsebujejo, ki izpolnjujejo merila za razvrstitev kot rakotvorna snov kategorije 1A ali 1B iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 1272/2008, mutagena snov ali snov, strupena za razmnoževanje.

Komisija po primernem posvetovanju z ustreznimi deležniki najpozneje do 31. decembra 2022 pripravi smernice Unije za pripravo, dajanje in odstranjevanje nevarnih zdravil na delovnem mestu. Te smernice se objavijo na spletnem mestu EU-OSHA in jih ustrezni pristojni organi razširijo po vseh državah članicah.

Komisija po potrebi po prejemu mnenja ACSH ob upoštevanju obstoječe metodologije za določanje mejnih vrednosti rakotvornih snovi v nekaterih državah članicah in mnenja ACSH opredeli zgornjo in spodnjo raven tveganja. Komisija najpozneje 12 mesecev po prejemu mnenja ACSH in po primernem posvetovanju z ustreznimi deležniki pripravi smernice Unije o metodologiji za določitev mejnih vrednosti na podlagi tveganja. Te smernice se objavijo na spletnem mestu EU-OSHA, ustrezni pristojni organi pa jih razširjajo v vseh državah članicah.

Komisija ob upoštevanju najnovejših znanstvenih dognanj in po primernem posvetovanju z ustreznimi deležniki najpozneje do 31. decembra 2024 po potrebi predlaga mejno vrednost za kobalt in anorganske kobaltove spojine.

🡻 2004/37/ES (prilagojeno)

Člen 24

Uradno obveščanje Komisije

Države članice sporočijo Komisiji besedilo predpisov nacionalne zakonodaje, ki jih v prihodnje sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 25

Razveljavitev

Direktiva  2004/37/ES , kakor je bila spremenjena z  akti iz  dela A Priloge V, se razveljavi brez poseganja v obveznosti držav članic  glede  rokov za prenos v nacionalno  pravo in datuma začetka uporabe direktiv , ki so navedeni v delu B Priloge V.

Sklicevanje na razveljavljeno direktivo se razume kot sklicevanje na to direktivo in se bere skladno s korelacijsko tabelo v Prilogi VI.

Člen 26

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 27

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju,

Za Evropski parlament    Za Svet

predsednik/predsednica    predsednik/predsednica

(1)    COM(87) 868 PV.
(2)    Glej del A Priloge 3 k sklepom.
(3)    Vključena v zakonodajni program za leto 2023.
(4)    Glej Del A Priloge V k temu predlogu.
(5)    UL C […], […], str. […].
(6)    UL C […], […], str. […].
(7)    Direktiva 2004/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem pri delu (šesta posebna direktiva v skladu s členom 16(1) Direktive Sveta 89/391/EGS) (UL L 158, 30.4.2004, str. 50).
(8)    Glej Del A Priloge V.
(9)    Direktive Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (UL L 183, 29.6.1989, str. 1).
(10)    UL C 428, 13.12.2017, str. 10.
(11)    Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (UL L 353, 31.12.2008, str. 1).
(12)    Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 369, 30.12.2006, str. 1).
(13)    Sklep Sveta z dne 22. julija 2003 o ustanovitvi Svetovalnega odbora za varnost in zdravje pri delu (UL C 218, 13.9.2003, str. 1).
(14)    Direktiva 2009/148/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o varstvu delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu (UL L 330, 16.12.2009, str. 28).
(15)    UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
Top

Bruselj, 27.11.2023

COM(2023) 738 final

PRILOGE

k

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem pri delu (šesta posebna direktiva v skladu s členom 16(1) Direktive Sveta 89/391/EGS) (kodificirano besedilo)










🡻 2004/37/ES

🡺1 2014/27/EU člen 5.6

PRILOGA I

Seznam snovi, 🡺1 zmesi 🡸 in postopkov
(Člen 2, točka (a)(ii))

1.Proizvodnja auramina.

2.Delo, ki vključuje izpostavljenost policikličnim aromatskim ogljikovodikom v premogovih sajah, katranu ali smoli.

3.Delo, ki vključuje izpostavljenost prahu, dimu in aerosolom pri praženju in elektrolitski rafinaciji baker-nikljevih spojin.

4.Močno kisli postopek proizvodnje izopropil alkohola.

5.Delo, ki vključuje izpostavljenost prahu trdega lesa 1 .

🡻 2017/2398 člen 1.4

6.Delo, ki vključuje izpostavljenost prahu kristalnega kremena, ki se vdihuje in ki nastane pri delovnem postopku.

🡻 2019/130 člen 1.2

7.Delo, ki vključuje izpostavljenost kože mineralnim oljem, ki so se pred tem uporabljala v motorjih z notranjim zgorevanjem za podmazovanje in hlajenje gibljivih delov motorja.

8.Delo, ki vključuje izpostavljenost izpušnim plinom iz dizelskih motorjev.

_____________

🡻 2004/37/ES

PRILOGA II

Praktična priporočila za zdravstveni nadzor delavcev
(Člen 15(7))

🡻 2022/431 člen 1.16 (prilagojeno)

1.Zdravnik in/ali organ, odgovoren za zdravstveni nadzor delavcev, ki so izpostavljeni rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem,  je  seznanjen s pogoji ali okoliščinami izpostavljenosti za vsakega delavca.

🡻 2004/37/ES (prilagojeno)

2.Zdravstveni nadzor delavcev  se opravlja  v skladu z načeli in prakso medicine dela;  zajema  vsaj naslednje ukrepe:

vodenje zdravstvene in poklicne anamneze delavca,

osebni pogovor,

kadar je primerno, biološki nadzor ter odkrivanje zgodnjih in reverzibilnih učinkov.

Za vsakega delavca, za katerega se opravlja zdravstveni nadzor, se lahko določijo dodatne preiskave v skladu z najnovejšim znanjem, ki je na voljo medicini dela.

_____________

🡻 2019/130 člen 1.3 in Priloga (prilagojeno)

🡺1 2019/983 člen 1.2 in Priloga

🡺2 2022/431 člen 1.17 in Priloga 1(a)

🡺3 2022/431 člen 1.17 in Priloga 1(b) (prilagojeno)

PRILOGA III

MEJNE VREDNOSTI IN DRUGE NEPOSREDNO POVEZANE DOLOČBE (ČLEN 17)

A.MEJNE VREDNOSTI ZA POKLICNO IZPOSTAVLJENOST

Ime snovi

Št. ES (1)

Št. CAS (2)

Mejne vrednosti

Opomba

Prehodni ukrepi

8 ur (3)

Kratkoročni (4)

mg/m3 (5)

Ppm (6)

f/ml (7)

mg/m3 (5)

Ppm (6)

f/ml (7)

Prah trdega lesa

2 (8)

Spojine šestvalentnega kroma, ki so rakotvorne v smislu člena 2, točka (a)(i)

(kot krom)

0,005

Mejna vrednost 0,010 mg/m3 do 17. januarja 2025

Mejna vrednost: 0,025 mg/m3 za postopke varjenja ali plazemskega rezanja ali podobne delovne postopke, v katerih se ustvarja dim, do 17. januarja 2025

Refraktorska keramična vlakna, ki so rakotvorna v smislu člena 2, točka (a)(i)

0,3

Prah kristalnega kremena, ki se vdihuje

0,1(9)

🡺2 Benzen 🡸

🡺2 200-753-7 🡸

🡺2 71-43-2 🡸

🡺2 0,66 🡸

🡺2 0,2 🡸

🡺2 – 🡸

🡺2 – 🡸

🡺2 – 🡸

🡺2 – 🡸

🡺2 koža (10🡸

🡺2 Mejna vrednost 1 ppm (3,25 mg/m3) do 5. aprila 2024. Mejna vrednost 0,5 ppm (1,65 mg/m3) od 5. aprila 2024 do 5. aprila 2026. 🡸

Monomer vinil klorid

200-831-0

75-01-4

2,6

1

Etilen oksid

200-849-9

75-21-8

1,8

1

koža (10)

1,2-epoksipropan

200-879-2

75-56-9

2,4

1

Trikloroetilen

201-167-4

79-01-6

54,7

10

164,1

30

koža (10)

Akrilamid

201-173-7

79-06-1

0,1

koža (10)

2-nitropropan

201-209-1

79-46-9

18

5

o-toluidin

202-429-0

95-53-4

0,5

0,1

koža (10)

4,4′-metilendianilin

202-974-4

101-77-9

0,08

koža (10)

Epiklorohidrin

203-439-8

106-89-8

1,9

koža (10)

Etilendibromid

203-444-5

106-93-4

0,8

0,1

koža (10)

1,3-butadien

203-450-8

106-99-0

2,2

1

Etilendiklorid

203-458-1

107-06-2

8,2

2

koža (10)

Hidrazin

206-114-9

302-01-2

0,013

0,01

koža (10)

Bromoetilen

209-800-6

593-60-2

4,4

1

Izpušni plini iz dizelskih motorjev

0,05 (*)

Za podzemno rudarstvo in gradnjo predorov se mejna vrednost uporablja od 21. februarja 2026.

Zmesi policikličnih aromatskih ogljikovodikov, zlasti tiste, ki vsebujejo benzo[a]piren in ki so v smislu te direktive rakotvorne

koža (10)

Mineralna olja, ki so se pred tem uporabljala v motorjih z notranjim zgorevanjem za podmazovanje in hlajenje gibljivih delov motorja

koža (10)

🡺1 Kadmij in njegove anorganske spojine 🡸

🡺1 — 🡸

🡺1 — 🡸

🡺1 0,001 (11🡸

🡺1 — 🡸

🡺1 — 🡸

🡺1 — 🡸

🡺1 — 🡸

🡺1 — 🡸

🡺1 Mejna vrednost 0,004 mg/m3 (12) do 11. julija 2027 🡸

🡺1 Berilij in anorganske berilijeve spojine 🡸

🡺1 — 🡸

🡺1 — 🡸

🡺1 0,0002 (11🡸

🡺1 — 🡸

🡺1 — 🡸

🡺1 — 🡸

🡺1 — 🡸

🡺1 — 🡸

🡺1 preobčutljivost kože in dihal(13🡸

🡺1 Mejna vrednost 0,0006 mg/m3 do 11. julija 2026 🡸

🡺1 Arzenova kislina in njene soli ter anorganske arzenove spojine 🡸

🡺1 — 🡸

🡺1 — 🡸

🡺1 0,01 (11🡸

🡺1 — 🡸

🡺1 — 🡸

🡺1 — 🡸

🡺1 — 🡸

🡺1 — 🡸

🡺1 — 🡸

🡺1 🡸

🡺1 Formaldehid 🡸

🡺1 200-001-8 🡸

🡺1 50-00-0 🡸

🡺1 0,37 🡸

🡺1 0,3 🡸

🡺1 — 🡸

🡺1 0,74 🡸

🡺1 0,6 🡸

🡺1 — 🡸

🡺1 preobčutljivost kože (14🡸

🡺1 Mejna vrednost 0,62 mg/m3 ali 0,5 ppm (3) za sektor zdravstvene oskrbe, pogrebno dejavnost in dejavnost balzamiranja do 11. julija 2024 🡸

🡺1 4,4′-metilen-bis(2-kloroanilin) 🡸

🡺1 202-918-9 🡸

🡺1 101-14-4 🡸

🡺1 0,01 🡸

🡺1 — 🡸

🡺1 — 🡸

🡺1 — 🡸

🡺1 — 🡸

🡺1 — 🡸

🡺1 koža (10🡸

🡺3 Akrilonitril 🡸

🡺3 203-466-5 🡸

🡺3 107-13-1 🡸

🡺3 1 🡸

🡺3 0,45 🡸

🡺3 – 🡸

🡺3 4 🡸

🡺3 1,8 🡸

🡺3 – 🡸

🡺3 koža (10)

preobčutljivost kože (14🡸

🡺3 Mejne vrednosti se uporabljajo od 5. aprila 2026. 🡸

🡺3 Nikljeve spojine 🡸

🡺3 – 🡸

🡺3 – 🡸

🡺3 0,01(15)

0,05 (16🡸

🡺3 – 🡸

🡺3 – 🡸

🡺3 – 🡸

🡺3 – 🡸

🡺3 – 🡸

🡺3 preobčutljivost kože in dihal (13🡸

🡺3 Mejna vrednost (15) se uporablja od 18. januarja 2025.

Mejna vrednost (16) se uporablja od 18. januarja 2025. Do takrat se uporablja mejna vrednost 0,1 mg/m3 (16). 🡸

🡺3 Anorganski svinec in njegove spojine 🡸

🡺3 0,15 🡸

🡺3 N,N-dimetilacetamid 🡸

🡺3 204-826-4 🡸

🡺3 127-19-5 🡸

🡺3 36 🡸

🡺3 10 🡸

🡺3 72 🡸

🡺3 20 🡸

🡺3 koža (10🡸

🡺3 Nitrobenzen 🡸

🡺3 202-716-0 🡸

🡺3 98-95-3 🡸

🡺3 1 🡸

🡺3 0,2 🡸

🡺3 koža (10🡸

🡺3 N,N-dimetilformamid 🡸

🡺3 200-679-5 🡸

🡺2 68-12-2 🡸

🡺3 15 🡸

🡺3 5 🡸

🡺3 30 🡸

🡺3 10 🡸

🡺3 koža (10🡸

🡺3 2-metoksietanol 🡸

🡺3 203-713-7 🡸

🡺3 109-86-4 🡸

🡺3 1 🡸

🡺3 koža(10🡸

🡺3 2-metoksietil acetat 🡸

🡺3 203-772-9 🡸

🡺3 110-49-6 🡸

🡺3 1 🡸

🡺3 koža (10🡸

🡺3 2-etoksietanol 🡸

🡺3 203-804-1 🡸

🡺3 110-80-5 🡸

🡺3 8 🡸

🡺3 2 🡸

🡺3 koža (10🡸

🡺3 2-etoksietil acetat 🡸

🡺3 203-839-2 🡸

🡺3 111-15-9 🡸

🡺3 11 🡸

🡺3 2 🡸

🡺3 koža (10🡸

🡺3 1-metil-2-pirolidon 🡸

🡺3 212-828-1 🡸

🡺3 872-50-4 🡸

🡺2 40 🡸

🡺3 10 🡸

🡺3 80 🡸

🡺3 20 🡸

🡺3 koža (10🡸

🡺3 Živo srebro in dvovaletne anorganske živosrebrove spojine, vključno z živosrebrovim oksidom in živosrebrovim kloridom (merjene kot živo srebro) 🡸

🡺3 0,02 🡸

🡺3 Bisfenol A; 4,4′-izopropilidendifenol 🡸

🡺3 201-245-8 🡸

🡺3 80-05-7 🡸

🡺3 2 (11🡸

🡺3 Ogljikov monoksid 🡸

🡺3 211-128-3 🡸

🡺3 630-08-0 🡸

🡺3 23 🡸

🡺3 20 🡸

🡺3 117 🡸

🡺3 100 🡸

(1)Številka ES, npr. z evropskega seznama obstoječih komercialnih kemičnih snovi (EINECS), evropskega seznama novih snovi (ELINCS) ali bivšega polimera (NLP), je uradna številka snovi v Evropski uniji, kot je opredeljeno v razdelku 1.1.1.2 v delu 1 Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008.

(2)Št. CAS: številka po mednarodnem seznamu Službe za izmenjavo kemijskih izvlečkov.

(3)Merjeno ali izračunano glede na referenčno obdobje osmih ur.

(4)Mejna vrednost za kratkotrajno izpostavljenost (STEL). Mejna vrednost, ki pri izpostavljenosti ne bi smela biti prekoračena in se nanaša na 15-minutno obdobje, razen kadar je drugače določeno.

(5)mg/m3 = miligrami na kubični meter zraka pri 20 °C in 101,3 kPa (760 mm živega srebra).

(6)ppm = delci na milijon v volumnu zraka (ml/m3).

(7)f/ml = vlakna na mililiter.

(8)Delci, ki se jih lahko vdihuje: če je prah trdega lesa zmešan s prahom drugega lesa, se uporablja mejna vrednost, ki se uporablja za prah vseh vrst lesa, ki so prisotni v tej zmesi.

(9)Respirabilna frakcija.

(10)Znaten prispevek k celotni možni obremenitvi telesa prek izpostavljenosti kože.

🡺1 (11)Delci, ki se lahko vdihujejo. 🡸

🡺1 (12)Delci, ki se lahko vdihujejo. Respirabilna frakcija v tistih državah članicah, ki na datum začetka veljavnosti te direktive izvajajo sistem biološkega spremljanja z biološko mejno vrednostjo največ 0,002 mg Cd/g kreatinina v urinu. 🡸

🡺1 (13)Snov lahko povzroči preobčutljivost kože in dihalnega trakta. 🡸

🡺1 (14)Snov lahko povzroči preobčutljivost kože. 🡸

(15)Respirabilna frakcija, merjena kot nikelj.

(16)Delci, ki se jih lahko vdihuje, merjeni kot nikelj.

(*)Merjeno kot elementarni ogljik.

B.DRUGE NEPOSREDNO POVEZANE DOLOČBE

Opomba

_____________

🡻 2022/431 člen 1.17 in Priloga točka 2 (prilagojeno)

PRILOGA IV

BIOLOŠKE MEJNE VREDNOSTI IN UKREPI ZDRAVSTVENEGA NADZORA

(Člen 17(4))

1.Svinec in njegove ionske spojine

1.1Biološko spremljanje  vključuje merjenje koncentracij svinca v krvi (PbB) z uporabo absorpcijske spektrometrije ali metode, ki daje enakovredne rezultate. Zavezujoča biološka mejna vrednost je:

70 μg Pb/100 ml krvi

1.2Zdravstveni nadzor se izvaja, če je izpostavljenost koncentraciji svinca v zraku večja od 0,075 mg/m3, izračunana kot časovno tehtano povprečje 40 ur na teden, ali če se pri posameznih delavcih izmeri koncentracija svinca v krvi, večja od 40 μg Pb/100 ml krvi.

_____________

🡹

PRILOGA V

Del A

Razveljavljena direktiva s seznamom naknadnih sprememb
(iz člena 25)

Direktiva 2004/37/ES Evropskega parlamenta
in Sveta
(UL L 158, 30.4.2004, str. 50)

Direktiva 2014/27/EU Evropskega parlamenta
in Sveta
(UL L 65, 5.3.2014, str. 1)

samo člen 5

Direktiva (EU) 2017/2398 Evropskega parlamenta
in Sveta
(
UL L 345, 27.12.2017, str. 87)

Direktiva(EU) 2019/130 Evropskega parlamenta
in Sveta
(
UL L 30, 31.1.2019, str. 112)

Direktiva (EU) 2019/983 Evropskega parlamenta in Sveta
(
UL L 164, 20.6.2019, str. 23)

Uredba (EU) 2019/1243 Evropskega parlamenta
in Sveta

(UL L 198, 25.7.2019, str. 241)

samo točka III(12) Priloge

Direktiva (EU) 2022/431 Evropskega parlamenta in Sveta
(
UL L 88, 16.3.2022, str. 1)

Del B

Roki za prenos v nacionalno pravo in datum začetka uporabe
(
iz člena 25)

Direktiva

Rok za prenos

[Datum začetka uporabe]

Direktiva 2004/37/ES

31/12/1992; 27/06/2000; 29/04/2003;

20/05/2004

Direktiva 2014/27/EU

01/06/2015

25/03/2014

Direktiva (EU) 2017/2398

17/01/2020

16/01/2018

Direktiva (EU) 2019/130

20/02/2021

20/02/2019

Direktiva (EU) 2019/983

11/07/2021

10/07/2019

Direktiva (EU) 2022/431

05/04/2024

05/04/2022

_____________

PRILOGA VI

Korelacijska tabela

Direktiva 2004/37/ES

Ta Direktiva

Člen 1

Člen 1

Člen 2, točki (a) in (b)

Člen 2, točki (a) in (b)

Člen 2, točka (ba)

Člen 2, točka (c)

Člen 2, točka (bb)

Člen 2, točka (d)

Člen 2, točka (bc)

Člen 2, točka (e)

Člen 2, točka (c)

Člen 2, točka (f)

Člen 2, točka (d)

Člen 2, točka (g)

Člen 2, točka (e)

Člen 2, točka (h)

Člen 3

Člen 3

Člen 4

Člen 4

Člen 5(1), (2) in (3)

Člen 5(1), (2) in (3)

Člen 5(3a)

Člen 5(4)

Člen 5(3b)

Člen 5(5)

Člen 5(4)

Člen 5(6)

Člen 5(5)

Člen 5(7)

Člen 6

Člen 6

Člen 7

Člen 7

Člen 8

Člen 8

Člen 9

Člen 9

Člen 10

Člen 10

Člen 11

Člen 11

Člen 12

Člen 12

Člen 13

Člen 13

Člen 13a

Člen 14

Člen 14

Člen 15

Člen 15(1)

Člen 16(1)

Člen 15(1a)

Člen 16(2)

Člen 15(2)

Člen 16(3)

Člen 16

Člen 17

Člen 16a

Člen 18

Člen 17

Člen 19

Člen 17a

Člen 20

Člen 17b

Člen 21

Člen 18

Člen 22

Člen 18a

Člen 23

Člen 19

Člen 24

Člen 20

Člen 25

Člen 21

Člen 26

Člen 22

Člen 27

Priloga I

Priloga I

Priloga II

Priloga II

Priloga III

Priloga III

Priloga IIIa

Priloga IV

Priloga IV

Priloga V

Priloga V

Priloga VI

_____________

(1)    Seznam nekaterih vrst trdega lesa je naveden v Monographs on the Evaluation of Carcinogenic Risks to Humans„Wood Dust and Formaldehyde“ (Monografije o ocenjevanju tveganja nastanka raka pri ljudeh „Lesni prah in formaldehid“), 62. zvezek, ki jih je izdala Mednarodna agencija za raziskavo raka, Lyon, 1995.
Top