This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52023PC0705
Proposal for a COUNCIL DECISION on the conclusion of an Agreement between the European Union, of the one part, and the Republic of Armenia, of the other part, on cooperation between the European Union Agency for Criminal Justice Cooperation (Eurojust) and the competent authorities for judicial cooperation in criminal matters of the Republic of Armenia
Predlog SKLEP SVETA o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo na eni strani in Republiko Armenijo na drugi strani o sodelovanju med Agencijo Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) in organi Republike Armenije, pristojnimi za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah
Predlog SKLEP SVETA o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo na eni strani in Republiko Armenijo na drugi strani o sodelovanju med Agencijo Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) in organi Republike Armenije, pristojnimi za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah
COM/2023/705 final
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 14.11.2023
COM(2023) 705 final
2023/0400(NLE)
Predlog
SKLEP SVETA
o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo na eni strani in Republiko Armenijo na drugi strani o sodelovanju med Agencijo Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) in organi Republike Armenije, pristojnimi za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
Ta predlog se nanaša na sklenitev Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Armenijo o sodelovanju med Agencijo Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) in organi Republike Armenije, pristojnimi za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (v nadaljnjem besedilu: Sporazum).
1.OZADJE PREDLOGA
•Razlogi za predlog in njegovi cilji
Agencija Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) usklajuje preiskave in pregon hudih čezmejnih kaznivih dejanj v Evropi in širše. Kot vozlišče Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah podpira nacionalne organe, pristojne za preiskovanje in pregon.
V globaliziranem svetu potrebujemo sodelovanje med pravosodnimi organi pri preiskovanju in pregonu hudih kaznivih dejanj, ki presega meje Unije. Zaradi vse več čezmejnih kaznivih dejanj je ključnega pomena, da se pridobijo informacije tudi iz drugih jurisdikcij. Eurojustu bi torej morala biti omogočena tesno sodelovanje in izmenjava osebnih podatkov s pravosodnimi organi izbranih tretjih držav v obsegu, ki je potreben za izpolnjevanje njegovih nalog v okviru zahtev, ki jih določa Uredba (EU) 2018/1727 1 (v nadaljnjem besedilu: uredba o Eurojustu). Obenem je pomembno zagotoviti, da so za varstvo osebnih podatkov vzpostavljeni ustrezni zaščitni ukrepi glede varstva zasebnosti ter temeljnih pravic in svoboščin posameznikov.
Eurojust si lahko operativne osebne podatke izmenjuje s tretjimi državami, kadar je izpolnjena ena od zahtev iz člena 56(2), točke (a) do (c), uredbe o Eurojustu:
·Komisija je na podlagi člena 57 odločila, da zadevna tretja država ali mednarodna organizacija zagotavlja ustrezno raven varstva, ali pa – v primeru, da Komisija ni sprejela takšnega sklepa o ustreznosti – obstajajo ustrezni zaščitni ukrepi na podlagi člena 58(1) ali pa – v primeru, da Komisija ni sprejela sklepa o ustreznosti in da ni takšnih ustreznih zaščitnih ukrepov – se uporablja odstopanje za posebne primere na podlagi člena 59(1);
·med Eurojustom in zadevno tretjo državo ali mednarodno organizacijo je bil v skladu s členom 26a Sklepa 2002/187/PNZ pred 12. decembrom 2019 sklenjen sporazum o sodelovanju, ki omogoča prenos operativnih osebnih podatkov, ali
·med Unijo in zadevno tretjo državo ali mednarodno organizacijo je bil na podlagi člena 218 PDEU sklenjen mednarodni sporazum, ki določa ustrezne zaščitne ukrepe glede varstva zasebnosti ter temeljnih pravic in svoboščin posameznikov.
Eurojust ima trenutno sklenjene sporazume o sodelovanju na podlagi člena 26a Sklepa 2002/187/PNZ, ki omogočajo izmenjavo osebnih podatkov, s Črno goro, Ukrajino, Moldavijo, Lihtenštajnom, Švico, Severno Makedonijo, ZDA, Islandijo, Norveško, Gruzijo, Albanijo in Srbijo. V skladu s členom 80(5) uredbe o Eurojustu ti sporazumi o sodelovanju ostajajo veljavni.
Komisija je od 12. decembra 2019, ko se je začela uporabljati uredba o Eurojustu, v skladu s Pogodbo odgovorna za pogajanja v imenu Unije o mednarodnih sporazumih s tretjimi državami o sodelovanju in izmenjavi osebnih podatkov z Eurojustom. Eurojust lahko v skladu s poglavjem V uredbe o Eurojustu z delovnimi dogovori vzpostavi in ohranja sodelovanje z zunanjim partnerji, če je to potrebno za izvajanje njegovih nalog. Vendar taki dogovori sami po sebi ne morejo biti pravna podlaga za izmenjavo osebnih podatkov.
Komisija je z namenom krepitve pravosodnega sodelovanja med Eurojustom in izbranimi tretjimi državami sprejela Priporočilo za sklep Sveta o pooblastilu za začetek pogajanj o sporazumih med Evropsko unijo ter Alžirijo, Armenijo, Bosno in Hercegovino, Egiptom, Izraelom, Jordanijo, Libanonom, Marokom, Tunizijo in Turčijo o sodelovanju med Agencijo Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) in organi teh tretjih držav, pristojnimi za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah 2 .
Svet je to pooblastilo podelil 1. marca 2021, pri čemer je dodal tudi Argentino, Brazilijo in Kolumbijo, ter sprejel sklop pogajalskih smernic in imenoval posebni odbor za pomoč pri tej nalogi 3 .
Pogajanja z Armenijo so se začela aprila 2022. Po tretjem in zadnjem krogu pogajanj, ki je potekal junija 2022, so pogajalci oktobra 2022 dosegli predhodni dogovor. Po notranjih posvetovanjih na obeh straneh, vključno z izboljšanjem kakovosti besedila, so glavni pogajalci [xx. xx. xxxx] parafirali osnutek besedila sporazuma.
•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike
Pogajanja o sporazumu so potekala ob upoštevanju celovitih pogajalskih smernic, ki jih je Svet sprejel 1. marca 2021 skupaj s pooblastilom za pogajanja. Ta sporazum je skladen tudi z obstoječo politiko Unije na področju pravosodnega sodelovanja.
V zadnjih letih je bil dosežen napredek pri izboljšanju sodelovanja na področju izmenjave informacij med državami članicami ter med agencijami Unije in tretjimi državami. Uredba (EU) 2023/2131 o spremembi Uredbe (EU) 2018/1727 in Sklepa Sveta 2005/671/PNZ v zvezi z digitalno izmenjavo informacij v primerih terorizma 4 krepi okvir za sodelovanje s tretjimi državami na strani Eurojusta, saj zagotavlja trdno pravno podlago za napotitev tožilca za zvezo iz tretje države v Eurojust in sodelovanje z Eurojustom.
Poleg tega Uredba (EU) 2022/838 o spremembi Uredbe (EU) 2018/1727 v zvezi z zavarovanjem, analizo in hrambo dokazov, povezanih z genocidom, hudodelstvi zoper človečnost, vojnimi zločini in povezanimi kaznivimi dejanji, v Eurojustu 5 vključuje močno povezavo s tretjimi državami. Oba zakonodajna akta poudarjata pomen tesnega sodelovanja s tretjimi državami pri preiskovanju in pregonu hudih kaznivih dejanj.
•Skladnost z drugimi politikami Unije
Predlog je skladen tudi z drugimi politikami Unije.
V celovitem in okrepljenem sporazumu o partnerstvu med EU in Armenijo (v nadaljnjem besedilu: CEPA), ki je v celoti začel veljati 31. marca 2021, sta obe strani kot cilj določili okrepljeno sodelovanje na področju svobode, varnosti in pravice z namenom krepitve pravne države ter spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V ta namen je bilo dogovorjeno, da se pri pravosodnem sodelovanju v kazenskih zadevah prizadeva okrepiti medsebojna pravna pomoč, med drugim s tesnejšim sodelovanjem med Eurojustom in pristojnimi organi Republike Armenije.
EU in Armenija sta nadaljnje sodelovanje s ciljem spodbujanja človekovih pravic, pravne države in temeljnih svoboščin opredelili kot eno od prioritet njunega partnerstva, katerih cilj je olajšati izvajanje sodelovanja med partnericama v okviru CEPA.
Tudi sklicevanje v skupni izjavi z dne 15. decembra 2021 z vrha vzhodnega partnerstva na „hitro in učinkovito sodelovanje med državami vzhodnega partnerstva in ustreznimi organi EU, kot so Eurojust, Europol, Evropsko javno tožilstvo in Evropski urad za boj proti goljufijam“, priča o nadaljnji zavezanosti krepitvi pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah. Zavezanost EU vzhodnemu partnerstvu v spremenjenih geopolitičnih razmerah je bila ponovno potrjena na srečanju zunanjih ministrov in ministric vzhodnega partnerstva 12. decembra 2022, pri čemer je bilo poudarjeno, da je treba partnerstvo zasnovati bolj prožno in prilagojeno potrebam partneric ter zagotoviti dopolnjevanje med dvostranskim procesom in procesom širitve.
Obstoječi strateški dokumenti Komisije podpirajo potrebo po izboljšanju učinkovitosti in uspešnosti sodelovanja na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj v EU ter pravosodnega sodelovanja, pa tudi po razširitvi sodelovanja s tretjimi državami. Med temi dokumenti so strategija za varnostno unijo 6 , agenda EU za boj proti terorizmu 7 in strategija EU za boj proti organiziranemu kriminalu 8 .
V skladu s temi strateškimi dokumenti je bilo okrepljeno tudi mednarodno sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj. Komisija je na podlagi pooblastila Sveta 9 izpogajala sporazume o izmenjavi osebnih podatkov med Agencijo Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) in, na primer, pristojnimi organi Nove Zelandije.
Hkrati je ključno, da je pravosodno sodelovanje s tretjimi državami popolnoma skladno s temeljnimi pravicami iz Pogodb EU in Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.
Posebej pomemben sklop zaščitnih ukrepov, namreč tisti iz poglavja II Sporazuma, se nanaša na varstvo osebnih podatkov, ki je v EU temeljna pravica. V skladu s členom 56(2), točka (c), uredbe o Eurojustu lahko Eurojust prenese osebne podatke organu tretje države na podlagi mednarodnega sporazuma, ki je bil sklenjen med Unijo in zadevno tretjo državo na podlagi člena 218 PDEU ter določa ustrezne zaščitne ukrepe glede varstva zasebnosti ter temeljnih pravic in svoboščin posameznikov.
Poglavje II Sporazuma določa take zaščitne ukrepe, vključno zlasti z določbami o načelih in obveznostih glede varstva podatkov, ki jih morata obe pogodbenici spoštovati (člen 10 in naslednji), ter določbami, ki zagotavljajo izvršljive pravice posameznika (člen 14 in naslednji), neodvisen nadzor (člen 21) ter učinkovita upravna in pravna sredstva v primeru kršitev pravic in zaščitnih ukrepov, priznanih v Sporazumu, ki so posledica obdelave osebnih podatkov (člen 22).
Poiskati je treba ravnovesje med povečanjem varnosti in varstvom človekovih pravic, vključno s podatki in zasebnostjo. Komisija je zagotovila, da Sporazum daje pravno podlago za izmenjavo osebnih podatkov za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah in obenem zagotavlja ustrezne zaščitne ukrepe glede varstva zasebnosti ter temeljnih pravic in svoboščin posameznikov.
2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST
•Pravna podlaga
Člen 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določa sklepe „o sklenitvi sporazuma“. Ker predlog zadeva področja, za katera velja redni zakonodajni postopek, je potrebna odobritev Evropskega parlamenta, zato je pravna podlaga člen 218(6), točka (a)(v), PDEU.
Materialna pravna podlaga je odvisna predvsem od cilja in vsebine predvidenega akta. Če ima predvideni akt dva cilja ali elementa in je eden od teh ciljev ali elementov glavni, drugi pa postranski, mora pravni akt temeljiti na samo eni materialni pravni podlagi, in sicer na tisti, ki se zahteva za glavni ali prevladujoči cilj ali element. Predlog ima dva glavna cilja in elementa, in sicer sodelovanje med Eurojustom in Armenijo v kazenskih zadevah ter vzpostavitev ustreznih zaščitnih ukrepov glede varstva zasebnosti ter drugih temeljnih pravic in svoboščin posameznikov v okviru tega sodelovanja. Materialna pravna podlaga morata torej biti člen 16(2) in člen 85 PDEU.
Ta predlog zato temelji na členu 16(2) in členu 85 PDEU v povezavi s členom 218(6), točka (a)(v), Pogodbe o delovanju Evropske unije.
•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)
Uredba o Eurojustu določa posebna pravila glede prenosa osebnih podatkov s strani Eurojusta v države zunaj Evropske unije. V členu 56(2) navedene uredbe so našteti primeri, v katerih lahko Eurojust zakonito prenese osebne podatke pravosodnim organom tretjih držav. V skladu z navedeno določbo je treba za strukturne prenose osebnih podatkov s strani Eurojusta Armeniji skleniti zavezujoč mednarodni sporazum med EU in Armenijo, ki določa ustrezne zaščitne ukrepe glede varstva zasebnosti ter drugih temeljnih pravic in svoboščin posameznikov. V skladu s členom 3(2) PDEU Sporazum spada v izključno zunanjo pristojnost Unije. Za ta predlog zato ne velja preverjanje subsidiarnosti.
•Sorazmernost
Cilje Unije v zvezi s tem predlogom, kakor so opredeljeni zgoraj, je mogoče doseči le s sklenitvijo zavezujočega mednarodnega sporazuma, ki določa potrebne ukrepe sodelovanja in hkrati zagotavlja ustrezno varstvo temeljnih pravic. Določbe Sporazuma so omejene na to, kar je potrebno za doseganje njegovih glavnih ciljev. Enostranski ukrepi držav članic v odnosih z Armenijo niso alternativa, saj ima Eurojust edinstveno vlogo. Enostranski ukrepi prav tako ne bi bili zadostna podlaga za pravosodno sodelovanje med Eurojustom in tretjimi državami ter ne bi zagotovili potrebnega varstva temeljnih pravic.
•Izbira instrumenta
V skladu s členom 56 Uredbe (EU) 2018/1727 lahko Eurojust v odsotnosti ugotovitve o ustreznosti izvede strukturni prenos operativnih osebnih podatkov v tretjo državo le na podlagi mednarodnega sporazuma po členu 218 PDEU, ki določa ustrezne zaščitne ukrepe glede varstva zasebnosti ter temeljnih pravic in svoboščin posameznikov (člen 56(2)(c)). V skladu s členom 218(6) PDEU se podpis takega sporazuma odobri s sklepom Sveta.
3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA
•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje
Ni relevantno.
•Posvetovanja z deležniki
Ni relevantno.
•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj
Komisija v postopku pogajanj ni uporabila zunanjega strokovnega znanja.
•Ocena učinka
Ni relevantno.
•Primernost in poenostavitev ureditve
Ni relevantno.
•Temeljne pravice
Izmenjava osebnih podatkov in njihova obdelava s strani organov tretje države pomenita poseganje v temeljni pravici do zasebnosti in varstva podatkov. Vendar Sporazum zagotavlja nujnost in sorazmernost pri vsakem takem poseganju z zagotavljanjem uporabe ustreznih zaščitnih ukrepov za varstvo podatkov za prenesene osebne podatke v skladu s pravom Unije.
Poglavje II določa varstvo osebnih podatkov. Na tej podlagi so v členih 10 do 20 določeni temeljna načela varstva podatkov, vključno z vezanostjo na namen, kakovost podatkov ter pravila, ki se uporabljajo za obdelavo posebnih kategorij podatkov, obveznosti, ki se uporabljajo za upravljavce, vključno glede hrambe, vodenja evidenc, varnosti in nadaljnjih prenosov, izvršljive pravice posameznika, vključno z dostopom, popravki in glede avtomatiziranega odločanja, neodvisen in učinkovit nadzor ter upravna in pravna sredstva.
Zaščitni ukrepi zajemajo vse oblike obdelave osebnih podatkov v okviru sodelovanja med Eurojustom in Republiko Armenijo. Uveljavljanje nekaterih pravic posameznika se lahko, kadar je to potrebno in sorazmerno, odloži, omeji ali zavrne zaradi pomembnih razlogov javnega interesa, zlasti da se preprečijo tveganja za kazensko preiskavo ali pregon v teku, pri čemer pa se upoštevajo temeljne pravice in interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. To je v skladu s pravom Unije.
Poleg tega bosta Evropska unija in Republika Armenija zagotovili, da zadeve, ki vplivajo na zasebnost posameznikov, nadzoruje neodvisen javni organ, pristojen za varstvo podatkov (nadzorni organ), da se zaščitijo temeljne pravice in svoboščine posameznikov v zvezi z obdelavo osebnih podatkov na podlagi Sporazuma.
Kot dodaten zaščitni ukrep v skladu s členom 32(2) se lahko v primeru bistvene kršitve ali neizpolnjevanja obveznosti, ki izhajajo iz določb Sporazuma, Sporazum začasno preneha uporabljati. Za vse osebne podatke, prenesene pred začasnim prenehanjem uporabe, še naprej veljajo zaščitni ukrepi, zagotovljeni s Sporazumom. Poleg tega se v primeru odpovedi Sporazuma osebni podatki, preneseni pred njegovo odpovedjo, še naprej obdelujejo v skladu z določbami Sporazuma.
Sporazum zagotavlja tudi, da je izmenjava osebnih podatkov med Eurojustom in Republiko Armenijo skladna z načelom nediskriminacije in členom 52(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki zagotavljata, da so posegi v temeljne pravice, zagotovljene na podlagi Listine, omejeni na to, kar je nujno potrebno za dejansko doseganje zastavljenih ciljev splošnega interesa, ob upoštevanju načela sorazmernosti.
4.PRORAČUNSKE POSLEDICE
Predlog ne vpliva na proračun Unije.
5.DRUGI ELEMENTI
•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja
Načrt za izvedbo ni potreben, saj bo Sporazum začel veljati prvi dan drugega meseca, ki sledi mesecu, v katerem sta se Evropska unija in Armenija medsebojno uradno obvestili o zaključku svojih postopkov.
Kar zadeva spremljanje, Evropska unija in Armenija skupaj pregledata izvajanje Sporazuma eno leto po začetku njegove veljavnosti, nato pa v rednih časovnih presledkih ter dodatno, če to zahteva katera koli pogodbenica in se tako skupaj odločita.
•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga
Člen 1 navaja cilje Sporazuma.
Člen 2 opredeljuje obseg sodelovanja.
Člen 3 vsebuje opredelitve pomembnih pojmov iz Sporazuma.
Člen 4 določa obveznost Armenije, da v okviru svojih nacionalnih pristojnih organov imenuje vsaj eno kontaktno točko, ki ne more biti tožilec za zvezo. Kontaktna točka se imenuje tudi za zadeve v zvezi s terorizmom.
Člen 5 določa napotitev tožilca za zvezo v Eurojust.
Člen 6 določa pogoje za sodelovanje predstavnikov Armenije na operativnih in strateških sestankih Eurojusta.
Člen 7 določa, da lahko Eurojust pomaga Armeniji pri ustanovitvi skupnih preiskovalnih enot in da se ga lahko zaprosi za finančno ali tehnično pomoč.
Člen 8 določa možnost, da Eurojust v Armenijo napoti pravosodnega funkcionarja za zvezo.
Člen 9 določa namene obdelave podatkov na podlagi Sporazuma.
V členu 10 so navedena splošna načela varstva podatkov, ki se uporabljajo na podlagi Sporazuma.
Člen 11 zagotavlja dodatne zaščitne ukrepe za obdelavo posebnih kategorij osebnih podatkov in različnih kategorij posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki.
Člen 12 omejuje popolnoma avtomatizirano sprejemanje odločitev z uporabo osebnih podatkov, prenesenih na podlagi Sporazuma.
Člen 13 omejuje nadaljnji prenos prejetih osebnih podatkov.
Člen 14 določa pravico do dostopa, ki vključuje pridobitev potrditve glede tega, ali se osebni podatki v zvezi s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, obdelujejo na podlagi Sporazuma, in dostop do bistvenih informacij o obdelavi.
Člen 15 določa pravico do popravka, izbrisa in omejitve obdelave pod določenimi pogoji.
Člen 16 določa uradno obveščanje o kršitvi varnosti osebnih podatkov, ki vpliva na osebne podatke, prenesene na podlagi Sporazuma, s čimer zagotavlja, da zadevni pristojni organi o takšni kršitvi brez odlašanja uradno obvestijo drug drugega in svoj nadzorni organ ter sprejmejo ukrepe za ublažitev morebitnih negativnih učinkov kršitve.
Člen 17 določa obvestitev posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, o kršitvi varnosti osebnih podatkov, ki bi lahko resno vplivala na njegove pravice in svoboščine.
Člen 18 določa pravila glede shranjevanja, pregleda, popravka in izbrisa osebnih podatkov.
Člen 19 določa obveznost vodenja zapisov o zbiranju, spremembi, dostopu, razkritju, vključno z nadaljnjimi prenosi, združevanju in izbrisu osebnih podatkov.
Člen 20 vključuje obveznosti glede varnosti podatkov, s katerimi se zagotavlja izvajanje tehničnih in organizacijskih ukrepov za varstvo osebnih podatkov, ki se izmenjujejo na podlagi tega sporazuma.
Člen 21 določa učinkovit nadzor in izvrševanje spoštovanja zaščitnih ukrepov, določenih v Sporazumu, ter zagotavlja obstoj neodvisnega javnega organa, pristojnega za varstvo podatkov (nadzorni organ), ki nadzoruje zadeve, ki vplivajo na zasebnost posameznikov, vključno z nacionalnimi pravili na podlagi Sporazuma, da se zaščitijo temeljne pravice in svoboščine posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov.
Člen 22 določa upravna in pravna sredstva, s čimer zagotavlja, da imajo posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, pravico do učinkovitih upravnih in pravnih sredstev v primeru kršitev pravic in zaščitnih ukrepov, priznanih v Sporazumu, ki so posledica obdelave njihovih osebnih podatkov.
Člen 23 določa, da izmenjavo in zaščito tajnih in občutljivih netajnih podatkov EU ureja delovni dogovor o zaupnosti, ki ga sklenejo Eurojust in pristojni organi Armenije.
Člen 24 določa odgovornost pristojnih organov. Pristojni organi so odgovorni za kakršno koli škodo, ki posamezniku nastane zaradi pravnih ali dejanskih napak v izmenjanih informacijah. Nobena stran se ne more izogniti odgovornosti z zatrjevanjem, da je druga stran posredovala netočne informacije.
Člen 25 določa, da vsaka pogodbenica načeloma krije svoje stroške, povezane z izvajanjem tega sporazuma.
Člen 26 določa sklenitev delovnega dogovora med Eurojustom in pristojnimi organi Armenije.
Člen 27 določa razmerje do drugih mednarodnih instrumentov in zagotavlja, da Sporazum ne bo posegal v pravne določbe v zvezi z izmenjavo informacij, predvidene v kateri koli pogodbi, sporazumu ali dogovoru med Armenijo in katero koli državo članico Evropske unije, ali vplival nanje.
Člen 28 določa uradno obveščanje o izvajanju Sporazuma.
Člen 29 določa začetek veljavnosti in uporabe Sporazuma.
Člen 30 določa spremembe in dopolnila Sporazuma.
Člen 31 določa pregled in ocenjevanje Sporazuma.
Člen 32 določa reševanje sporov in klavzulo o začasnem prenehanju uporabe.
Člen 33 vključuje določbe o odpovedi Sporazuma.
Člen 34 določa način uradnega obveščanja v skladu s tem sporazumom.
Člen 35 se nanaša na verodostojna besedila.
2023/0400 (NLE)
Predlog
SKLEP SVETA
o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo na eni strani in Republiko Armenijo na drugi strani o sodelovanju med Agencijo Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) in organi Republike Armenije, pristojnimi za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 16(2), člena 85 v povezavi s členom 218(6), drugi pododstavek, točka (a)(v), in člena 218(7) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Člen 47(1) in člen 52(1) Uredbe (EU) 2018/1727 Evropskega parlamenta in Sveta 10 določata, da lahko Eurojust vzpostavi in ohranja sodelovanje z organi tretjih držav na podlagi strategije sodelovanja.
(2)Člen 56(2)(c) Uredbe (EU) 2018/1727 Evropskega parlamenta in Sveta določa tudi, da lahko Eurojust prenese osebne podatke organu tretje države med drugim na podlagi mednarodnega sporazuma, ki je bil sklenjen med Unijo in zadevno tretjo državo na podlagi člena 218 PDEU in ki določa ustrezne zaščitne ukrepe glede varstva zasebnosti ter temeljnih pravic in svoboščin posameznikov.
(3)V skladu s Sklepom Sveta (EU) [XXXX] 11 je bil [XX. XX. XXXX] podpisan Sporazum med Evropsko unijo na eni strani in Armenijo na drugi strani o sodelovanju med Agencijo Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) in organi Republike Armenije, pristojnimi za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), s pridržkom njegove poznejše sklenitve.
(4)Sporazum omogoča prenos osebnih podatkov med Eurojustom in pristojnimi organi Armenije za namene boja proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu ter zaščite varnosti Unije in njenih državljanov.
(5)Sporazum zagotavlja polno spoštovanje temeljnih pravic Unije, zlasti pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja iz člena 7 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah 12 in pravice do varstva osebnih podatkov iz člena 8 ter pravice do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča iz člena 47 navedene listine. Sporazum zlasti vključuje ustrezne zaščitne ukrepe za varstvo osebnih podatkov, ki jih Eurojust prenese na podlagi Sporazuma.
(6)V skladu s členom 218(7) PDEU je primerno, da Svet pooblasti Komisijo, da v imenu Unije odobri spremembe ali dopolnitve prilog I, II in III k Sporazumu, se dogovori o načinih nadaljnje uporabe in hrambe informacij, ki sta si jih pogodbenici že izmenjali na podlagi Sporazuma, ter posodablja informacije o naslovniku uradnih obvestil.
(7)V Sklepu Komisije (EU) 2019/2006 13 je bilo potrjeno sodelovanje Irske pri Uredbi (EU) 2018/1727. Irsko Uredba (EU) 2018/1727 zavezuje, zato sodeluje pri sprejetju tega sklepa.
(8)V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja.
(9)Evropski nadzornik za varstvo podatkov je [xx. xx. xxxx] podal mnenje [xxx].
(10)Sporazum bi bilo treba odobriti v imenu Unije –
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Sporazum med Evropsko unijo na eni strani in Republiko Armenijo na drugi strani o sodelovanju med Agencijo Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) in organi Republike Armenije, pristojnimi za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), se odobri v imenu Unije.
Besedilo Sporazuma je priloženo temu sklepu.
Člen 2
Komisija v imenu Unije pošlje uradno obvestilo iz člena 34 Sporazuma 14 , s čimer se izrazi soglasje Unije, da jo Sporazum zavezuje.
Člen 3
1.Za namene člena 30(2) Sporazuma stališče, ki se v imenu Unije zastopa o spremembah ali dopolnitvah prilog I, II in III k Sporazumu, odobri Komisija po posvetovanju s Svetom.
2.Za namen člena 33(3) Sporazuma je Komisija pooblaščena, da se dogovori o načinih nadaljnje uporabe in hrambe informacij, ki sta si jih pogodbenici že izmenjali na podlagi Sporazuma.
3.Za namen člena 34(2) Sporazuma je Komisija pooblaščena, da po posvetovanju s Svetom posodobi informacije o naslovniku uradnih obvestil.
Člen 4
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
V Bruslju,
Za Svet
predsednik
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 14.11.2023
COM(2023) 705 final
PRILOGA
k Predlogu
sklepa Sveta
o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo na eni strani in Republiko Armenijo na drugi strani o sodelovanju med Agencijo Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) in organi Republike Armenije, pristojnimi za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah
PRILOGA
Končno besedilo, doseženo s pogajanji med EU in Armenijo – 24.8.2023
Osnutek sporazuma
med
Evropsko unijo na eni strani in Republiko Armenijo na drugi strani
o sodelovanju med Agencijo Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) in organi Republike Armenije, pristojnimi za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah
EVROPSKA UNIJA (v nadaljnjem besedilu: Unija),
in
REPUBLIKA ARMENIJA (v nadaljnjem besedilu: Armenija),
v nadaljnjem besedilu skupaj: pogodbenici, STA SE –
OB UPOŠTEVANJU Uredbe (EU) 2018/1727 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o Agenciji Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) ter nadomestitvi in razveljavitvi Sklepa Sveta 2002/187/PNZ 1 (v nadaljnjem besedilu: uredba o Eurojustu), kakor se uporablja v skladu s Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o delovanju Evropske unije, ter zlasti člena 47, člena 52(1) in člena 56(2) uredbe o Eurojustu,
OB UPOŠTEVANJU zlasti člena 56(2), točka (c), uredbe o Eurojustu, ki določa splošna načela za prenos osebnih podatkov s strani Eurojusta tretjim državam in mednarodnim organizacijam ter v skladu s katerim lahko Eurojust prenese osebne podatke tretji državi na podlagi mednarodnega sporazuma, sklenjenega na podlagi člena 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije med Unijo in zadevno tretjo državo;
OB UPOŠTEVANJU interesov Armenije in Eurojusta za razvoj tesnega in dinamičnega pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah za reševanje izzivov, ki jih predstavljajo huda kazniva dejanja, zlasti organizirani kriminal in terorizem, ob hkratnem zagotavljanju ustreznih zaščitnih ukrepov v zvezi s temeljnimi pravicami in svoboščinami posameznikov, vključno z zasebnostjo in varstvom osebnih podatkov;
V PREPRIČANJU, da bo pravosodno sodelovanje med Eurojustom in Armenijo vzajemno koristno ter bo pripomoglo k razvoju območja svobode, varnosti in pravice v Uniji,
OB UPOŠTEVANJU, da je Armenija ratificirala Konvencijo Sveta Evrope (ETS št. 108) o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov, sestavljeno 28. januarja 1981 v Strasbourgu, in protokol o spremembi te konvencije (CETS št. 223), sestavljen 10. oktobra 2018 v Strasbourgu, ki imata ključno vlogo v sistemu Eurojusta za varstvo podatkov;
OB UPOŠTEVANJU visoke ravni varstva osebnih podatkov v Armeniji in Uniji,
OB SPOŠTOVANJU Konvencije Sveta Evrope (ETS št. 5) o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, sestavljene 4. novembra 1950 v Rimu, ki se odraža v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah –
DOGOVORILI O NASLEDNJEM:
Poglavje I
Cilji, področje uporabe in skupne določbe
Člen 1
Cilji
1.Splošni cilj tega sporazuma je okrepiti pravosodno sodelovanje med Eurojustom in pristojnimi organi Armenije v boju proti hudim kaznivim dejanjem iz člena 3, točka (e).
2.Ta sporazum omogoča prenos osebnih podatkov med Eurojustom in pristojnimi organi Armenije, da se podprejo in okrepijo ukrepi pristojnih organov držav članic Unije in pristojnih organov Armenije ter njihovo sodelovanje pri preiskovanju in pregonu hudih kaznivih dejanj, zlasti organiziranega kriminala in terorizma, hkrati pa zagotovijo ustrezni zaščitni ukrepi v zvezi s temeljnimi pravicami in svoboščinami posameznikov, vključno z zasebnostjo in varstvom osebnih podatkov.
Člen 2
Področje uporabe
Pogodbenici zagotovita, da Eurojust in pristojni organi Armenije sodelujejo na področjih dejavnosti ter v okviru pristojnosti in nalog Eurojusta, določenih v uredbi o Eurojustu, kot se uporablja v skladu s Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o delovanju Evropske unije, ter v tem sporazumu.
Člen 3
Opredelitev pojmov
V tem sporazumu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
(a)„Eurojust“ pomeni Agencijo Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah, ustanovljeno z uredbo o Eurojustu, vključno z vsemi naknadnimi spremembami;
(b)„države članice“ pomeni države članice Unije;
(c)„pristojni organ“ pomeni za Unijo Eurojust, za Armenijo pa nacionalni organ, ki ima po notranjem pravu pristojnosti v zvezi s preiskovanjem in pregonom kaznivih dejanj, vključno z izvajanjem instrumentov pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, kot je naveden v Prilogi II k temu sporazumu;
(d)„organi Unije“ pomeni institucije, organe, urade in agencije ter misije ali operacije, vzpostavljene v okviru skupne varnostne in obrambne politike, ki so bili ustanovljeni s Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o delovanju Evropske unije ali na njuni podlagi, kot so navedeni v Prilogi III k temu sporazumu;
(e)„hudo kaznivo dejanje“ pomeni oblike kaznivih dejanj, za katera je pristojen Eurojust, zlasti tiste iz Priloge I k temu sporazumu, vključno s povezanimi kaznivimi dejanji;
(f)„povezana kazniva dejanja“ pomeni kazniva dejanja, storjena z namenom pridobitve sredstev za storitev hudih kaznivih dejanj, da bi se olajšala ali storila huda kazniva dejanja ali pa zagotovila nekaznovanost storilcev hudih kaznivih dejanj;
(g)„pomočnik“ pomeni osebo, ki lahko pomaga nacionalnemu članu, kakor je določen v poglavju II, oddelek II, uredbe o Eurojustu, in namestniku nacionalnega člana ali tožilcu za zvezo, kakor sta določena v uredbi o Eurojustu oziroma členu 5 tega sporazuma;
(h)„tožilec za zvezo“ pomeni osebo, ki opravlja funkcijo državnega tožilca ali sodnika v Armeniji v skladu z notranjim pravom in ki jo Armenija napoti v Eurojust, kot je navedeno v členu 5 tega sporazuma;
(i)„pravosodni funkcionar za zvezo“ pomeni pravosodnega funkcionarja, kot je določen v uredbi o Eurojustu, ki ga Eurojust napoti v Armenijo v skladu s členom 8 tega sporazuma;
(j)„osebni podatki“ pomeni katere koli podatke v zvezi s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki;
(k)„obdelava“ pomeni vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje;
(l)„posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki“ pomeni določenega ali določljivega posameznika; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika;
(m)„genski podatki“ pomeni osebne podatke v zvezi s podedovanimi ali pridobljenimi genetskimi značilnostmi posameznika, ki dajejo edinstvene informacije o fiziologiji ali zdravju tega posameznika in so zlasti rezultat analize biološkega vzorca zadevnega posameznika;
(n)„biometrični podatki“ pomeni osebne podatke, ki so rezultat posebne tehnične obdelave v zvezi s fizičnimi, fiziološkimi ali vedenjskimi značilnostmi posameznika, ki omogočajo ali potrjujejo edinstveno identifikacijo tega posameznika, kot so podobe obraza ali daktiloskopski podatki;;
(o)„informacije“ pomeni osebne in neosebne podatke;
(p)„kršitev varnosti osebnih podatkov“ pomeni kršitev varnosti, ki povzroči nenamerno ali nezakonito uničenje, izgubo, spremembo, nepooblaščeno razkritje ali dostop do osebnih podatkov, ki so poslani, shranjeni ali kako drugače obdelani;
(q)„nadzorni organ“ pomeni za Unijo Evropskega nadzornika za varstvo podatkov, za Armenijo pa nacionalni neodvisni javni organ, odgovoren za varstvo podatkov, kot je določeno v členu 21, v zvezi s katerim je bilo poslano uradno obvestilo v skladu s členom 28(3).
Člen 4
Kontaktne točke
1.Armenija v okviru svojih nacionalnih pristojnih organov imenuje vsaj eno kontaktno točko za lažjo komunikacijo in sodelovanje med Eurojustom in pristojnimi organi Armenije. Tožilec za zvezo ni kontaktna točka.
2.Kontaktna točka za Armenijo se uradno sporoči Uniji. Armenija navedeno kontaktno točko imenuje za svojo kontaktno točko tudi za zadeve v zvezi s terorizmom.
3.Armenija o spremembi kontaktne točke obvesti Eurojust.
Člen 5
Tožilec za zvezo in osebje
1.Armenija za olajšanje sodelovanja na podlagi tega Sporazuma v Eurojust napoti tožilca za zvezo.
2.Mandat in trajanje napotitve tožilca za zvezo določi Armenija v dogovoru z Eurojustom.
3.Tožilcu za zvezo lahko pomaga eden ali več pomočnikov in drugo podporno osebje, odvisno od delovne obremenitve, v dogovoru z Eurojustom. Pomočniki lahko po potrebi nadomestijo tožilca za zvezo ali delujejo v njegovem imenu.
4.Armenija zagotovi, da so tožilec za zvezo in njegovi pomočniki pristojni za ukrepanje v odnosu do tujih pravosodnih organov.
5.Tožilec za zvezo in njegovi pomočniki imajo dostop do informacij iz nacionalne kazenske evidence ali katerega koli drugega registra Armenije v skladu z njenim notranjim pravom.
6.Tožilec za zvezo in njegovi pomočniki so pooblaščeni za neposredne stike s pristojnimi organi Armenije.
7.Armenija obvesti Eurojust o natančni naravi in obsegu pravosodnih pooblastil, podeljenih tožilcu za zvezo in njegovim pomočnikom v Armeniji za opravljanje njihovih nalog v skladu s tem sporazumom.
8.Podrobnosti o nalogah tožilca za zvezo in njegovih pomočnikov, njihovih pravicah in obveznostih ter povezanih stroških ureja delovni dogovor, sklenjen med Eurojustom in pristojnimi organi Armenije, kot je navedeno v členu 26.
9.Eurojust zagotavlja nedotakljivost delovnih dokumentov tožilca za zvezo in njegovih pomočnikov.
Člen 6
Operativni in strateški sestanki
1.Tožilec za zvezo, njegovi pomočniki in drugi predstavniki pristojnih organov Armenije, vključno s kontaktnimi točkami iz člena 4, se lahko na povabilo predsednika Eurojusta udeležujejo sestankov v zvezi s strateškimi zadevami, sestankov v zvezi z operativnimi zadevami pa z dovoljenjem zadevnih nacionalnih članov.
2.Nacionalni člani, njihovi namestniki in pomočniki, upravni direktor Eurojusta in osebje Eurojusta se lahko udeležujejo sestankov, ki jih organizirajo tožilec za zvezo, njegovi pomočniki ali drugi predstavniki pristojnih organov Armenije, vključno s kontaktnimi točkami iz člena 4.
Člen 7
Skupne preiskovalne skupine
1.Eurojust lahko Armeniji pomaga pri ustanovitvi skupnih preiskovalnih skupin z nacionalnimi organi države članice v skladu s pravno podlago, ki se uporablja med njima in ki omogoča pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah, kot so sporazumi o medsebojni pomoči.
2.Eurojust se lahko zaprosi za finančno ali tehnično pomoč za delovanje skupne preiskovalne skupine, ki jo operativno podpira.
Člen 8
Pravosodni funkcionar za zvezo
1.Za olajšanje pravosodnega sodelovanja z Armenijo lahko Eurojust v Armenijo napoti pravosodnega funkcionarja za zvezo v skladu z uredbo o Eurojustu.
2.Podrobnosti o nalogah pravosodnega funkcionarja za zvezo, njegovih pravicah in obveznostih ter povezanih stroških ureja delovni dogovor, sklenjen med Eurojustom in pristojnimi organi Armenije, kot je navedeno v členu 26.
Poglavje II
Izmenjava informacij in varstvo podatkov
Člen 9
Nameni obdelave osebnih podatkov
1.Osebni podatki, ki se zahtevajo in prejmejo na podlagi tega sporazuma, se obdelujejo samo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij v okviru omejitev iz člena 10(6) in ustreznih pristojnosti pristojnih organov.
2.Pristojni organi najpozneje ob prenosu osebnih podatkov jasno navedejo konkretni namen ali namene, za katere se podatki prenesejo.
Člen 10
Splošna načela o varstvu podatkov
1.Vsaka od pogodbenic zagotovi, da so osebni podatki, ki se prenesejo in naknadno obdelajo na podlagi tega sporazuma:
(a)obdelani pošteno, zakonito, pregledno in samo za namene, za katere so bili preneseni v skladu s členom 9;
(b)ustrezni, relevantni in ne prekomerni glede na namene, za katere se obdelujejo;
(c)točni in, kadar je to potrebno, posodobljeni; vsaka od pogodbenic zagotovi, da pristojni organi sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se netočni osebni podatki brez nepotrebnega odlašanja izbrišejo ali popravijo ob upoštevanju namenov, za katere se obdelujejo;
(d)hranjeni v obliki, ki dopušča identifikacijo posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, le toliko časa, kolikor je potrebno za namene, za katere se osebni podatki obdelujejo;
(e)obdelani na način, ki zagotavlja ustrezno varnost osebnih podatkov, vključno z zaščito pred nedovoljeno ali nezakonito obdelavo ter pred nenamerno izgubo, uničenjem ali poškodbo z ustreznimi tehničnimi ali organizacijskimi ukrepi.
2.Pristojni organ, ki osebne podatke prenese, lahko ob prenosu osebnih podatkov navede vse splošne ali posebne omejitve glede dostopa do njih ali njihove uporabe, vključno v zvezi z njihovim nadaljnjim prenosom, izbrisom ali uničenjem po določenem obdobju ali njihovo nadaljnjo obdelavo. Kadar se potreba po takih omejitvah pokaže po prenosu osebnih podatkov, organ, ki je podatke prenesel, o tem ustrezno obvesti pristojni organ, ki je te osebne podatke prejel.
3.Vsaka od pogodbenic zagotovi, da organ, ki prejme osebne podatke, ravna v skladu z vsemi omejitvami glede dostopa do osebnih podatkov ali njihove uporabe, ki jih navede pristojni organ, ki je podatke prenesel, kot je navedeno v odstavku 2.
4.Vsaka od pogodbenic določi, da morajo njeni pristojni organi izvajati ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe, tako da lahko dokažejo, da je obdelava podatkov skladna s tem sporazumom in da so pravice zadevnih posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, zaščitene.
5.Vsaka od pogodbenic spoštuje zaščitne ukrepe, določene v tem sporazumu, ne glede na državljanstvo zadevnega posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, in brez diskriminacije.
6.Vsaka od pogodbenic zagotovi, da osebni podatki, ki se prenesejo na podlagi tega sporazuma, niso bili pridobljeni s kršitvijo človekovih pravic, priznanih v mednarodnem pravu, ki zavezuje pogodbenici. Vsaka od pogodbenic zagotovi, da se prejeti osebni podatki ne uporabljajo za zahtevo, izrek ali izvršitev smrtne kazni ali kakršne koli oblike krutega ali nečloveškega ravnanja.
7.Vsaka od pogodbenic zagotovi, da se vodi evidenca vseh prenosov osebnih podatkov na podlagi tega člena in namenov takih prenosov.
Člen 11
Kategorije posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, in posebne kategorije osebnih podatkov
1.Prenos osebnih podatkov v zvezi z žrtvami kaznivega dejanja, pričami ali drugimi osebami, ki lahko zagotovijo informacije o kaznivih dejanjih, se dovoli samo, kadar je v posameznem primeru nujno potreben in sorazmeren za preiskovanje in pregon hudega kaznivega dejanja.
2.Prenos osebnih podatkov, ki razkrivajo rasno ali etnično poreklo, politično mnenje, versko ali filozofsko prepričanje ali članstvo v sindikatu, ter prenos genetskih podatkov, biometričnih podatkov, obdelanih za namene edinstvene identifikacije fizične osebe, podatkov v zvezi z zdravjem ali podatkov v zvezi s spolnim življenjem ali spolno usmerjenostjo fizične osebe se dovoli samo, kadar je v posameznem primeru nujno potreben in sorazmeren za preiskovanje in pregon hudega kaznivega dejanja.
3.Pogodbenici zagotovita, da za obdelavo osebnih podatkov na podlagi odstavkov 1 in 2 veljajo dodatni zaščitni ukrepi, vključno z omejitvami dostopa, dodatnimi varnostnimi ukrepi in omejitvami nadaljnjega prenosa.
Člen 12
Avtomatizirana obdelava osebnih podatkov
Odločitve, ki temeljijo izključno na avtomatizirani obdelavi prenesenih osebnih podatkov, vključno z oblikovanjem profilov, in ki imajo negativen pravni učinek na posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali nanj znatno vplivajo, so prepovedane, razen če so za preiskovanje in pregon hudega kaznivega dejanja dovoljene z zakonom, s katerim so določeni ustrezni zaščitni ukrepi za pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, vključno vsaj s pravico do človeškega posredovanja.
Člen 13
Nadaljnji prenos prejetih osebnih podatkov
1.Armenija zagotovi, da se njenim pristojnim organom prepove prenos osebnih podatkov, prejetih na podlagi tega sporazuma, drugim organom Armenije, če niso izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
(a)Eurojust je dal predhodno izrecno dovoljenje;
(b)nadaljnji prenos se izvede samo za namen, za katerega so bili podatki preneseni v skladu s členom 9, in
(c)za prenos veljajo enaki pogoji in zaščitni ukrepi kot za prvotni prenos.
Brez poseganja v člen 10(2) predhodno dovoljenje ni potrebno, če se osebni podatki izmenjajo med pristojnim organi Armenije.
2.Armenija zagotovi, da se njenim pristojnim organom prepove prenos osebnih podatkov, prejetih na podlagi tega sporazuma, organom tretje države ali mednarodni organizaciji, če niso izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
(a)nadaljnji prenos ne zadeva osebnih podatkov iz člena 11;
(b)Eurojust je dal predhodno izrecno dovoljenje in
(c)namen nadaljnjega prenosa je enak namenu prenosa s strani Eurojusta.
3.Eurojust izda dovoljenje na podlagi odstavka 2, točka (b), le če in kolikor za vsak primer, ki zajema nadaljnji prenos, obstaja sklep o ustreznosti, sporazum o sodelovanju ali mednarodni sporazum, ki zagotavlja ustrezne zaščitne ukrepe glede varstva zasebnosti ter temeljnih pravic in svoboščin posameznikov v smislu uredbe o Eurojustu.
4.Unija zagotovi, da se Eurojustu prepove prenos osebnih podatkov, prejetih na podlagi tega sporazuma, organom Unije, ki niso navedeni v Prilogi III, organom tretje države ali mednarodni organizaciji, če niso izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
(a)prenos ne zadeva osebnih podatkov iz člena 11;
(b)Armenija je dala predhodno izrecno dovoljenje;
(c)namen nadaljnjega prenosa je enak namenu prenosa s strani organa Armenije, ki je podatke prenesel, in
(d)v primeru nadaljnjega prenosa organom tretje države ali mednarodni organizaciji za vsak primer, ki zajema nadaljnji prenos, obstaja sklep o ustreznosti, sporazum o sodelovanju ali mednarodni sporazum, ki zagotavlja ustrezne zaščitne ukrepe glede varstva zasebnosti ter temeljnih pravic in svoboščin posameznikov v smislu uredbe o Eurojustu.
Pogoji iz prvega pododstavka se ne uporabljajo, kadar Eurojust osebne podatke deli z organi Unije, navedenimi v Prilogi III, ali organi držav članic, pristojnimi za preiskovanje in pregon hudih kaznivih dejanj.
Člen 14
Pravica do dostopa
1.Pogodbenici zagotovita pravico posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, da od organov, ki obdelujejo osebne podatke, prenesene na podlagi tega sporazuma, pridobi potrditev, ali se v zvezi z njim obdelujejo osebni podatki na podlagi tega sporazuma, in kadar je tako, dostop do vsaj naslednjih informacij:
(a)namenov in pravne podlage za obdelavo, kategorij zadevnih podatkov in, če je ustrezno, prejemnikov ali kategorij prejemnikov, ki so jim bili ali jim bodo osebni podatki razkriti;
(b)obstoja pravice, da se od organa zahteva popravek, izbris ali omejitev obdelave osebnih podatkov;
(c)kadar je to mogoče, predvidenega obdobja hrambe osebnih podatkov ali, če to ni mogoče, meril, ki se uporabijo za določitev tega obdobja;
(d)obveščanja v jasnem in preprostem jeziku o osebnih podatkih, ki se obdelujejo, in o vseh razpoložljivih informacijah v zvezi z viri teh podatkov;
(e)pravice do vložitve pritožbe pri nadzornem organu iz člena 21 in njegovih kontaktnih podatkov.
V primerih, ko se uveljavlja pravica do dostopa iz prvega pododstavka, se pred sprejetjem končne odločitve o zahtevi za dostop opravi nezavezujoče posvetovanje z organom, ki je prenesel podatke.
2.Pogodbenici zagotovita, da zadevni organ zahtevo obravnava brez nepotrebnega odlašanja, v vsakem primeru pa v enem mesecu od prejema. Ta rok lahko zadevni organ ob upoštevanju prizadevanj, potrebnih za obravnavo zahteve, podaljša, vendar v nobenem primeru ne sme presegati treh mesecev.
3.Pogodbenici lahko določita, da se lahko posredovanje informacij iz odstavka 1 odloži, zavrne ali omeji, če in dokler taka odložitev, zavrnitev ali omejitev predstavlja ukrep, ki je potreben in sorazmeren, ob upoštevanju temeljnih pravic in interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, da se:
(a)prepreči oviranje uradnih ali zakonitih poizvedb, preiskav ali postopkov;
(b)prepreči poseganje v preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje ali pregon kaznivih dejanj ali v izvrševanje kazni;
(c)zaščiti javna varnost;
(d)zaščiti nacionalna varnost ali
(e)zaščitijo pravice in svoboščine drugih, kot so žrtve in priče.
4.Pogodbenici zagotovita, da zadevni organ pisno obvesti posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, o:
(a)vsaki odložitvi, zavrnitvi ali omejitvi dostopa in razlogih za to ter
(b)možnosti vložitve pritožbe pri ustreznem nadzornem organu ali uveljavljanju pravnega sredstva.
Informacije iz prvega pododstavka, točka (a), se lahko izpustijo, če bi to ogrozilo namen odložitve, zavrnitve ali omejitve iz odstavka 3.
Člen 15
Pravica do popravka, izbrisa ali omejitve
1.Pogodbenici zagotovita, da ima vsak posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico, da od organov, ki obdelujejo osebne podatke, prenesene na podlagi tega sporazuma, doseže popravek netočnih osebnih podatkov v zvezi z njim. Ob upoštevanju namenov obdelave pravica do popravka vključuje pravico do dopolnitve nepopolnih osebnih podatkov, prenesenih na podlagi tega sporazuma.
2.Pogodbenici zagotovita, da ima vsak posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico, da od organov, ki obdelujejo osebne podatke, prenesene na podlagi tega sporazuma, doseže izbris osebnih podatkov v zvezi z njim, kadar obdelava osebnih podatkov krši člen 10(1) ali člen 12 ali kadar je treba osebne podatke izbrisati za izpolnitev pravne obveznosti organov.
3.Pogodbenici lahko določita, da lahko organi namesto popravka ali izbrisa osebnih podatkov iz odstavkov 1 in 2 odobrijo omejitev obdelave, kadar:
(a)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, izpodbija njihovo točnost in ni mogoče preveriti, ali so podatki točni ali ne;
(b)je treba osebne podatke ohraniti za namene dokazovanja.
4.Organ, ki je je prenesel podatke, in organ, ki obdeluje osebne podatke, se medsebojno obvestita o primerih iz odstavkov 1, 2 in 3. Organ, ki obdeluje podatke, popravi ali izbriše zadevne osebne podatke ali omeji njihovo obdelavo v skladu z ukrepi, ki jih je sprejel organ, ki je te podatke prenesel.
5.Pogodbenici določita, da mora organ, ki je prejel zahtevo v skladu z odstavkom 1 ali 2, brez nepotrebnega odlašanja pisno obvestiti posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, da so bili osebni podatki popravljeni ali izbrisani ali da je bila njihova obdelava omejena.
6.Pogodbenici določita, da mora organ, ki je prejel zahtevo na podlagi odstavka 1 ali 2, pisno obvestiti posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, o:
(a)vsaki zavrnitvi zahteve in razlogih za to;
(b)možnosti vložitve pritožbe pri ustreznem nadzornem organu in
(c)možnosti uveljavljanja pravnega sredstva.
Informacije iz prvega pododstavka, točka (a), se lahko izpustijo pod pogoji iz člena 14(3).
Člen 16
Uradno obveščanje zadevnih organov o kršitvi varnosti osebnih podatkov
1.Pogodbenici določita, da morajo njuni organi v primeru kršitve varnosti osebnih podatkov, ki vpliva na osebne podatke, prenesene na podlagi tega sporazuma, o tej kršitvi brez odlašanja uradno obvestiti drug druge in svoj nadzorni organ, razen če ni verjetno, da bo ta kršitev varnosti osebnih podatkov povzročila tveganje za pravice in svoboščine posameznikov, ter sprejeti ukrepe za ublažitev morebitnih škodljivih učinkov kršitve.
2.Uradno obvestilo vsebuje vsaj opis:
(a)narave kršitve varnosti osebnih podatkov, po možnosti tudi kategorije in število zadevnih posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ter vrste in število zadevnih evidenc osebnih podatkov;
(b)verjetnih posledic kršitve varnosti osebnih podatkov;
(c)ukrepov, ki jih organ, ki obdeluje podatke, sprejme ali katerih sprejetje predlaga za obravnavanje kršitve varnosti osebnih podatkov, pa tudi ukrepov za ublažitev morebitnih škodljivih učinkov kršitve.
3.Kadar in kolikor informacij iz odstavka 2 ni mogoče zagotoviti istočasno, se lahko zagotovijo postopoma brez nepotrebnega dodatnega odlašanja.
4.Pogodbenici določita, da morajo njuni organi dokumentirati vsako kršitev varnosti osebnih podatkov, ki vpliva na osebne podatke, prenesene na podlagi tega sporazuma, vključno z dejstvi v zvezi s kršitvijo varnosti osebnih podatkov, njenimi učinki in sprejetimi popravnimi ukrepi, kar njunim zadevnim nadzornim organom omogoča, da preverijo skladnost s tem členom.
Člen 17
Sporočilo posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, o kršitvi varnosti osebnih podatkov
1.Kadar je verjetno, da kršitev varnosti osebnih podatkov, kot je navedena v členu 16, povzroči veliko tveganje za pravice in svoboščine posameznikov, pogodbenici določita, da morajo njuni organi brez nepotrebnega odlašanja sporočiti posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, da je prišlo do kršitve varnosti osebnih podatkov.
2.V sporočilu posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, na podlagi odstavka 1 se v jasnem in preprostem jeziku opiše vrsta kršitve varnosti osebnih podatkov ter navedejo vsaj elementi iz člena 16(2), točki (b) in (c).
3.Obvestilo posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, iz odstavka 1 ni potrebno, če:
(a)so bili za osebne podatke, na katere se nanaša kršitev, izvedeni ustrezni tehnološki in organizacijski zaščitni ukrepi, na podlagi katerih postanejo ti podatki nerazumljivi vsem, ki niso pooblaščeni za dostop do njih;
(b)so bili sprejeti naknadni ukrepi za zagotovitev, da se veliko tveganje za pravice in svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, verjetno ne bo več udejanjilo, in
(c)bi tako obveščanje zahtevalo nesorazmeren napor, zlasti zaradi števila zadevnih primerov. V takšnem primeru organ namesto tega objavi javno sporočilo ali izvede podoben ukrep, s katerim so posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, enako učinkovito obveščeni.
4.Sporočilo posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, se lahko odloži, omeji ali opusti pod pogoji iz člena 14(3).
Člen 18
Hramba, pregled, popravek in izbris osebnih podatkov
1.Pogodbenici določita ustrezne roke za hrambo osebnih podatkov, prejetih na podlagi tega sporazuma, ali za redni pregled potrebe po hrambi takih podatkov, tako da se taki podatki hranijo le toliko časa, kolikor je potrebno za namene, za katere so preneseni.
2.V vsakem primeru se potreba po nadaljnji hrambi ponovno preuči najpozneje tri leta po prenosu osebnih podatkov.
3.Kadar organ, ki prenese podatke, upravičeno meni, da so osebni podatki, ki jih je predhodno prenesel, nepravilni, netočni, zastareli ali da ne bi smeli biti preneseni, o tem obvesti pristojni organ, ki je te podatke prejel, ta pa osebne podatke popravi ali izbriše ter o tem uradno obvesti organ, ki je podatke prenesel.
4.Kadar pristojni organ upravičeno meni, da so osebni podatki, ki jih je predhodno prejel, nepravilni, netočni, zastareli ali da ne bi smeli biti preneseni, o tem obvesti organ, ki je podatke prenesel, ki poda svoje mnenje o zadevi. Kadar organ, ki je prenesel podatke, ugotovi, da so osebni podatki nepravilni, netočni, zastareli ali da ne bi smeli biti preneseni, o tem obvesti organ, ki je te podatke prejel, ta pa osebne podatke popravi ali izbriše in o tem uradno obvesti organ, ki je podatke prenesel.
Člen 19
Vodenje zapisov in dokumentacija
1.Pogodbenici določita obveznost vodenja zapisov ali druge dokumentacije o zbiranju, spremembi, dostopu, razkritju, vključno z nadaljnjim prenosom, združevanju in izbrisu osebnih podatkov.
2.Taki zapisi ali dokumentacija se na zahtevo dajo na voljo nadzornemu organu in se uporabijo le za preverjanje zakonitosti obdelave podatkov, notranje spremljanje ter zagotavljanje celovitosti in varnosti podatkov.
Člen 20
Varnost podatkov
1.Pogodbenici zagotovita izvajanje tehničnih in organizacijskih ukrepov za varstvo osebnih podatkov, ki se prenesejo na podlagi tega sporazuma.
2.V zvezi z avtomatizirano obdelavo podatkov pogodbenici zagotovita izvajanje ukrepov, katerih namen je:
(a)preprečiti dostop nepooblaščenim osebam do opreme za obdelavo podatkov, ki se uporablja za obdelavo osebnih podatkov (nadzor dostopa do opreme);
(b)preprečiti nepooblaščeno branje, kopiranje, spreminjanje ali odstranjevanje nosilcev podatkov (nadzor nosilcev podatkov);
(c)preprečiti nepooblaščen vnos osebnih podatkov ter nepooblaščeno preverjanje, spreminjanje ali izbris shranjenih osebnih podatkov (nadzor shranjevanja);
(d)preprečiti nepooblaščenim osebam, da bi z opremo za prenos podatkov uporabljale sisteme za avtomatizirano obdelavo podatkov (nadzor uporabnikov);
(e)zagotoviti, da imajo osebe, pooblaščene za uporabo sistema za avtomatizirano obdelavo podatkov, dostop samo do podatkov, ki jih zajema njihovo pooblastilo za dostop (nadzor dostopa do podatkov);
(f)zagotoviti, da je mogoče preveriti in ugotoviti, katerim subjektom se osebni podatki smejo poslati oziroma so bili poslani z uporabo opreme za sporočanje podatkov (nadzor sporočanja);
(g)zagotoviti, da je mogoče preveriti in ugotoviti, kateri osebni podatki so bili vneseni v sisteme za avtomatizirano obdelavo podatkov ter kdaj so bili osebni podatki vneseni in kdo jih je vnesel (nadzor vnosa);
(h)preprečiti nepooblaščeno branje, kopiranje, spreminjanje ali izbris osebnih podatkov med njihovim prenosom ali med premeščanjem nosilcev podatkov (nadzor premeščanja);
(i)zagotoviti, da je vgrajene sisteme v primeru prekinitve mogoče takoj ponovno usposobiti (obnovitev);
(j)zagotoviti, da funkcije sistema delujejo brezhibno, da se o pojavu napak v funkcijah nemudoma poroča (zanesljivost) in da shranjenih osebnih podatkov ni mogoče uničiti z okvaro sistema (celovitost).
Člen 21
Nadzorni organ
1.Pogodbenici določita enega ali več neodvisnih javnih organov, odgovornih za varstvo podatkov, ki nadzorujejo izvajanje tega sporazuma in zagotavljajo skladnost z njim, da se zaščitijo temeljne pravice in svoboščine posameznikov v zvezi z obdelavo osebnih podatkov.
2.Pogodbenici zagotovita, da:
(a)vsak nadzorni organ pri opravljanju svojih nalog in izvajanju svojih pooblastil deluje popolnoma neodvisno;
(b)noben nadzorni organ ni pod neposrednim ali posrednim zunanjim vplivom ter ne prosi za navodila niti jih ne sprejema;
(c)imajo člani vsakega nadzornega organa varen mandat, ki vključuje zaščitne ukrepe pred samovoljno razrešitvijo.
3.Pogodbenici zagotovita, da ima vsak nadzorni organ človeške, tehnične in finančne vire, prostore in infrastrukturo, ki so potrebni za učinkovito opravljanje njegovih nalog in izvajanje njegovih pooblastil.
4.Pogodbenici zagotovita, da ima vsak nadzorni organ učinkovita pooblastila za preiskavo in ukrepanje, da lahko izvaja nadzor nad organi, ki jih nadzoruje, in da sodeluje v sodnih postopkih.
5.Pogodbenici zagotovita, da ima vsak nadzorni organ pooblastila za obravnavo pritožb posameznikov glede uporabe njihovih osebnih podatkov.
Člen 22
Pravica do učinkovitega pravnega sredstva
1.Pogodbenici brez poseganja v katero koli drugo upravno ali izvensodno sredstvo zagotovita, da ima vsak posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico do učinkovitega pravnega sredstva, kadar meni, da so njegove pravice, zagotovljene na podlagi tega sporazuma, kršene zaradi obdelave njegovih osebnih podatkov, ki ni v skladu s tem sporazumom.
2.Pravica do učinkovitega pravnega sredstva vključuje pravico do odškodnine za kakršno koli škodo, ki jo posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, povzroči taka obdelava v nasprotju s Sporazumom, pod pogoji, določenimi v ustreznem pravnem okviru posamezne pogodbenice.
Poglavje III
Zaupnost informacij
Člen 23
Izmenjava tajnih ali občutljivih netajnih podatkov EU
Izmenjavo tajnih ali občutljivih netajnih podatkov EU, če je potrebna na podlagi tega sporazuma, in varstvo teh podatkov [kot zaupnih] ureja delovni dogovor, sklenjen med Eurojustom in pristojnimi organi Armenije.
Poglavje IV
Odgovornost
Člen 24
Odgovornost in odškodnina
1.Pristojni organi so v skladu s svojimi pravnimi okviri odgovorni za kakršno koli škodo, ki jo posameznik utrpi zaradi pravnih ali dejanskih napak v izmenjanih informacijah. Eurojust in pristojni organi Armenije se v razmerju do oškodovanega posameznika ne morejo sklicevati na to, da je druga stran prenesla netočne informacije, da bi se izognili odgovornosti na podlagi svojega pravnega okvira.
2.Če je pristojni organ plačal odškodnino posamezniku na podlagi odstavka 1 in je njegova odgovornost nastala zaradi njegove uporabe informacij, ki jih je pomotoma sporočil drugi pristojni organ ali ki so bile sporočene, ker drugi pristojni organ ni izpolnil svojih obveznosti, mu drugi pristojni organ povrne znesek izplačane odškodnine, razen če so bile informacije uporabljene v nasprotju s tem sporazumom.
3.Eurojust in pristojni organi Armenije drug od drugega ne zahtevajo povračila kaznovalne odškodnine ali druge odškodnine, katere namen ni povračilo škode.
Poglavje V
Končne določbe
Člen 25
Stroški
Pogodbenici zagotovita, da pristojni organi nosijo svoje stroške, ki nastanejo med izvajanjem tega sporazuma, razen če je v tem sporazumu ali delovnem dogovoru določeno drugače.
Člen 26
Delovni dogovor
1.Podrobnosti sodelovanja med pogodbenicama za izvajanje tega sporazuma ureja delovni dogovor, ki ga sklenejo Eurojust in pristojni organi Armenije v skladu z uredbo o Eurojustu.
2.Delovni dogovor nadomesti vse obstoječe delovne dogovore, sklenjene med Eurojustom in pristojnimi organi Armenije.
Člen 27
Razmerje do drugih mednarodnih instrumentov
Ta sporazum ne posega v ali kako drugače vpliva na določbe katerega koli dvostranskega ali večstranskega sporazuma o sodelovanju ali pogodbe o medsebojni pravni pomoči, kateri koli drug sporazum ali dogovor o sodelovanju ali delovne odnose na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah med Armenijo in katero koli državo članico.
Člen 28
Uradno obvestilo o izvajanju
1.Pogodbenici določita, da mora vsak pristojni organ javno objaviti svoje kontaktne podatke in dokument, v katerem so v jasnem in preprostem jeziku navedeni informacije o zaščitnih ukrepih za osebne podatke, zagotovljenih s tem sporazumom, vključno z informacijami, ki zajemajo vsaj elemente iz člena 14(1), točki (a) in (c), ter sredstva, ki so na voljo za uveljavljanje pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki. Vsaka od pogodbenic zagotovi, da se izvod tega dokumenta pošlje drugi pogodbenici.
2.Pristojni organi sprejmejo pravila o tem, kako se bo skladnost z določbami o obdelavi osebnih podatkov uveljavljala v praksi, če taka pravila še ne obstajajo. Izvod teh pravil se pošlje drugi pogodbenici in njenemu nadzornemu organu.
3.Pogodbenici se medsebojno uradno obvestita o nadzornem organu, ki je v skladu s členom 21 odgovoren za nadzor nad izvajanjem tega sporazuma in zagotavljanje skladnosti z njim.
Člen 29
Začetek veljavnosti in uporaba
1.Pogodbenici odobrita ta sporazum v skladu s svojimi postopki.
2.Ta sporazum začne veljati prvi dan drugega meseca po mesecu, v katerem sta se pogodbenici medsebojno uradno obvestili o zaključku postopkov iz odstavka 1.
3.Ta sporazum se začne uporabljati prvi dan po datumu, ko so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
(a)pogodbenici sta podpisali delovni dogovor, kot je določeno v členu 26;
(b)pogodbenici sta se medsebojno uradno obvestili o izpolnitvi obveznosti iz tega sporazuma, vključno z obveznostmi iz člena 28, in
(c)vsaka od pogodbenic je pogodbenico, ki je poslala uradno obvestilo, obvestila, da je bilo uradno obvestilo v skladu s točko (b) tega pododstavka sprejeto.
Pogodbenici s pisnim uradnim obvestilom druga drugi potrdita, da so pogoji iz prvega pododstavka izpolnjeni.
Člen 30
Spremembe
1.Spremembe tega sporazuma se lahko kadar koli sprejmejo v pisni obliki z medsebojnim soglasjem pogodbenic. Takšne spremembe so v ločenem dokumentu, ki je ustrezno podpisan. Veljati začnejo v skladu s postopkom iz člena 29(1) in (2).
2.Pogodbenici se lahko o posodobitvi prilog k temu sporazumu dogovorita z izmenjavo diplomatskih not.
Člen 31
Pregled in ocenjevanje
1.Pogodbenici skupaj pregledata izvajanje tega sporazuma eno leto po datumu začetka njegove uporabe, nato pa v rednih časovnih presledkih, ter kadar za to zaprosi ena od pogodbenic in se tako skupaj odločita.
2.Pogodbenici skupaj ocenita ta sporazum štiri leta po datumu začetka njegove uporabe.
3.Pogodbenici se vnaprej odločita o podrobnostih pregleda in se medsebojno obvestita o sestavi svojih skupin. Vsaka skupina vključuje ustrezne strokovnjake za varstvo podatkov ter pravosodno sodelovanje. Ob upoštevanju veljavne zakonodaje morajo vsi sodelujoči v pregledu spoštovati zaupnost razprav in imeti ustrezna varnostna dovoljenja. Pogodbenici za namene vsakega pregleda zagotovita dostop do ustrezne dokumentacije, sistemov in osebja.
Člen 32
Reševanje sporov in klavzula o začasnem prenehanju uporabe
1.V primeru spora glede razlage, uporabe ali izvajanja tega sporazuma in vseh z njim povezanih zadev predstavniki pogodbenic začnejo posvetovanja in pogajanja, da bi dosegli obojestransko sprejemljivo rešitev.
2.Ne glede na odstavek 1 lahko katera koli od pogodbenic, če pride do bistvene kršitve ali neizpolnjevanja obveznosti na podlagi tega sporazuma ali če obstajajo znaki, da bo v bližnji prihodnosti verjetno prišlo do take bistvene kršitve ali neizpolnjevanja obveznosti, začasno v celoti ali delno preneha uporabljati ta sporazum s pisnim uradnim obvestilom drugi pogodbenici. Tako pisno uradno obvestilo se pošlje šele po tem, ko sta se pogodbenici razumno dolgo posvetovali, ne da bi dosegli rešitev. Začasno prenehanje uporabe začne učinkovati 20 dni po datumu prejema takega uradnega obvestila. Tako začasno prenehanje uporabe lahko pogodbenica, ki je Sporazum začasno prenehala uporabljati, prekine s pisnim obvestilom drugi pogodbenici. Začasno prenehanje uporabe se prekine takoj po prejemu takega uradnega obvestila.
3.Ne glede na kakršno koli začasno prenehanje uporabe tega sporazuma se informacije, ki spadajo na področje uporabe tega sporazuma in so bile prenesene pred začasnim prenehanjem njegove uporabe, še naprej obdelujejo v skladu s tem sporazumom.
Člen 33
Odpoved sporazuma
1.Katera koli od pogodbenic lahko v pisni obliki uradno obvesti drugo pogodbenico o svoji nameri, da bo odpovedala ta sporazum. Odpoved začne učinkovati tri mesece po datumu prejema uradnega obvestila.
2.Informacije, ki spadajo na področje uporabe tega sporazuma in so bile prenesene pred njegovo odpovedjo, se še naprej obdelujejo v skladu s tem sporazumom, kot je veljal na datum njegove odpovedi.
3.V primeru odpovedi se pogodbenici dogovorita o nadaljnji uporabi in hrambi informacij, ki sta si jih že izmenjali. Če dogovor ni dosežen, lahko katera koli od pogodbenic zahteva, da se informacije, ki jih je sporočila, uničijo ali se ji vrnejo.
Člen 34
Uradna obvestila
1.Uradna obvestila v skladu s tem sporazumom se pošljejo:
(a)v primeru Armenije, generalnemu sekretarju Sveta Evropske unije;
(b)v primeru Unije, Ministrstvu za pravosodje Armenije.
2.Informacije o naslovniku uradnih obvestil iz odstavka 1 se lahko posodobijo po diplomatski poti.
Člen 35
Verodostojna besedila
Ta sporazum je sestavljen v dveh izvodih v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, hrvaškem, irskem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem, švedskem in armenskem jeziku. V primeru razhajanj med besedili tega sporazuma prevlada angleško besedilo.
V POTRDITEV NAVEDENEGA so spodaj podpisani pooblaščenci, ki so za to ustrezno pooblaščeni, podpisali ta sporazum.
V......, dne ......... leta ……
Za Evropsko unijo
Za Republiko Armenijo
PRILOGA I
Oblike hudih kaznivih dejanj (člen 3, točka (e))
·terorizem,
·organizirani kriminal,
·nedovoljen promet s prepovedanimi drogami,
·dejavnosti pranja denarja,
·kazniva dejanja, povezana z jedrskimi in radioaktivnimi snovmi,
·tihotapljenje priseljencev,
·trgovina z ljudmi,
·kazniva dejanja, povezana z motornimi vozili,
·umor in huda telesna poškodba,
·nedovoljena trgovina s človeškimi organi in tkivi,
·ugrabitev, protipraven odvzem prostosti in jemanje talcev,
·rasizem in ksenofobija,
·rop in velika tatvina,
·nedovoljena trgovina s kulturnimi dobrinami, vključno s starinami in umetniškimi deli,
·preslepitev in goljufija,
·kaznivo dejanje v škodo finančnih interesov Unije,
·trgovanje z notranjimi informacijami in manipulacija finančnih trgov,
·izsiljevanje in oderuštvo,
·ponarejanje in piratstvo izdelkov,
·ponarejanje uradnih listin in promet z njimi,
·ponarejanje denarja in plačilnih sredstev,
·računalniški kriminal,
·korupcija,
·nedovoljena trgovina z orožjem, strelivom in razstrelivi,
·nedovoljena trgovina z ogroženimi živalskimi vrstami,
·nedovoljena trgovina z ogroženimi rastlinskimi vrstami in podvrstami,
·kazniva dejanja zoper okolje, vključno z onesnaževanjem morja z ladij,
·nedovoljena trgovina s hormonskimi snovmi in drugimi spodbujevalci rasti,
·spolna zloraba in spolno izkoriščanje, vključno z gradivom o zlorabi otrok in pridobivanjem otrok za spolne namene,
·genocid, hudodelstva zoper človečnost in vojni zločini.
Pristojni organi Armenije ocenijo oblike kaznivih dejanj iz te priloge v skladu z zakonodajo Armenije.
PRILOGA II
Pristojni organi Republike Armenije in njihove pristojnosti
(člen 3, točka (c), Sporazuma)
Pristojni organi Armenije, ki jim lahko Eurojust prenese podatke, so:
|
Organ |
Opis pristojnosti |
|
Urad generalnega državnega tožilca Republike Armenije |
Urad generalnega državnega tožilca Republike Armenije je v skladu z nacionalno zakonodajo pristojen za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj. Urad generalnega državnega tožilca Republike Armenije je osrednji organ, imenovan za mednarodno pravno sodelovanje v kazenskih zadevah – preiskave v predkazenskem postopku. |
|
Ministrstvo za pravosodje Republike Armenije |
Osrednji organ, imenovan za mednarodno pravno sodelovanje v kazenskih zadevah – postopki v fazi sojenja (ali v poznejši fazi, npr. izvrševanje kazni, premestitev obsojenih oseb) |
|
Preiskovalni odbor Republike Armenije |
Nacionalni organ, pooblaščen za izvedbo predhodne preiskave (predkazenski postopek) domnevnih kaznivih dejanj, ki so v njegovi pristojnosti, določeni z zakonikom o kazenskem postopku |
|
Protikorupcijski odbor Republike Armenije |
Nacionalni organ, pooblaščen za izvedbo predhodne preiskave (predkazenski postopek) domnevnih kaznivih dejanj korupcije, ki so v njegovi pristojnosti, določeni z zakonikom o kazenskem postopku. |
|
Preiskovalni oddelek nacionalne varnostne službe Republike Armenije |
Nacionalni organ, pooblaščen za izvedbo predhodne preiskave (predkazenski postopek) v okviru svoje pristojnosti, določene z zakonikom o kazenskem postopku |
|
Sodišča Republike Armenije Sodišča prve stopnje s splošno pristojnostjo Protikorupcijsko sodišče Pritožbeno kazensko sodišče Pritožbeno protikorupcijsko sodišče |
Nacionalni organi, pooblaščeni za izvajanje instrumentov pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah. |
PRILOGA III
Seznam organov Unije
(člen 3, točka (d))
Organi Unije, s katerimi lahko Eurojust izmenjuje osebne podatke:
·Evropska centralna banka (ECB)
·Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF)
·Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex)
·Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)
·Misije ali operacije, vzpostavljene v okviru skupne varnostne in obrambne politike, omejene na preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ter pravosodne dejavnosti
·Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol)
·Evropsko javno tožilstvo (EJT)
