EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 20.6.2023

COM(2023) 335 final

2023/0199(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi platforme za strateške tehnologije za Evropo (STEP) in spremembi Direktive 2003/87/ES ter uredb (EU) 2021/1058, (EU) 2021/1056, (EU) 2021/1057, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) 2021/1060, (EU) 2021/523, (EU) 2021/695, (EU) 2021/697 in (EU) 2021/241

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Dolgoročna zavezanost EU zelenemu in digitalnemu prehodu ter vpliv na industrijo v EU.

EU je privlačna destinacija za trajnostne naložbe. Evropski enotni trg je v zadnjih 30 letih prinesel zelo pomembne gospodarske koristi, saj za EU ustvarja BDP, ki je dolgoročno do 9 % višji, kot bi bil brez enotnega trga 1 . Evropski poslovni model temelji na odprtosti, EU pa ponuja podjetjem prijazno okolje. Evropski socialni model zagotavlja visokokakovostno in vključujoče izobraževanje in usposabljanje, dobro delujoče sisteme socialne zaščite ter javno zdravje in varstvo okolja. To skupaj z lojalno konkurenco in edinstvenim regulativnim okvirom, usmerjenim v dvojni digitalni in zeleni prehod ter odpornost, prispeva k zagotavljanju potrebne predvidljivosti za vlagatelje.

Krepitev konkurenčnosti in odpornosti v strateških sektorjih ter zmanjšanje odvisnosti evropskega gospodarstva z zeleno in digitalno preobrazbo sta v zadnjih letih vodilo EU. Z instrumentom NextGenerationEU 2 , vodilnim programom EU za okrevanje gospodarstva, je EU že poleti 2021 zapolnila vrzel s predpandemičnimi stopnjami proizvodnje. Sredstva, namenjena dvojnemu zelenemu in digitalnemu prehodu, povečujejo konkurenčnost našega gospodarstva. Zaradi prizadevanj držav članic za izvajanje ključnih reform brez primere se povečuje odpornost EU.

Industrija EU je dokazala svojo inherentno odpornost, vendar se srečuje z izzivi. Visoka inflacija, pomanjkanje delovne sile in spretnosti, demografske spremembe, motnje v dobavnih verigah po pandemiji COVID, vse višje obrestne mere ter skoki stroškov energije in vhodnih cen vplivajo na konkurenčnost industrije EU. To spremlja še močna, vendar ne vedno lojalna konkurenca na razdrobljenem svetovnem trgu. Uvedba in razširitev nekaterih kritičnih in nastajajočih tehnologij v strateških sektorjih v Uniji bosta bistveni za izkoriščanje priložnosti in doseganje ciljev zelenega in digitalnega prehoda za zmanjšanje strateških odvisnosti ter olajšanje čezmejnih naložb na enotnem trgu. Zato je treba takoj ukrepati, da se podpre razvoj ali proizvodnja kritičnih tehnologij v Uniji ali zaščita in krepitev njihovih vrednostnih verig na naslednjih področjih: globoke in digitalne tehnologije, čiste tehnologije in biotehnologije. Unija mora obravnavati tudi pomanjkanje delovne sile in spretnosti v navedenih strateških sektorjih.

EU je že predstavila več pobud za podporo svoji industriji. Namen industrijskega načrta v okviru zelenega dogovora 3 je okrepiti konkurenčnost evropske neto ničelne industrije, zagotoviti potrebne količine kritičnih surovin in podpreti hiter prehod na podnebno nevtralnost. Načrt zagotavlja bolj podporno okolje za povečanje proizvodnih zmogljivosti EU na področju čiste tehnologije in temelji na štirih stebrih: predvidljivem in poenostavljenem regulativnem okolju, pospešitvi dostopa do financiranja, izboljšanju spretnosti ter odprti trgovini za odporne dobavne verige. Z evropskim programom za inovacije 4 si EU prizadeva Evropi zagotoviti mesto na čelu novega vala globokotehnoloških inovacij in zagonskih podjetij. Eden od njenih glavnih ciljev je izboljšati dostop do financiranja za evropska zagonska podjetja in podjetja v razširitveni fazi, na primer z mobilizacijo neizkoriščenih virov zasebnega kapitala in poenostavitvijo pravil za kotiranje. Poleg tega je Komisija marca 2023 sprejela nov začasni okvir za krizne razmere in prehod za ukrepe državne pomoči 5 . Države članice imajo več prožnosti pri oblikovanju in izvajanju podpornih ukrepov v sektorjih, ki so ključni za prehod na podnebno nevtralnost. Trenutno spreminjajo svoje nacionalne načrte za okrevanje in odpornost, da bi vključile poglavja iz načrta REPowerEU 6 , kar je ključna priložnost za zagotavljanje takojšnje podpore podjetjem in povečanje njihove konkurenčnosti brez ustvarjanja nepotrebnih strateških odvisnosti.

Čeprav te rešitve zagotavljajo hitro in ciljno usmerjeno podporo, EU potrebuje bolj strukturiran odgovor na naložbene potrebe svoje industrije. Kot je poudarila predsednica Ursula von der Leyen v govoru o stanju Unije 14. septembra 2022 7 , je treba zagotoviti prihodnost industrije v Evropi. Poleg tega je za skupno evropsko industrijsko politiko potrebno skupno evropsko financiranje 8 . Zato je treba vzpostaviti platformo za strateške tehnologije za Evropo (STEP). 

Platforma bi morala prispevati k ohranjanju evropske prednosti na področju kritičnih in nastajajočih tehnologij, ki so pomembne za zeleni in digitalni prehod, in sicer od računalniških tehnologij, vključno z mikroelektroniko, kvantnim računalništvom in umetno inteligenco, do biotehnologije in bioproizvodnje ter neto ničelnih tehnologij. Evropski svet je priznal, da je treba to vprašanje obravnavati, in priporočil, da se „zagotovi popolna mobilizacija razpoložljivih sredstev in obstoječih finančnih instrumentov ter njihova prožnejša uporaba, da se zagotovi pravočasna in ciljno usmerjena podpora v strateških sektorjih, ne da bi to vplivalo na cilje kohezijske politike“ 9 . Na ta način naj bi platforma STEP prispevala tudi k mobilizaciji zasebnega kapitala za podporo konkurenčnosti evropskih podjetij na področju teh tehnologij na svetovnem prizorišču, kar bo posledično privedlo do krepitve domačih zmogljivosti.

Najučinkovitejša rešitev je postavitev platforme STEP v središče proračuna EU. Prehod na podnebno nevtralnost, odpornost in digitalne tehnologije so že vodilna načela večletnega finančnega okvira: 30 % večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 v višini 2 bilijona EUR, ki vključuje programe za okrevanje instrumenta NextGenerationEU, se porablja za podnebne ukrepe, več kot 20 % mehanizma za okrevanje in odpornost pa je namenjenih digitalnim politikam. Poleg tega program Digitalna Evropa podpira uvajanje digitalne tehnologije za podjetja, državljane in javne uprave. Proračun EU je tudi najpomembnejše orodje EU za podporo enotnemu trgu in skupnemu ukrepanju z dodano vrednostjo na ravni EU, ki zagotavlja ekonomije obsega, učinkovitost in solidarnost ter daje jasno politično sporočilo, da je EU složna pred izzivi.

Vzpostavitev platforme STEP je v celoti usklajena s cilji evropskih partnerjev. Na podlagi ameriškega zakona o zmanjšanju inflacije bo do leta 2032 mobiliziranih več kot 360 milijard USD (približno 330 milijard EUR). Namen japonskih načrtov za zeleno preobrazbo je zbrati do 20 bilijonov JPY (približno 140 milijard EUR) 10 . Indija je predlagala shemo spodbud, povezanih s proizvodnjo, da bi okrepila konkurenčnost v sektorjih, kot sta sončna fotovoltaika in baterije. Združeno kraljestvo, Kanada in številne druge države so prav tako pripravili svoje naložbene načrte na področju čistih tehnologij. Pomembno je, da vsi akterji zagotovijo, da se financiranje oblikuje in izvaja tako, da čim manj izkrivlja konkurenco. Krepitev preglednosti in posvetovanja o industrijskih subvencijah na mednarodni ravni je prav tako ključnega pomena za zaščito in izboljšanje obstoječih – a nepopolnih – enakih konkurenčnih pogojev, na katerih temelji blaginja EU in sveta.

Pregled proračuna EU za zeleni in digitalni prehod

EU ima na voljo več skladov in programov – znotraj in zunaj proračuna – za zagotavljanje podpore za digitalne tehnologije, čiste tehnologije in biotehnologije. Ti instrumenti vključujejo zlasti sklade kohezijske politike, mehanizem za okrevanje in odpornost, sklad za inovacije, program InvestEU, Evropski obrambni sklad in program Obzorje Evropa:

–kohezijska politika podpira zeleni (110 milijard EUR) in digitalni prehod (36,6 milijarde EUR) v državah članicah in regijah, vključno s skupno 85 milijardami EUR iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Kohezijskega sklada in Sklada za pravični prehod (SPP) – glavnih skladov EU v okviru politike regionalnega razvoja – za podporo energetskemu prehodu EU,

–mehanizem za okrevanje in odpornost ter REPowerEU, tj. načrt EU za neodvisnost Evrope od ruskih fosilnih goriv, pa državam članicam ponujata priložnosti brez primere za financiranje zelenih in digitalnih naložb in reform,

–na podlagi prihodkov iz sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS) 11 :

–sklad za modernizacijo (60 milijard EUR) zagotavlja znatno podporo 13 državam članicam upravičenkam za pospešitev njihovega energetskega prehoda,

–bo Socialni sklad za podnebje (86 milijard EUR) državam članicam zagotovil znatno podporo za pomoč pri odpravljanju posledic zelenega prehoda za ranljive skupine,

–bo sklad za inovacije (43 milijard EUR) do leta 2030 zagotavljal sredstva za inovativne nizkoogljične tehnologije, vključno s proizvodnjo teh tehnologij, na primer za pomoč energetsko intenzivnim industrijam, razvoj zajemanja in shranjevanja ogljika, inovativno proizvodnjo energije iz obnovljivih virov ali shranjevanje energije,

–program InvestEU prispeva k zelenemu prehodu in digitalizaciji. Skupno 30 % jamstva programa InvestEU (tj. 7,8 milijarde EUR) in 60 % sklopa za trajnostno infrastrukturo (5,9 milijarde EUR) prispeva k podnebnim ciljem. Poleg tega se pričakuje, da bi lahko več kot 2 milijardi EUR prispevalo k digitalnim ciljem, več kot 1 milijarda EUR pa k naložbam v biotehniko in zdravila,

–v okviru programa Obzorje Evropa, tj. glavnega programa EU za raziskave in inovacije, se bo za raziskave in razvoj čistih tehnologij namenilo 20,2 milijarde EUR; 11,5 milijarde EUR za biotehnologijo in zdravila, 19,3 milijarde EUR pa za digitalne tehnologije,

–program Digitalna Evropa s skupnimi proračunskimi sredstvi v višini 7,6 milijarde EUR zagotavlja podporo digitalnim tehnologijam,

–Evropski obrambni sklad s proračunom v višini 8 milijard EUR podpira raziskave in razvoj najsodobnejše in interoperabilne obrambne tehnologije in opreme.

EU sicer stalno financira zeleni in digitalni prehod, vendar so sredstva na splošno razporejena po različnih programih porabe in v skladu z različnimi pravili. Uporaba obstoječih instrumentov in okvirov upravljanja bo pospešila izvajanje in omogočila mobilizacijo višjih zneskov finančne podpore. To pa je cilj platforme STEP.

Platforma za strateške tehnologije za Evropo (STEP)

Platforma STEP bo ustvarila potrebne pogoje za učinkovitejšo, uspešnejšo in bolj ciljno usmerjeno uporabo obstoječih sredstev EU ter hkrati prispevala k doseganju enakih konkurenčnih pogojev na enotnem trgu in s tem k zaščiti kohezije. Platforma bo pomagala tudi usmerjati obstoječa sredstva v ustrezne projekte in pospešiti izvajanje na podskupini področij, ki bodo opredeljena kot ključna za vodilno vlogo Evrope. Izbira racionalizacije in boljše uporabe obstoječih instrumentov namesto oblikovanja povsem novega instrumenta je odgovor na poziv Evropskega sveta in ima tri glavne prednosti. Prva je časovna. Oblikovanje novega instrumenta traja vsaj 12 do 18 mesecev, obstoječe instrumente pa je mogoče združiti veliko hitreje. To bi bila nesporna prednost za upravičence do sredstev EU, saj bi imeli možnost hitreje izkoristiti prednosti financiranja EU. Drugič, s prilagoditvijo obstoječih instrumentov bi se povečale možnosti kombiniranja različnih virov financiranja v okviru neposrednega in deljenega upravljanja, kar bi zagotovilo učinkovitejšo porabo sredstev. Nazadnje, uporaba teh obstoječih instrumentov bo enostavnejša tudi za nosilce projektov in upravljavce programov. S pomočjo portala za suverenost bodo vse informacije o možnostih financiranja zbrane na enem mestu. Poleg tega bo portal omejil upravno breme za nosilce projektov in upravljavce programov ter zmanjšal tveganje prekrivanja med instrumenti.

Platforma STEP bo Uniji omogočila, da se hitro odzove na tveganja za podjetja, ki so ključna za vrednostne verige Unije, in da zagotovi dodatna sredstva za večdržavne projekte, kot so pomembni projekti skupnega evropskega interesa, da se izboljša dostop vseh držav članic do takih projektov, s čimer se bo zaščitila kohezija, ter okrepi enotni trg in prepreči neenakomerna razpoložljivost državne pomoči.

Na podlagi navedenega je cilj platforme STEP sestavljen iz treh delov:

1.zagotavljanje prožnosti obstoječih instrumentov; 

2.krepitev učinkovitosti obstoječih instrumentov; 

3.ustvarjanje sinergij med obstoječimi instrumenti.

Zagotavljanje prožnosti obstoječih instrumentov za boljšo podporo ustreznim naložbam

Kohezijski skladi so največja enotna politika EU, ki se financira iz proračuna EU. Da bi spodbudila države članice, Komisija predlaga novo prednostno nalogo za vse glavne sklade – Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Kohezijski sklad in Sklad za pravični prehod (SPP). Predlaga tudi, da se ti skladi odprejo za velika podjetja v manj razvitih regijah in regijah v prehodu ter v bolj razvitih regijah držav članic z BDP na prebivalca pod povprečjem EU, da se sprostijo večje naložbe na ciljnih področjih platforme STEP. Z zagotavljanjem finančnih spodbud v obliki višjega predhodnega financiranja in financiranja EU se države članice spodbuja, naj svoje programe na novo prednostno razvrstijo. Komisija v okviru navedenih skladov predlaga tudi 30-odstotno predhodno financiranje leta 2024 za spodbujanje uporabe in povečanje financiranja EU na 100 % za projekte platforme STEP. 

Poleg tega se predlaga, da se zagotovi dodatna prožnost za države članice, da bodo lahko izvajale programe kohezijske politike za obdobje 2014–2020. Regulativni okvir za izvajanje programov kohezijske politike in Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim (FEAD) za obdobje 2014–2020 je že prilagojen, da bi državam članicam in regijam zagotovil dodatno prožnost glede pravil za izvajanje kohezijske politike ter večjo likvidnost pri odpravljanju posledic pandemije COVID-19 in vojne agresije proti Ukrajini 12 . Za te ukrepe, ki so bili uvedeni ob koncu programskega obdobja, je potrebnega dovolj časa in upravnih virov, da se bodo v celoti izkoristili in izvedli. Zato se predlaga, da se roki za predložitev dokumentacije o zaključku v obdobju 2014–2020 podaljšajo za 12 mesecev. To bi moralo pomagati državam članicam, ki se bodo soočile z dodatno delovno obremenitvijo, povezano z revizijo operativnih programov za namen platforme STEP.

Da bi države članice spodbudila k zagotavljanju sredstev za InvestEU, tj. vodilni program EU za spodbujanje naložb v kritične industrije, Komisija predlaga, da se prenosi v program InvestEU iz načrtov za okrevanje in odpornost povečajo s 4 % na 10 %. Ta dodatna prožnost pri uporabi sredstev držav članic v okviru programa InvestEU jim bo pomagala izkoristiti uveljavljene strukture in tržno strokovno znanje izvajalskih partnerjev programa InvestEU ter izbrati in financirati najobetavnejša podjetja. V zvezi s tem, če se država članica odloči prenesti sredstva na nacionalne oddelke InvestEU za izvajanje obstoječega finančnega produkta InvestEU, ki ga je za oddelek za EU razvila Komisija z izvajalskimi partnerji Unije in mednarodnimi izvajalskimi partnerji, kot sta skupina Evropske investicijske banke in Evropska banka za obnovo in razvoj, kar pomeni, da država članica pri oblikovanju finančnega produkta ne sodeluje po lastni presoji, zaradi take odločitve oblikovanja finančnega produkta ni mogoče pripisati državi in zato taka odločitev sama po sebi ne pomeni državne pomoči. To ne posega v obveznost finančnih instrumentov Unije in proračunskih jamstev, da so skladni s pravili o državni pomoči v skladu s členom 209(2)(c) finančne uredbe.

Poleg tega bo Komisija, da bi spodbudila z mehanizmom za okrevanje in odpornost povezane prispevke oddelku InvestEU za države članice in njegovo uporabo, prilagodila tehnične smernice o uporabi načela, da se ne škoduje bistveno, v skladu z Uredbo (EU) 2021/241, da bi zagotovila, da se lahko za finančne produkte, ki se izvajajo v okviru sklada InvestEU, po potrebi navede, da ne škodijo bistveno šestim okoljskim ciljem iz člena 17 Uredbe (EU) 2020/852 z uporabo pravil programa InvestEU v kombinaciji z ustreznimi politikami izvajalskega partnerja.

Poleg tega bodo nove prednostne naloge platforme STEP vključene v sklad za inovacije, ki je program financiranja za uvajanje čistih ničelnih in inovativnih tehnologij, Evropski obrambni sklad, ki je program financiranja za raziskave in razvoj obrambne tehnologije, ter Evropski svet za inovacije (EIC) v okviru programa Obzorje Evropa, ki je vodilni evropski inovacijski program za opredelitev, razvoj in razširitev prelomnih tehnologij. Poleg tega bo Evropski svet za inovacije lahko zagotovil podporo izključno v obliki lastniškega kapitala za mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ki niso zmožna pridobiti bančnega financiranja.

Kapitalska podpora za sektorje platforme STEP

Podjetja, ki iščejo naložbe za zagon ali širitev, morajo premagati vrsto medsebojno povezanih težav, od zagotavljanja potrpežljivega kapitala do dostopa do kritičnih omrežij in zmogljivosti, če želijo ostati v Evropi in učinkovito konkurirati v sedanjem valu inovacij.

Slika: Tvegani kapital po destinaciji in fazi (2020–prvo četrtletje leta 2023).

Vir: Globalni tvegani kapital – platforma Dealroom, posodobitev za prvo četrtletje leta 2023.

EU ima dva glavna instrumenta, ki zagotavljata kapitalsko podporo evropskim podjetjem, in sicer program InvestEU in Evropski svet za inovacije. InvestEU je vodilni program EU za spodbujanje zasebnih naložb v gospodarstvo EU. Sklad InvestEU se izvaja prek izvajalskih partnerjev, vključno z Evropsko investicijsko banko (EIB) in Evropskim investicijskim skladom (EIF), ki uporabljata finančne produkte, ki zagotavljajo podporo v obliki dolgov (vključno z jamstvom), kapitala in navideznega lastniškega kapitala podjetjem in projektom, ki delujejo v sektorjih, pomembnih za evropsko suverenost.

Evropski investicijski sklad uporablja zlasti dva lastniška produkta s skupno dodelitvijo jamstva EU v višini 5,2 milijarde EUR in okvirnim portfeljem v višini 8,7 milijarde EUR, ki sta namenjena raziskavam, razvoju, komercializaciji in razširjanju čistih tehnologij ali okoljskih trajnostnih rešitev ter digitalnih in trajnostnih infrastrukturnih projektov. Do sredine leta 2023 je bilo v okviru sklada odobrenih več kot 100 naložb v sklade, za katere se pričakuje, da bodo mobilizirali naložbe v višini skoraj 30 milijard EUR. EIB zagotavlja podporo v obliki lastniškega kapitala v okviru visoko tveganih tematskih in tveganih dolžniških produktov, pri čemer se med drugim osredotoča na zeleni prehod, strateške digitalne tehnologije in ključne omogočitvene tehnologije.

Vrste podpore, ki se lahko zagotovijo prek Evropskega sveta za inovacije, vključujejo kombinirano financiranje ter podporo izključno v obliki nepovratnih sredstev in izključno v obliki lastniškega kapitala pod določenimi pogoji. V skladu z veljavno zakonodajo se lahko podpora izključno v obliki lastniškega kapitala zagotovi MSP, ki niso zmožna pridobiti bančnega financiranja, vključno z zagonskimi podjetji, ki so že prejela podporo izključno v obliki nepovratnih sredstev. S to pobudo je navedena opredelitev razširjena tako, da omogoča podporo izključno v obliki lastniškega kapitala za MSP in mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ki niso zmožna pridobiti bančnega financiranja in ki izvajajo prebojne in prelomne inovacije na področju kritičnih tehnologij, ne glede na to, ali so predhodno prejela druge vrste podpore iz pospeševalca Evropskega sveta za inovacije. S predlagano razširitvijo bi se zagotovila podpora izključno v obliki lastniškega kapitala podjetjem z visokim tveganjem in velikim potencialom, katerih ciljne naložbe bi znašale od 15 do 50 milijonov EUR in bi spodbujale kroge financiranja s soinvestitorji v višini od 50 do 250 milijonov EUR.

Evropski svet za inovacije je bil ustanovljen v okviru programa Obzorje Evropa, da bi opredelil in zagotovil povečanje podpore za prebojne tehnologije in inovacije s poudarkom na podjetjih z večjim tveganjem in v zgodnejših fazah razvoja. Ključni del Evropskega sveta za inovacije je sklad Evropskega sveta za inovacije, ki je namenjen prevzemanju tveganj, ki jih trg sam ne bi prevzel, in zapolnjuje kritično finančno vrzel za tehnološka podjetja. Sklad Evropskega sveta za inovacije v celoti deluje od jeseni 2022, v njegovem okviru pa je bilo sprejetih že več kot 130 naložbenih odločitev. Vendar ne more zadovoljiti potreb vse večjega števila podjetij, ki potrebujejo nadaljnje kroge financiranja ali višje zneske naložb. To velja zlasti za kritične in nastajajoče tehnologije, ki so še vedno zelo tvegane, hkrati pa potrebujejo veliko kapitala, da pridejo na trg. Novi oddelek sklada Evropskega sveta za inovacije bi zadostil potrebam po višjih zneskih naložb (nad 15 milijonov EUR) ter dopolnjeval druge finančne instrumente in produkte EU, vključno s tistimi iz programa InvestEU.

Povpraševanje po naložbah v globoke tehnologije v Evropi ostaja veliko, saj je bilo v prvih dveh letih delovanja Evropskega sveta za inovacije prejetih več kot 5 000 vlog, na podlagi katerih je bilo podprtih več kot 400 podjetij. Od tega je bilo 245 podjetij priporočenih za edinstveno kombinacijo nepovratnih sredstev, ki ne zmanjšujejo ali omejujejo lastništva, in naložb prek Evropskega sveta za inovacije, 131 od teh podjetij pa je prejelo naložbeno priporočilo v višini 5 milijonov EUR ali več. Po ocenah bo približno 25 % podjetij, ki so jim v okviru Evropskega sveta za inovacije dodeljene naložbe v višini več kot 5 milijonov EUR, potrebovalo nadaljnje financiranje v povprečni višini 25–35 milijonov EUR: to pomeni nabor 20–30 podjetij na leto 13 , ki potrebujejo od 0,5 do 1 milijarde EUR na leto.

Na podlagi trenutnih izkušenj, pridobljenih v okviru Evropskega sveta za inovacije, bi ta naložba, ki jo podpira EU, spodbudila do petkratne dodatne zasebne naložbe in tako znatno zmanjšala tržno vrzel. Brez dodatne podpore bi se lahko mnoga od teh podjetij preselila v države zunaj Evrope, da bi imela dostop do večjih krogov financiranja, ali pa bi jih lahko prehiteli konkurenti iz tretjih držav, ki so bolje financirani.

Krepitev učinkovitosti obstoječih instrumentov za pospešitev ustreznih naložb

Kar zadeva sredstva, se predlaga, da se za podporo obstoječim in dobro preizkušenim naložbenim shemam EU, katerih cilj je okrepiti naložbe v okviru platforme STEP ter hkrati ohraniti kohezijske cilje in prispevati k enakim konkurenčnim pogojem na enotnem trgu z zagotavljanjem geografsko uravnotežene porazdelitve projektov, financiranih v okviru platforme STEP prek ustreznih mandatov sodelujočih programov, ob upoštevanju narave nekaterih izvedbenih programov, ki temelji na povpraševanju, dodeli dodatni skupni znesek v višini 10 milijard EUR.

Program InvestEU

Uvajanje poteka po načrtih, saj so bile z izvajalskimi partnerji že sklenjene pogodbe v višini 85 % začetnega jamstva, kar predstavlja 22,3 milijarde EUR. Hitro črpanje jamstva EU kaže na veliko zanimanje trga za možnosti financiranja, ki jih ponuja program InvestEU. Zato je treba okrepiti jamstvo EU za dodatnih 7,5 milijarde EUR; potreben je finančni dodatek v višini 3 milijard EUR s 40-odstotno stopnjo rezervacij. To dodatno jamstvo bi bilo treba uporabiti izključno za projekte, ki prispevajo k prednostnim nalogam platforme STEP, in lahko spodbudi do 75 milijard EUR naložb s povprečnim multiplikatorjem 10.

V okviru programa InvestEU bo vzpostavljen nov sklop politike za platformo STEP, ki bo zagotavljal dodaten obseg proračunskih jamstev izvajalskim partnerjem, ki bodo uporabljali dolžniške (vključno z jamstvi) in lastniške finančne produkte za podjetja, vključno z MSP, in projekte v sektorjih, ki jih podpira platforma STEP, vključno z naložbami v proizvodnjo in dobavne verige. Program InvestEU bo z obravnavanjem nedelovanja trga in neoptimalnih naložbenih okoliščin v sektorjih, v katere je ciljno usmerjena platforma STEP, spodbudil dodatne naložbe, zlasti iz zasebnega sektorja. Že zdaj lahko podpira projekte, ki spadajo med pomembne projekte skupnega evropskega interesa v smislu člena 107(3)(b), PDEU, njegova okrepitev v okviru petega sklopa pa bo zato povečala njegovo možnost, da podpira tudi kritične projekte na področju uporabe platforme STEP.

Evropski svet za inovacije

Evropski svet za inovacije je vodilno sredstvo za zagotavljanje semenskega kapitala hitro rastočim zagonskim podjetjem. Glede na njegovo strokovno znanje je primeren za okrepitev financiranja v podjetjih, ki iščejo kapital za razširitev po prvi fazi inovacij. Povečanje proračuna za 0,5 milijarde EUR skupaj z 2,13 milijarde EUR iz prerazporeditev in sprostitev obveznosti bo Evropskemu svetu za inovacije omogočilo, da zagotovi kapitalske naložbe brez primere za zneske v višini med 15 in 50 milijoni EUR. S povprečnim multiplikatorjem 5 lahko to pomeni 13 milijard EUR sveže kapitalske podpore za MSP in mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ki niso zmožna pridobiti bančnega financiranja.

Sklad za inovacije

Sklad za inovacije, ki se financira iz prodaje pravic na dražbi v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami, je eden od največjih svetovnih programov financiranja za uvajanje neto ničelnih in inovativnih tehnologij. Njegov namen je uvesti na trg industrijske rešitve za razogljičenje Evrope, osredotočen pa je na zelo inovativne tehnologije in postopke. Cilj, tj. ustvariti prave finančne spodbude za podjetja, da bi ta vlagala v čiste tehnologije, in jih opolnomočiti, da postanejo vodilna v svetu na področju čistih tehnologij, je v celoti usklajen s cilji platforme STEP. Za odzivanje na vse večje potrebe po inovacijah za ohranjanje konkurenčnosti EU na svetovnih trgih bi bilo treba obseg sklada za inovacije povečati za 5 milijard EUR. V skladu s cilji zagotavljanja kohezije in spodbujanja enotnega trga ter v podporo zelenemu prehodu in razvoju čistih tehnologij po vsej Uniji bodo dodatna finančna sredstva na voljo prek razpisov za zbiranje predlogov, odprtih za subjekte iz držav članic, katerih povprečni BDP na prebivalca, merjen v standardih kupne moči in izračunan na podlagi podatkov Unije za obdobje 2015–2017, je nižji od povprečja EU-27. Ob upoštevanju dosedanjih izkušenj bi moralo to pomeniti skupne naložbe v višini približno 20 milijard EUR.

Evropski obrambni sklad

Evropski obrambni sklad je ključen za povečanje konkurenčnosti, inovativnosti, učinkovitosti in tehnološke avtonomije obrambne industrije Unije, s čimer prispeva k odprti strateški avtonomiji Unije. Podpira tudi čezmejno sodelovanje med državami članicami ter sodelovanje med podjetji, raziskovalnimi centri, nacionalnimi upravami, mednarodnimi organizacijami in univerzami po vsej Uniji, in sicer v fazi raziskav ter fazi razvoja obrambnih proizvodov in tehnologij. Za odzivanje na naraščajoče potrebe bi bilo treba Evropski obrambni sklad povečati za 1,5 milijarde EUR. Ob upoštevanju dosedanjih omejenih izkušenj bi moralo to pomeniti skupne naložbe v višini približno 2 milijardi EUR.

Pričakovati je mogoče, da bodo okrepitve zgornjih štirih programov in instrumentov (programa InvestEU, Evropskega sveta za inovacije, sklada za inovacije, Evropskega obrambnega sklada) skupaj privedle do dodatnih naložb v kritične tehnologije, zajetih v platformi STEP, v višini približno 110 milijard EUR.

Z zagotavljanjem finančnih spodbud v skladih kohezijske politike v obliki višjega predhodnega financiranja in sofinanciranja se države članice spodbuja, naj svoje programe ponovno prednostno razvrstijo. Vsakih 5 % reprogramiranja za prednostne naloge platforme STEP pomeni 18,9 milijarde EUR sredstev, ki so na voljo, poleg 6 milijard EUR, ki bodo izplačane iz Sklada za pravični prehod. Zvišanje zgornje meje v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost za uporabo sredstev za produkte programa InvestEU prek njegovih nacionalnih oddelkov predstavlja dodatno prožnost za države članice v višini 30 milijard EUR, ki so potencialno na voljo za take naložbe v suverenost.

Skupni ocenjeni znesek novih naložb v okviru platforme STEP bi lahko dosegel do 160 milijard EUR.

Ustvarjanje sinergij med instrumenti za boljšo podporo ustreznim naložbam

Podjetja in nosilci projektov bodo lahko do teh sredstev dostopali na novem javno dostopnem spletnem mestu (v nadaljnjem besedilu: portal za suverenost). Ta portal bo zagotavljal informacije o ustreznih možnostih financiranja s trenutnimi in prihodnjimi razpisi v okviru programov EU, ki prispevajo k ciljem platforme STEP, ter smernice in stike z obstoječimi svetovalnimi središči.

Poleg tega bo projektom, ki prispevajo k ciljem platforme STEP, podeljen „pečat suverenosti“ pod pogojem, da je projekt ocenjen in izpolnjuje minimalne zahteve glede kakovosti, zlasti merila za upravičenost, izključitev in dodelitev, določena v razpisu za zbiranje predlogov v okviru programa Obzorje Evropa, programa Digitalna Evropa, programa EU za zdravje, Evropskega obrambnega sklada ali sklada za inovacije, in ne glede na to, ali je projekt prejel sredstva v okviru navedenih instrumentov. Te minimalne zahteve glede kakovosti bodo določene, da se opredelijo visokokakovostni projekti. Ta pečat ponuja edinstveno priložnost za nadgradnjo veljavnih visokokakovostnih postopkov ocenjevanja v okviru navedenih instrumentov. Uporabljal se bo kot znak kakovosti in bo projektom pomagal pritegniti javne in zasebne naložbe, saj bo potrjeval njihov prispevek k ciljem platforme STEP in tako usmerjal udeležence na trgu pri njihovih naložbenih odločitvah. Poleg tega bo pečat spodbujal boljši dostop do financiranja in sredstev EU, zlasti z omogočanjem kumulativnega ali kombiniranega financiranja iz več instrumentov Unije. To bi državam članicam na primer omogočilo, da bi podporo iz ESRR in ESS+ neposredno dodelile projektom, ki jim je bil podeljen pečat suverenosti, ob upoštevanju veljavnih pravil o državni pomoči.

Komisija si prizadeva tudi zagotoviti sinergije med pravili sklada za inovacije in pravili o državni pomoči, da se zagotovi bolj racionaliziran postopek. Komisija bo še naprej usklajevala merila in racionalizirala postopke, da bi zagotovila, da se odločitev o državni pomoči sprejme hkrati z odločitvijo o financiranju iz sklada za inovacije, pod pogojem, da država članica pravočasno predloži popolno priglasitev. Take sinergije se ocenjujejo tudi za druge izbrane instrumente EU, vključno s skladom Evropskega sveta za inovacije.

Komisija se bo z državami članicami posvetovala tudi o predlogu za omogočanje višjih stopenj pomoči prek bonusa za projekte v okviru platforme STEP v regijah, ki prejemajo pomoč, da se spodbudi nadaljnji gospodarski razvoj in hkrati ohranijo kohezijski cilji.

Organe, pristojne za programe, ki spadajo pod platformo STEP, bi bilo treba spodbuditi tudi k razmisleku o podpori za strateške projekte, opredeljene v skladu z aktoma o neto ničelni industriji in o kritičnih surovinah, ki spadajo na področje uporabe člena 2 te uredbe, ob upoštevanju skladnosti z veljavnimi pravili o državni pomoči.

Platforma STEP – poudarek na naložbah

Da bi bila platforma STEP uspešna, bi se morala osredotočati na le nekaj dobro ciljno usmerjenih naložbenih področij. Platforma bi morala zagotavljati in ohranjati evropsko prednost pri kritičnih in nastajajočih tehnologijah ter povezani proizvodnji na naslednjih področjih 14 : globoke in digitalne tehnologije, čiste tehnologije in biotehnologije. Področje uporabe platforme STEP bi bilo zato osredotočeno na vrhunske tehnologije za pospeševanje zelenega in digitalnega prehoda, ki bi podpirale proizvodnjo in vrednostne verige.

Globoke in digitalne tehnologije

Inovacije, zlasti novi val globokotehnoloških inovacij, so evropski odgovor na vprašanje, kako zmanjšati emisije toplogrednih plinov, narediti naša gospodarstva bolj digitalna ter zagotoviti oskrbo s hrano, energijo in varnimi surovinami v Evropi. Globokotehnološke inovacije, ki temeljijo na najsodobnejši znanosti, tehnologiji in inženirstvu, pogosto združujejo napredek na fizičnem, biološkem in digitalnem področju ter imajo potencial za zagotavljanje preobrazbenih rešitev za spoprijemanje z globalnimi izzivi. Navedene inovacije imajo potencial za spodbujanje inovacij v celotnem gospodarstvu in družbi, s čimer lahko spremenijo poslovno okolje EU.

Namen evropskega programa za inovacije je postaviti Evropo na čelo novega vala globokotehnoloških inovacij in globokotehnoloških zagonskih podjetij. Eden od njenih glavnih ciljev je izboljšati dostop do financiranja za evropska zagonska podjetja in podjetja v razširitveni fazi, na primer z mobilizacijo neizkoriščenih virov zasebnega kapitala in poenostavitvijo pravil za kotiranje.

Platforma STEP bi dodala novo razsežnost zavezanosti EU k uresničevanju te agende. EU bo usmerjala nadaljnje financiranje in določila jasno smer naložb. To bo še naprej podpiralo naložbe v globoke tehnologije v Evropi v korist gospodarstev EU in družbe kot celote.

Digitalne tehnologije močno vplivajo na konkurenčnost gospodarstva EU kot celote ter spodbujajo učinkovitost in inovacije. Njihovo sprejetje in vključevanje v celotnem gospodarstvu bosta odločilnega pomena za splošno konkurenčnost in produktivnost 15 . Da bi EU ohranila vodilno vlogo v industriji, mora prevzeti vodilno vlogo na področju ključnih digitalnih tehnologij.

Čiste tehnologije

Konkurenčnost EU v sektorju čiste energije pomeni zmogljivost proizvajanja in uporabe cenovno sprejemljive, zanesljive in dostopne čiste energije ter konkuriranja na svetovnih trgih čiste energije s splošnim ciljem, da se podpre prehod na podnebno nevtralnost ter zagotovijo koristi za gospodarstvo in ljudi v EU. EU se trenutno srečuje s tehnološkimi in netehnološkimi izzivi, kot so visoke cene energije, motnje v verigi oskrbe s kritičnimi surovinami ter pomanjkanje spretnosti. Krepitev konkurenčnosti sektorja čiste energije v EU bo prispevala h krepitvi vodilne vloge EU na področju tehnologije ter oblikovanju odpornejšega, samostojnejšega, zanesljivejšega in cenovno sprejemljivejšega energetskega sistema, potrebnega za reševanje teh izzivov. V zvezi s tem je Komisija v svojem sporočilu o industrijskem načrtu v okviru zelenega dogovora predstavila celovit načrt za okrepitev konkurenčnosti neto ničelne industrije Evrope in podporo hitremu prehodu na podnebno nevtralnost; akt o neto ničelni industriji 16 pa določa okvir ukrepov za krepitev evropskega ekosistema proizvodnje neto ničelnih tehnologij.

Evropska komisija od leta 2020 objavlja letna poročila o napredku na področju konkurenčnosti tehnologij za čisto energijo, v katerih je predstavljeno trenutno in predvideno stanje na področju različnih tehnologij in rešitev za čisto in nizkoogljično energijo. V poročilu o napredku na področju konkurenčnosti za leto 2022 17 , ki ga Komisija objavlja v sklopu okvira za upravljanje energetske unije in podnebnih ukrepov, je navedeno, da sta „[h]iter razvoj in uvedba domačih tehnologij za čisto energijo v EU [...] ključna za stroškovno učinkovit, podnebju prijazen in socialno pravičen odziv na sedanjo energetsko krizo“. Poročilo tudi potrjuje, da so ključnega pomena številčnejše javne in zasebne naložbe v raziskave in inovacije na področju čiste energije, povečanje obsega in cenovno sprejemljiva uvedba. Regulativni in finančni okviri EU imajo pri tem ključno vlogo. Programi financiranja EU, okrepljeno sodelovanje med državami članicami ter stalno spremljanje nacionalnih dejavnosti na področju raziskav in inovacij so skupaj z izvajanjem novega evropskega programa za inovacije ključni za oblikovanje učinkovitega ekosistema raziskav in inovacij v EU, kot tudi za premostitev vrzeli med raziskavami in inovacijami ter njihovim uvajanjem na trg, s čimer se krepi konkurenčnost EU.

Biotehnologije

Biotehnologija in bioproizvodnja sta ključnega pomena za posodobitev evropske industrije. Uporabljata se v različnih industrijskih sektorjih, kot so zdravstvo in farmacija, kmetijstvo, materiali in biogospodarstvo. Izkoriščanje vseh prednosti biotehnologije lahko prispeva k rasti gospodarstva EU in zagotavlja nova delovna mesta ter hkrati podpira trajnostni razvoj, javno zdravje in varstvo okolja.

Med pandemijo COVID-19 se je pokazal pomen biotehnologije, saj so imeli proizvajalci cepiv ključno vlogo pri spremembi poteka pandemije. Čeprav je Evropa še vedno vodilna pri inovacijah na področju bioznanosti, je njena biotehnološka industrija po številu podjetij in vrednosti tveganega financiranja še vedno približno za četrtino manjša od ameriške 18 . Poleg tega se zdi, da je financiranje – v najzgodnejših fazah in pozneje – v Evropi bolj omejeno kot v ZDA. Zato je zmožnost vlaganja podjetij v večje raznovrstne portfelje omejena, podjetja pa so odvisna od začetnih vlagateljev.

•Skladnost z obstoječimi določbami politike na tem področju

Industrijski načrt v okviru zelenega dogovora je načrt EU za zagotavljanje dolgoročne konkurenčnosti evropske industrije in podpore hitremu prehodu na podnebno nevtralnost. Akt o neto ničelni industriji je njegov regulativni del. Namen akta je zagotoviti enostavnejše in hitrejše izdajanje dovoljenj, spodbujati evropske strateške projekte in razvijati standarde za podporo širjenju tehnologij na enotnem trgu. Dopolnjuje ga akt o kritičnih surovinah 19 , da se zagotovi zadosten dostop do materialov, kot so redke zemlje, ki so bistvenega pomena za proizvodne tehnologije, ključne za dvojni prehod. Drug ključni instrument za podporo konkurenčnosti evropske industrije je evropski akt o čipih 20 . Njegov namen je okrepiti odpornost Evrope na področju polprevodniških tehnologij in njihovih uporab ter povečati delež EU na svetovnem trgu mikročipov.

•    Skladnost z drugimi politikami Unije

Predlog bo prispeval tudi k odpornosti in odprti strateški avtonomiji EU s krepitvijo zmogljivosti EU na področju kritičnih tehnologij, vključno s ključnimi tehnologijami, povezanimi z energijo, kar je bistveno za podporo razvoju drugih gospodarskih sektorjev.

Temelji na obstoječih politikah EU za dosego istega cilja, od kohezije prek naložb za okrevanje gospodarstva do financiranja raziskav in inovacij, ki podpirajo evropsko gospodarstvo in usmerjajo sredstva EU v zeleno in digitalno preobrazbo.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

–Evropskim skladom za regionalni razvoj (ESRR) in Kohezijskim skladom, vzpostavljenima z Uredbo (EU) 2021/1058 22 ; Skladom za pravični prehod, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/1056 23 ; Evropskim socialnim skladom plus (ESS+), vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/1057 24 ; Uredbo (EU) 2021/1060 o skupnih določbah 25 ,

–mehanizmom za okrevanje in odpornost, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/241 26 ,

–programom InvestEU, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/523 27 ,

–programom za digitalno Evropo, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/694 28 ; programom Obzorje Evropa, vzpostavljenim z Uredbo 2021/695 29 ; Evropskim obrambnim skladom, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/697 30 , in skladom za inovacije, vzpostavljenim z Direktivo 2003/87/ES 31 ,

–platforma STEP se bo izvajala tudi v okviru programa EU za zdravje, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/522 32 , v zvezi s ciljem okrepitve razvoja biotehnologij v Uniji.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost) 

Glede na izzive za pospešitev uvedbe neto ničelnih in digitalnih tehnologij ukrepanje na ravni Unije pomaga pri usklajevanju odzivov za obravnavo potreb Unije po dodatnih proizvodnih zmogljivostih in za preprečitev strukturnih odvisnosti. Ukrepanje na ravni Unije lahko nedvomno spodbudi evropske akterje k skupni viziji in strategiji izvajanja. To je ključno za ustvarjanje ekonomije obsega in razpona ter kritične mase, potrebne za povečanje proizvodnje zelenih in digitalnih tehnologij v EU, hkrati pa za omejitev razdrobljenosti prizadevanj, poglabljanja regionalnih neravnovesij in škodljivih tekmovanj za subvencije med državami članicami.

•Sorazmernost

Ta predlog je zasnovan za pomoč pri razvoju proizvodnega ekosistema z ukrepi za spodbujanje naložb. Cilj je podpreti dolgoročno konkurenčnost in inovacijsko zmogljivost evropske industrije prek proizvodnih zmogljivosti z zmanjšanjem tveganja naložb v strateške projekte, tudi s strani zagonskih podjetij, podjetij v razširitveni fazi in MSP.

•Izbira instrumenta

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Posvetovanja z deležniki

•Ocena učinka

•Primernost in poenostavitev ureditve

•Temeljne pravice

Člen 15 Listine določa svobodno izbiro poklica in pravico do dela. S podpiranjem konkurenčnosti evropske industrije se bo zagotovila gospodarska rast in poskrbelo, da bo državljanom in prebivalcem Unije še naprej zagotavljala zaposlitvene možnosti.

PRORAČUNSKE POSLEDICE

S tem predlogom se bo zagotovilo dodatno predhodno financiranje, ki bo izplačano v okviru Sklada za pravični prehod leta 2024 in se financira iz evropskega instrumenta za okrevanje NextGenerationEU. Zagotovilo se bo tudi dodatno predhodno financiranje, ki bo izplačano v okviru ESRR, Kohezijskega sklada in ESS+ v letu 2024 za zneske, načrtovane v okviru prednostnih nalog, namenjenih dejavnostim, ki prispevajo h krepitvi ciljev platforme STEP. Dodatna plačila predhodnega financiranja za Sklad za pravični prehod v letu 2024 se bodo financirala samo iz zunanjih namenskih prejemkov in bodo vodila v pomik odobritev izplačil v okviru instrumenta NextGenerationEU z leta 2026 na leto 2024. Vsi zneski bodo na voljo kot zunanji namenski prejemki v smislu člena 21(5) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046, ki izhajajo iz operacij najemanja posojil v okviru instrumenta NextGenerationEU.

Dodatna plačila predhodnega financiranja za ESRR, Kohezijski sklad in ESS+ v letu 2024 bodo pomenila večje odobritve plačil do leta 2024, v obdobju 2021–2027 pa bodo proračunsko nevtralna. To dodatno predhodno financiranje v predlogu proračuna ni bilo predvideno. Komisija bo spremljala zneske, ki so jih države članice načrtovale v okviru prednostnih nalog, namenjenih dejavnostim, ki prispevajo k ciljem platforme STEP, in ocenila njihov vpliv na potrebe po plačilih v okviru globalne prerazporeditve leta 2024. Znesek, izplačan kot dodatno predhodno financiranje, Komisija v celoti obračuna najpozneje do zaključka zadevnih programov, tako da se skupni znesek plačil v okviru zadevnih skladov s tem predlogom ne bo spremenil. Predlagane spremembe ne zahtevajo sprememb letnih zgornjih mej večletnega finančnega okvira za obveznosti in plačila v skladu s Prilogo I k Uredbi Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 in ne spreminjajo skupnih potreb po plačilih v programskem obdobju 2021–2027.

Kar zadeva program Obzorje Evropa, je v predlogu predvideno povečanje sredstev za Evropski svet za inovacije za skupno 2,63 milijarde EUR:

–predlaga se prerazporeditev 0,8 milijarde EUR iz sredstev, dodeljenih za steber II „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“ za obdobje 202[x]–2027,

–0,13 milijarde EUR iz vrnjenih sredstev pilotnega projekta Evropskega sveta za inovacije v okviru programa Obzorje 2020,

–predlaga se, da se 1,2 milijarde EUR, ki izhajajo iz popolne ali delne neizvedbe raziskovalnih projektov, podprtih v okviru programa Obzorje Evropa in njegovih predhodnikov, v skladu s členom 15(3) finančne uredbe ponovno da na razpolago v korist sklopa Evropskega sveta za inovacije programa Obzorje Evropa, in

–povečanje proračuna za 0,5 milijarde EUR.

Poleg tega bi bilo treba sklad za inovacije okrepiti za 5 milijard EUR, Evropski obrambni sklad za 1,5 milijarde EUR, program InvestEU pa za 3 milijarde EUR, kar pomeni jamstvo v višini 7,5 milijarde EUR.

Skupne proračunske posledice za večletni finančni okvir tako znašajo 10 milijard EUR.

5.DRUGI ELEMENTI

•Izvedbeni načrti ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

–uredba o skupnih določbah: posodobitev Priloge I k Uredbi, da se vključijo dodatna področja ukrepanja,

–mehanizem za okrevanje in odpornost: označevanje in poročanje na podlagi razčlenitve ocenjenih odhodkov Komisije v skladu s členom 29(3) navedene uredbe za naložbe, povezane s cilji platforme STEP,

–program InvestEU: sledenje odhodkov s strani Komisije,

–programi neposrednega upravljanja (Obzorje Evropa, sklad za inovacije, Evropski obrambni sklad, program Digitalna Evropa, program EU za zdravje): sledenje odhodkov s strani Komisije,

–kohezijski instrumenti: sprememba prilog k uredbi za posamezne sklade, ki vsebujejo kazalnike smotrnosti,

–program InvestEU: sprememba Priloge III k uredbi o programu InvestEU, ki vsebuje ključne kazalnike smotrnosti in spremljanja,

–mehanizem za okrevanje in odpornost: opiranje na obstoječi okvir poročanja,

–programi neposrednega upravljanja (Obzorje Evropa, sklad za inovacije, Evropski obrambni sklad, program Digitalna Evropa, program EU za zdravje): informacije, ki jih zbere Komisija.

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Ta sprememba naj bi državam članicam omogočila dodatno prožnost pri izvajanju programov kohezijske politike za obdobje 2014–2020, ESPR in Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim (FEAD). Regulativni okvir za izvajanje programov za obdobje 2014–2020 je že prilagojen, da bi državam članicam in regijam zagotovil dodatno prožnost glede pravil za izvajanje ter večjo likvidnost pri odpravljanju posledic pandemije COVID-19 in vojne agresije proti Ukrajini 35 . Za te ukrepe, ki so bili uvedeni ob koncu programskega obdobja, je potrebnega dovolj časa in upravnih virov, da se bodo v celoti izkoristili in izvedli. To je povezano s potrebo, da države članice upravne vire usmerijo v revizijo operativnih programov za platformo STEP.

Zato bi bilo treba rok za predložitev navedenega zahtevka za končno plačilo podaljšati za 12 mesecev. Poleg tega bi bilo treba za 12 mesecev podaljšati tudi rok za predložitev dokumentov o zaključku, da se lahko izvedejo potrebne kontrole in revizije, ki omogočajo pravilno zaključevanje programov v programskem obdobju 2014–2020. Da se zagotovita dobro izvrševanje proračuna EU in spoštovanje zgornjih mej plačil, bi bilo treba plačila, ki jih je treba izvesti v letu 2025, omejiti na 1 % finančnih sredstev iz virov v okviru večletnega finančnega okvira na program. Pojasniti bi bilo treba, da zapadli zneski, ki presegajo zgornjo mejo 1 % odobrenih proračunskih sredstev za posamezen program na sklad za leto 2025, ne bodo izplačani v letu 2025 ali v naslednjih letih, temveč bodo uporabljeni le za obračun predhodnega financiranja. Neporabljeni zneski se sprostijo v skladu s splošnimi pravili za sprostitev obveznosti ob zaključku.

S to določbo se vzpostavlja novo področje politike (peti sklop), namenjeno podpori naložbam platforme STEP v okviru programa InvestEU, in s spremembo zneskov jamstva EU za namene platforme STEP določa dodatni znesek v višini [...] milijard EUR, predlagan v okviru pregleda večletnega finančnega okvira. Spremembe so namenjene tudi vključitvi razsežnosti pečata suverenosti v program InvestEU, kot je pojasnjeno v členu 4.

Predlagane so tudi dodatne prožnosti in pojasnila za boljše uresničevanje ciljev te pobude. V zvezi s kombiniranjem portfeljev je določeno, da se lahko pri kombiniranju podpore iz finančnih instrumentov iz člena 7(1) v finančnem produktu, ki je v podrejenem položaju glede na jamstvo EU iz te uredbe in/ali jamstvu EU iz Uredbe (EU) 2015/1017, izgube, prihodki in vračila ter morebitne izterjave prav tako dodelijo na nesorazmerni podlagi. Namen te spremembe je olajšati sinergije med programom InvestEU in drugimi programi Unije s povečanjem prožnosti pri oblikovanju operacij mešanega financiranja.

Da bi se olajšala uporaba oddelkov za države članice, se predlaga, da se obdobje, ki je na voljo za sklenitev sporazuma o jamstvu, nekoliko podaljša, in sicer z devetih na dvanajst mesecev od sklenitve sporazuma o prispevku. Spremenijo se tudi pravila o članstvu v naložbenem odboru, da se pojasni, da je začasni član lahko dodeljen največ dvema sestavama, da se uporabi izbirni postopek, ki omogoča hitro oblikovanje naložbenega odbora za nov peti sklop.

2023/0199 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi platforme za strateške tehnologije za Evropo (STEP) in spremembi Direktive 2003/87/ES ter uredb (EU) 2021/1058, (EU) 2021/1056, (EU) 2021/1057, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) 2021/1060, (EU) 2021/523, (EU) 2021/695, (EU) 2021/697 in (EU) 2021/241

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti členov 164 in 173, člena 175, tretji odstavek, členov 176, 177 in 178 ter členov 182(1) in 192(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 36 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 37 ,

V skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Krepitev konkurenčnosti in odpornosti evropskega gospodarstva z zeleno in digitalno preobrazbo je v zadnjih letih vodilo EU. Ekološki in digitalni prehod, ki temelji na evropskem zelenem dogovoru 38 in digitalnem desetletju 39 , spodbuja rast in modernizacijo gospodarstva EU, odpira nove poslovne priložnosti in pomaga pridobiti konkurenčno prednost na svetovnih trgih. Evropski zeleni dogovor določa časovni načrt za pravično in vključujočo podnebno nevtralno in trajnostno gospodarstvo Unije ter reševanje podnebnih in okoljskih izzivov. Poleg tega program politike Digitalno desetletje do leta 2030 določa jasno usmeritev za digitalno preobrazbo Unije in izpolnitev digitalnih ciljev na ravni Unije do leta 2030, zlasti glede digitalnih spretnosti, digitalne infrastrukture ter digitalne preobrazbe podjetij in javnih storitev.

(2)Industrija EU je dokazala svojo inherentno odpornost, vendar se srečuje z izzivi. Visoka inflacija, pomanjkanje delovne sile, motnje v dobavnih verigah po pandemiji COVID-19, vse višje obrestne mere ter skoki stroškov energije in vhodnih cen vplivajo na konkurenčnost industrije EU. To spremlja še močna, vendar ne vedno lojalna konkurenca na razdrobljenem svetovnem trgu. EU je že predstavila več pobud v podporo svoji industriji, kot so industrijski načrt v okviru zelenega dogovora 40 , evropski akt o kritičnih surovinah 41 , akt o neto ničelni industriji 42 , novi začasni okvir za krizne razmere in prehod za ukrepe državne pomoči 43 ter načrt REPowerEU 44 . Čeprav te rešitve zagotavljajo hitro in ciljno usmerjeno podporo, EU potrebuje bolj strukturiran odgovor na naložbene potrebe svoje industrije, da bi zaščitila kohezijo in enake konkurenčne pogoje na enotnem trgu ter zmanjšala svojo strateško odvisnost.

(3)Za izkoriščanje priložnosti in doseganje ciljev zelenega in digitalnega prehoda ter s tem spodbujanje konkurenčnosti evropske industrije in njene trajnostnosti bosta v Uniji bistvenega pomena uvajanje in razširitev globokih in digitalnih tehnologij, čistih tehnologij in biotehnologij. Zato je potrebno takojšnje ukrepanje, da se podpre razvoj ali proizvodnja takih tehnologij v Uniji, zaščitijo in okrepijo njihove vrednostne verige, s čimer se zmanjša strateška odvisnost Unije, ter da se z usposabljanjem in vajeništvom ter ustvarjanjem privlačnih in kakovostnih delovnih mest, dostopnih vsem, odpravi obstoječe pomanjkanje delovne sile in spretnosti v teh sektorjih.

(4)Podpirati je treba kritične tehnologije na naslednjih področjih: globoke in digitalne tehnologije, čiste tehnologije in biotehnologije (vključno z ustreznimi vrednostnimi verigami kritičnih surovin), zlasti projekte, podjetja in sektorje s ključno vlogo za konkurenčnost in odpornost EU ter njene vrednostne verige. Globoke tehnologije in digitalne tehnologije naj bi na primer vključevale mikroelektroniko, visokozmogljivostno računalništvo, kvantne tehnologije (tj. računalniške, komunikacijske in senzorične tehnologije), računalništvo v oblaku, računalništvo na robu in umetno inteligenco, tehnologije kibernetske varnosti, robotiko, 5G ter napredno povezljivost in virtualno resničnost, vključno z ukrepi v zvezi z globokimi in digitalnimi tehnologijami za razvoj obrambnih in vesoljskih aplikacij. Čiste tehnologije bi morale med drugim vključevati energijo iz obnovljivih virov, shranjevanje električne energije in toplote, toplotne črpalke, električno omrežje; goriva iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, trajnostna alternativna goriva, elektrolizatorje in gorivne celice, zajemanje, uporabo in shranjevanje ogljikovega dioksida, energijsko učinkovitost, vodik in z njim povezano infrastrukturo, pametne energetske rešitve, tehnologije, ki so ključne za trajnostnost, kot sta čiščenje in razsoljevanje vode, napredne materiale, kot so nanomateriali, kompoziti in prihodnji čisti gradbeni materiali, ter tehnologije za trajnostno pridobivanje in predelavo kritičnih surovin. Biotehnologija bi morala vključevati tehnologije, kot so biomolekule in njihova uporaba, farmacevtske in medicinske tehnologije, ki so bistvene za zdravstveno varnost, rastlinsko biotehnologijo in industrijsko biotehnologijo, na primer za odstranjevanje odpadkov, in bioproizvodnjo. Komisija lahko izda smernice za podrobnejšo opredelitev področja uporabe tehnologij na teh treh področjih, ki se v skladu s to uredbo štejejo za kritična, da bi spodbudila skupno razlago projektov, podjetij in sektorjev, ki bodo podprti v okviru zadevnih programov glede na skupni strateški cilj. Poleg tega bi bilo treba tehnologije na katerem koli od teh treh področij, ki so predmet pomembnega projekta skupnega evropskega interesa (IPCEI), ki ga je odobrila Komisija v skladu s členom 107(3), točka (b), PDEU, šteti za ključne, posamezni projekti v okviru takega pomembnega projekta skupnega evropskega interesa pa bi morali biti upravičeni do financiranja v skladu z ustreznimi pravili programa, če opredeljena vrzel v financiranju in upravičeni stroški še niso v celoti kriti.

(5)Krepitev zmogljivosti za proizvodnjo za ključne tehnologije v Uniji ne bo mogoča brez znatne usposobljene delovne sile. Vendar se je pomanjkanje delovne sile in spretnosti povečalo v vseh sektorjih, vključno s tistimi, ki veljajo za ključne za zeleni in digitalni prehod, in ogroža razvoj ključnih tehnologij, tudi v okviru demografskih sprememb. Zato je treba spodbuditi aktivacijo večjega števila ljudi na trgu dela v strateških sektorjih, zlasti z ustvarjanjem delovnih mest in vajeništev za mlade, prikrajšane osebe, zlasti mlade, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo. Taka podpora bo dopolnjevala številne druge ukrepe, namenjene zadovoljevanju potreb po spretnostih, ki izhajajo iz prehoda, opisane v programu znanj in spretnosti za Evropo 45 .

(6)Obseg naložb, potrebnih za prehod, zahteva popolno mobilizacijo sredstev, ki so na voljo v okviru obstoječih programov in skladov EU, vključno s tistimi, ki zagotavljajo proračunsko jamstvo za financiranje in naložbe ter izvajanje finančnih instrumentov in operacij mešanega financiranja. Tako financiranje bi se moralo uporabljati prožneje, da bi se zagotovila pravočasna in ciljno usmerjena podpora kritičnim tehnologijam v strateških sektorjih. Zato bi morala platforma za strateške tehnologije za Evropo (STEP) predstavljati strukturni odgovor na naložbene potrebe Unije, saj bi pomagala bolje usmerjati obstoječa sredstva EU v kritične naložbe, namenjene za podporo razvoju ali proizvodnji kritičnih tehnologij, in hkrati ohranila enake konkurenčne pogoje na enotnem trgu, s čimer bi ohranila kohezijo in si prizadevala za geografsko uravnoteženo razdelitev projektov, financiranih v okviru platforme STEP, v skladu z ustreznimi mandati programov.

(7)V okviru platforme STEP bi bilo treba opredeliti sredstva, ki bi jih bilo treba izvajati v okviru obstoječih programov in skladov Unije: InvestEU, Obzorje Evropa, Evropski obrambni sklad in sklad za inovacije. Ob tem bi bilo treba zagotoviti dodatna sredstva v višini 10 milijard EUR. Od tega bi bilo treba 5 milijard EUR uporabiti za povečanje sredstev sklada za inovacije 46 , 3 milijarde EUR pa za povečanje skupnega zneska jamstva EU, ki je na voljo za oddelek za EU na podlagi uredbe o programu InvestEU, na 7,5 milijarde EUR 47 , ob upoštevanju ustrezne stopnje rezervacij. Za povečanje finančnih sredstev v okviru uredbe o programu Obzorje Evropa 48 , ki bi jo bilo treba ustrezno spremeniti, bi bilo treba dati na voljo 0,5 milijarde EUR, 1,5 milijarde EUR pa za Evropski obrambni sklad 49 .

(8)Projektom, ki prispevajo k ciljem platforme STEP, bi bilo treba podeliti pečat suverenosti pod pogojem, da je projekt ocenjen in izpolnjuje minimalne zahteve glede kakovosti, zlasti merila za upravičenost, izključitev in dodelitev, določena v razpisu za zbiranje predlogov v okviru programa Obzorje Evropa, programa Digitalna Evropa 50 , programa EU za zdravje 51 , Evropskega obrambnega sklada ali sklada za inovacije, in ne glede na to, ali je projekt prejel sredstva v okviru navedenih instrumentov. Te minimalne zahteve glede kakovosti bodo določene, da se opredelijo visokokakovostni projekti. Ta pečat bi bilo treba uporabljati kot znak kakovosti, ki bi projektom pomagal pritegniti javne in zasebne naložbe s potrditvijo njihovega prispevka k ciljem platforme STEP. Poleg tega bo pečat spodbujal boljši dostop do sredstev EU, zlasti z omogočanjem kumulativnega ali kombiniranega financiranja iz več instrumentov Unije.

(9)V ta namen bi moralo biti mogoče uporabiti ocene, pripravljene za namene drugih programov Unije v skladu s členoma 126 in 127 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 52 , da se zmanjša upravno breme za upravičence do sredstev Unije in spodbudijo naložbe v prednostne tehnologije. Če so ukrepi, ki jim je bil podeljen pečat suverenosti, v skladu z določbami uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost 53 , bi morale države članice razmisliti o njihovi vključitvi, ko pripravljajo in predlagajo svoje načrte za okrevanje in odpornost ter ko se odločajo o naložbenih projektih, ki se bodo financirali iz njihovega deleža sklada za modernizacijo. Komisija bi morala upoštevati pečat suverenosti tudi v okviru postopka iz člena 19 Statuta EIB in pregleda politike iz člena 23 uredbe o programu InvestEU. Poleg tega bi bilo treba od izvajalskih partnerjev zahtevati, da preverijo, ali projekti, ki jim je bil podeljen pečat suverenosti, spadajo v njihovo geografsko območje in dejavnost v skladu s členom 26(5) navedene uredbe. Organe, pristojne za programe, ki spadajo pod platformo STEP, bi bilo treba spodbuditi tudi k razmisleku o podpori strateškim projektom, opredeljenim v skladu z aktoma o neto ničelni industriji in o kritičnih surovinah, ki spadajo na področje uporabe člena 2 Uredbe in za katere se lahko uporabljajo pravila o kumulativnem financiranju.

(10)Komisija bi morala vzpostaviti novo javno dostopno spletno mesto (v nadaljnjem besedilu: portal za suverenost), ki bi zagotavljalo informacije o razpoložljivi podpori podjetjem in predlagateljem projektov, ki iščejo sredstva za naložbe v okviru platforme STEP. V ta namen bi moralo dostopno in uporabniku prijazno prikazovati možnosti financiranja za naložbe v okviru platforme STEP, ki so na voljo v okviru proračuna EU. To bi moralo vključevati informacije o programih pod neposrednim upravljanjem, kot so Obzorje Evropa, program Digitalna Evropa, program EU za zdravje in sklad za inovacije, pa tudi o drugih programih, kot so InvestEU, mehanizem za okrevanje in odpornost ter skladi kohezijske politike. Poleg tega naj bi portal za suverenost pomagal povečati prepoznavnost naložb v okviru platforme STEP pri vlagateljih, saj bo na njem objavljen seznam projektov, ki so prejeli pečat suverenosti. Na portalu bi morali biti navedeni tudi pristojni nacionalni organi, odgovorni za delovanje kot kontaktne točke za izvajanje platforme STEP na nacionalni ravni.

(11)Platforma STEP temelji na reprogramiranju in krepitvi obstoječih programov za podporo strateškim naložbam, je pa tudi pomemben element za preizkušanje izvedljivosti in pripravo novih ukrepov kot korak k Evropskemu skladu za suverenost. V okviru ocene leta 2025 se bo ocenila ustreznost izvedenih ukrepov, ocena pa bo podlaga za oceno potrebe po povečanju podpore strateškim sektorjem.

(12)Direktivo 2003/87/ES 54 bi bilo treba spremeniti, da se omogoči dodatno financiranje s finančnimi sredstvi v višini 5 milijard EUR za obdobje 2024–2027. Sklad za inovacije podpira naložbe v inovativne nizkoogljične tehnologije, kar je področje, ki naj bi ga zajemala platforma STEP. Povečanje obsega sklada za inovacije bi zato moralo omogočiti financiranje, ki ustreza cilju podpiranja razvoja ali proizvodnje kritičnih čistih tehnologij v Uniji. V skladu s cilji zagotavljanja kohezije in spodbujanja enotnega trga ter v podporo zelenemu prehodu in razvoju čistih tehnologij po vsej Uniji bi morala biti dodatna finančna sredstva na voljo prek razpisov za zbiranje predlogov, odprtih za subjekte iz držav članic, katerih povprečni BDP na prebivalca, merjen v standardih kupne moči in izračunan na podlagi podatkov Unije za obdobje 2015–2017, je nižji od povprečja EU-27.

(13)Da bi se razširile možnosti podpore za naložbe, namenjene krepitvi industrijskega razvoja in vrednostnih verig v strateških sektorjih, bi bilo treba obseg podpore iz ESRR razširiti z določitvijo novih specifičnih ciljev v okviru ESRR, in sicer brez poseganja v pravila o upravičenosti odhodkov in porabi sredstev za podnebje iz Uredbe (EU) 2021/1060 55 in Uredbe (EU) 2021/1058 56 . V strateških sektorjih bi moralo biti mogoče podpreti tudi produktivne naložbe v podjetja, ki niso MSP, kar lahko znatno prispeva k razvoju manj razvitih regij in regij v prehodu, pa tudi razvitejših regij držav članic, v katerih BDP na prebivalca ne dosega povprečja EU. Organe upravljanja se spodbuja, naj spodbujajo sodelovanje med velikimi podjetji in lokalnimi MSP, dobavnimi verigami ter inovacijskimi in tehnološkimi ekosistemi. To bi Evropi omogočilo, da okrepi svojo splošno zmogljivost za okrepitev svojega položaja v navedenih sektorjih z zagotavljanjem dostopa do takih naložb vsem državam članicam, s čimer bi se preprečilo tveganje za povečanje razlik.

(14)Področje uporabe podpore Sklada za pravični prehod iz Uredbe (EU) 2021/1056 57 bi bilo treba razširiti tudi na naložbe velikih podjetij v čiste tehnologije, ki prispevajo k ciljem platforme STEP, če so združljive s pričakovanim prispevkom k prehodu na podnebno nevtralnost, kot je določeno v območnih načrtih za pravični prehod. Podpora, zagotovljena za take naložbe, ne bi smela zahtevati revizije območnega načrta za pravični prehod, kadar bi bila taka revizija izključno povezana z analizo vrzeli, ki upravičuje naložbo z vidika ustvarjanja delovnih mest.

(15)ESS+ 58 , ki je glavni sklad EU za naložbe v ljudi, ključno prispeva k spodbujanju razvoja spretnosti. Da bi se olajšala uporaba navedenega sklada za cilje platforme STEP, bi bilo treba omogočiti uporabo ESS+ za kritje naložb, namenjenih doseganju usposobljene in odporne delovne sile, ki bo pripravljena na prihodnji svet dela.

(16)Da bi se naložbe pospešile in zagotovila takojšnja likvidnost za naložbe, ki podpirajo cilje platforme STEP v okviru ESRR, ESS+ 59 in Sklada za pravični prehod, bi bilo treba zagotoviti dodatni znesek izrednega predhodnega financiranja v obliki enkratnega plačila glede na prednostne naloge, namenjene naložbam, ki podpirajo cilje platforme STEP. Dodatno predhodno financiranje bi moralo veljati za celotno dodelitev Sklada za pravični prehod, saj je treba pospešiti njegovo izvajanje, Sklad za pravični prehod pa je močno povezan s podporo državam članicam pri doseganju ciljev platforme STEP. Pravila, ki se uporabljajo za navedene zneske izrednega predhodnega financiranja, bi morala biti skladna s pravili, ki se uporabljajo za predhodno financiranje iz Uredbe (EU) 2021/1060. Poleg tega bi bilo treba za nadaljnje spodbujanje takih naložb in zagotavljanje njihovega hitrejšega izvajanja omogočiti zvišanje stopnje financiranja EU v višini 100 % za prednostne naloge platforme STEP. Organe upravljanja se spodbuja, naj pri izvajanju novih ciljev platforme STEP uporabljajo nekatera socialna merila ali spodbujajo pozitivne socialne rezultate, kot so ustvarjanje pripravništev in delovnih mest za mlade prikrajšane osebe, zlasti mlade, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, uporaba socialnih meril iz direktiv o javnih naročilih, kadar projekt izvaja organ, za katerega veljajo javna naročila, in izplačevanje ustreznih plač, dogovorjenih s kolektivnimi pogajanji.

(17)Uredbo o skupnih določbah 60 bi bilo treba spremeniti, da se projektom, ki so prejeli pečat suverenosti, omogoči boljši dostop do sredstev EU, zlasti z omogočanjem kumulativnega ali kombiniranega financiranja iz več instrumentov Unije. V ta namen bi morali imeti organi upravljanja možnost, da za operacije s pečatom suverenosti neposredno dodelijo podporo iz ESRR ali ESS+.

(18)Regulativni okvir za izvajanje programov za obdobje 2014–2020 je bil v preteklih letih prilagojen, da bi državam članicam in regijam zagotovil dodatno prožnost glede pravil za izvajanje ter večjo likvidnost pri odpravljanju posledic pandemije COVID-19 in vojne agresije proti Ukrajini. Za te ukrepe, ki so bili uvedeni ob koncu programskega obdobja, je potrebnega dovolj časa in upravnih virov, da se bodo v celoti izkoristili in izvedli; tudi takrat, ko bodo države članice sredstva usmerile v revizijo operativnih programov, povezanih s cilji platforme STEP, za obdobje 2021–2027. Da bi se zmanjšalo upravno breme za organe, pristojne za program, in preprečila morebitna izguba sredstev ob zaključku iz izključno upravnih razlogov, bi bilo treba v Uredbi (EU) št. 1303/2013 61 in Uredbi (EU) št. 223/2014 62 podaljšati roke za upravni zaključek programov v obdobju 2014–2020. Natančneje, rok za predložitev navedenega zahtevka za končno plačilo bi bilo treba podaljšati za 12 mesecev. Poleg tega bi bilo treba za 12 mesecev podaljšati tudi rok za predložitev dokumentov o zaključku. V okviru te spremembe je primerno pojasniti, da se razdeljevanje hrane in materiala, kupljenega do konca obdobja upravičenosti (konec leta 2023), lahko nadaljuje tudi po tem datumu. Da se zagotovita dobro izvrševanje proračuna EU in spoštovanje zgornjih mej plačil, bi bilo treba plačila, ki jih je treba izvesti v letu 2025, omejiti na 1 % finančnih sredstev iz virov v okviru večletnega finančnega okvira na program. Zapadli zneski, ki presegajo zgornjo mejo 1 % odobrenih proračunskih sredstev za posamezen program na sklad za leto 2025, ne bodo izplačani v letu 2025 ali v naslednjih letih, temveč bodo uporabljeni le za potrditev predhodnega financiranja. Neporabljeni zneski se sprostijo v skladu s splošnimi pravili za sprostitev obveznosti ob zaključku.

(19)InvestEU je vodilni program EU za spodbujanje naložb, zlasti v zeleni in digitalni prehod, z zagotavljanjem financiranja, ki temelji na povpraševanju, tudi z mehanizmi mešanega financiranja, in tehnične pomoči. Tak pristop prispeva k privabljanju dodatnega javnega in zasebnega kapitala. Zaradi velikega tržnega povpraševanja po jamstvu InvestEU bi bilo treba okrepiti oddelek za EU v okviru programa InvestEU, da bi ustrezal ciljem platforme STEP. To bo med drugim okrepilo obstoječo možnost v okviru programa InvestEU, da se vlaga v projekte, ki so del pomembnega projekta skupnega evropskega interesa, v okviru opredeljenih sektorjev kritične tehnologije. Poleg tega se države članice spodbuja, naj prispevajo k oddelku InvestEU za države članice za podporo finančnim produktom v skladu s cilji platforme STEP, brez poseganja v pravila o državni pomoči, ki se uporabljajo. Državam članicam bi moralo biti omogočeno, da v svoje načrte za okrevanje in odpornost kot ukrep vključijo denarni prispevek za namen oddelka InvestEU za države članice za podporo ciljem platforme STEP. Navedeni dodatni prispevek za podporo ciljem platforme STEP bi lahko znašal do 6 % skupne finančne dodelitve iz načrta za okrevanje in odpornost oddelku za države članice. Uvesti bi bilo treba tudi dodatno prožnost in pojasnila za boljše uresničevanje ciljev platforme STEP.

(20)Obzorje Evropa je ključni program EU za financiranje raziskav in inovacij, njegov Evropski svet za inovacije pa zagotavlja podporo naprednim in prodornim inovacijam s potencialom za širjenje, ki so za zasebne vlagatelje morda preveč tvegane. V okviru programa Obzorje Evropa bi bilo treba zagotoviti dodatno prožnost, da bo lahko pospeševalec Evropskega sveta za inovacije zagotovil podporo izključno v obliki lastniškega kapitala za MSP, ki niso zmožna pridobiti bančnega financiranja, vključno z zagonskimi podjetji, ter MSP in mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ki niso zmožna pridobiti bančnega financiranja in izvajajo inovacije na področju tehnologij, podprtih v okviru platforme STEP, ne glede na to, ali so predhodno prejela druge vrste podpore iz pospeševalca Evropskega sveta za inovacije. Izvajanje sklada Evropskega sveta za inovacije je trenutno omejeno na najvišji znesek naložb v višini 15 milijonov EUR, razen v izjemnih primerih, in ne omogoča nadaljnjih krogov financiranja ali višjih zneskov naložb. Z omogočanjem podpore izključno v obliki lastniškega kapitala za MSP in mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ki niso zmožna pridobiti bančnega financiranja, bi se odpravila obstoječa tržna vrzel z naložbenimi potrebami v razponu od 15 do 50 milijonov EUR. Poleg tega so izkušnje pokazale, da se zneski, namenjeni pilotnemu projektu Evropskega sveta za inovacije v okviru programa Obzorje 2020, ne porabijo v celoti. Ta neporabljena sredstva bi morala biti na voljo za namene pospeševalca Evropskega sveta za inovacije v okviru programa Obzorje Evropa. Uredbo o programu Obzorje Evropa bi bilo treba spremeniti, da bi se upoštevala povečana sredstva za Evropski obrambni sklad.

(21)Evropski obrambni sklad je vodilni program za povečanje konkurenčnosti, inovativnosti, učinkovitosti in tehnološke avtonomije obrambne industrije Unije, s čimer prispeva k odprti strateški avtonomiji Unije. Razvoj obrambnih zmogljivosti je bistvenega pomena, saj podpira sposobnost in samostojnost evropske industrije pri razvoju obrambnih proizvodov ter neodvisnost držav članic kot končnih uporabnikov takih proizvodov. Zato bi morala biti dodatna sredstva na voljo za podporo ukrepom na področju globokih in digitalnih tehnologij, ki prispevajo k razvoju obrambnih aplikacij.

(22)Ker ciljev te uredbe, in sicer krepitve evropske suverenosti, pospešitve zelenega in digitalnega prehoda Unije, povečanja njene konkurenčnosti ter zmanjšanja njenih strateških odvisnosti, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE 1

Platforma STEP

Člen 1
Predmet urejanja

Ta uredba vzpostavlja platformo za strateške tehnologije za Evropo (v nadaljnjem besedilu: STEP ali platforma) za podporo kritičnim in nastajajočim strateškim tehnologijam.

Določa cilje platforme, znesek finančne podpore, ki je na voljo v okviru platforme, ter pravila za izvajanje pečata suverenosti in portala za suverenost ter za poročanje o ciljih platforme.

Člen 2
Cilji platforme STEP

1.Da bi se okrepili evropska suverenost in varnost, pospešil zeleni in digitalni prehod Unije ter povečala njena konkurenčnost, zmanjšale njene strateške odvisnosti, spodbujali enaki konkurenčni pogoji na enotnem trgu za naložbe po vsej Uniji ter spodbujal vključujoč dostop do privlačnih in kakovostnih delovnih mest, so glavni cilji platforme naslednji:

(a)podpiranje razvoja ali proizvodnje kritičnih tehnologij po vsej Uniji ali zaščita in okrepitev zadevnih vrednostnih verig na naslednjih področjih:

(i)globoke in digitalne tehnologije;

(ii)čiste tehnologije;

(iii)biotehnologije;

(b)obravnavanje pomanjkanja delovne sile in spretnosti, ki so ključnega pomena za vse vrste kakovostnih delovnih mest, v podporo cilju iz točke (a).

2.Tehnologije iz točke (a) prvega odstavka se štejejo za kritične, če izpolnjujejo vsaj enega od naslednjih pogojev:

(a)na enotni trg prinašajo inovativen, najsodobnejši element z velikim gospodarskim potencialom;

(b)(ii) prispevajo k zmanjšanju ali preprečevanju strateških odvisnosti Unije.

3.Kadar se pomemben projekt skupnega evropskega interesa, ki ga Komisija odobri v skladu s členom 107(3), točka (b), PDEU, nanaša na katero koli tehnološko področje iz točke (a) odstavka 1, se zadevne tehnologije štejejo za kritične.

4.Vrednostna veriga za proizvodnjo kritičnih tehnologij iz prvega odstavka se nanaša na končne izdelke ter ključne komponente, posebne stroje in kritične surovine, ki se primarno uporabljajo za proizvodnjo teh izdelkov.

Člen 3
Finančna podpora 

1.Izvajanje platforme je podprto zlasti z:

(a)jamstvom Unije iz člena 4(1) Uredbe (EU) 2021/523 z okvirnim zneskom 7 500 000 000 EUR. Navedeno jamstvo se izvaja v skladu z Uredbo (EU) 2021/523;

(b)zneskom v višini 500 000 000 EUR v tekočih cenah iz finančnih sredstev iz člena 12(2), točka (c)(i), Uredbe (EU) 2021/695. Navedeni znesek se izvede v skladu z Uredbo (EU) 2021/695;

(c)zneskom v višini 5 000 000 000 EUR v tekočih cenah iz finančnih sredstev iz šestega pododstavka člena 10a(8) Direktive 2003/87/ES. Navedeni znesek se izvede v okviru sklada za inovacije v skladu s pravili iz člena 10a(8) Direktive 2003/87/ES in Delegirane uredbe Komisije [2019/856];

(d)zneskom v višini 1 500 000 000 EUR v tekočih cenah iz finančnih sredstev iz člena 4(1) Uredbe (EU) 2021/697. Navedeni znesek se izvede v skladu z Uredbo (EU) 2021/697.

2.Zneski iz odstavka 1 se uporabijo za doseganje ciljev iz člena 2.

Člen 4
Pečat suverenosti in kumulativno financiranje

1.Komisija podeli pečat suverenosti vsakemu ukrepu, ki prispeva h kateremu koli cilju platforme, če je bil ukrep ocenjen in izpolnjuje minimalne zahteve glede kakovosti, zlasti merila za upravičenost, izključitev in dodelitev, določena v razpisu za zbiranje predlogov na podlagi Uredbe (EU) 2021/695, Uredbe (EU) 2021/694, Uredbe (EU) 2021/697, Uredbe (EU) 2021/522 ali Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/856.

2.Pečat suverenosti se lahko uporablja kot znak kakovosti, zlasti za:

(a)prejemanje podpore za ukrep v okviru drugega sklada ali programa Unije v skladu s pravili, ki se uporabljajo za navedeni sklad ali program, ali

(b)financiranje ukrepa prek kumulativnega ali kombiniranega financiranja z drugim instrumentom Unije v skladu s pravili veljavnih temeljnih aktov.

3.Države članice pri reviziji svojih načrtov za okrevanje in odpornost v skladu z Uredbo (EU) 2021/241 brez poseganja v določbe navedene uredbe kot prednostne obravnavajo ukrepe, ki so prejeli pečat suverenosti v skladu z odstavkom 1.

4.Države članice pri odločanju o naložbenih projektih, ki jih bodo financirale iz svojih deležev sklada za modernizacijo v skladu s členom 10d Direktive 2003/87/ES, prednostno obravnavajo projekte na področju kritičnih čistih tehnologij, ki so prejeli pečat suverenosti v skladu z odstavkom 1. Poleg tega se lahko države članice odločijo za dodelitev nacionalne podpore projektom s pečatom suverenosti, ki prispevajo k cilju platforme iz člena 2(1), točka (a)(ii).

5.V skladu z Uredbo (EU) 2021/523 se pečat suverenosti upošteva v okviru postopka iz člena 19 Statuta Evropske investicijske banke in pregleda politike, kot je določeno v členu 23(3) navedene uredbe. Poleg tega izvajalski partnerji preverijo, ali projekti, ki jim je bil podeljen pečat suverenosti, spadajo v njihovo geografsko območje in dejavnost, kot je določeno v členu 26(5) navedene uredbe.

6.Strateški projekti, opredeljeni v skladu z [aktom o neto ničelni industriji] in [aktom o kritičnih surovinah] v okviru področja uporabe člena 2, ki prejmejo prispevek v okviru programov iz člena 3, lahko prejmejo tudi prispevek iz katerega koli drugega programa Unije, vključno s skladi v okviru deljenega upravljanja, če prispevki ne krijejo istih stroškov. Za zadevni prispevek k strateškemu ukrepu se uporabljajo pravila ustreznega programa Unije. Kumulativno financiranje ne presega skupnih upravičenih stroškov strateškega projekta. Podpora iz različnih programov Unije se lahko izračuna sorazmerno v skladu z dokumenti, v katerih so navedeni pogoji za podporo.

7.    Podelitev pečata suverenosti in zagotovitev kumulativnega financiranja ne posegata v veljavna pravila o državni pomoči in mednarodne obveznosti Unije.

Člen 5
Spremljanje izvajanja

1.Komisija spremlja izvajanje platforme in meri doseganje ciljev platforme iz člena 2. Spremljanje izvajanja je ciljno usmerjeno in sorazmerno z dejavnostmi, izvedenimi v okviru platforme.

2.Sistem Komisije za spremljanje zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja dejavnosti, izvedenih v okviru platforme, in rezultatov navedenih dejavnosti zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno.

3.Komisija poroča o odhodkih, ki se financirajo v okviru platforme. Po potrebi poroča o dosežkih, povezanih z vsakim od specifičnih ciljev platforme.

Člen 6
Portal za suverenost

1.Komisija vzpostavi namensko javno dostopno spletno mesto (v nadaljnjem besedilu: portal za suverenost), ki vlagateljem zagotavlja informacije o možnostih financiranja projektov, povezanih s cilji platforme, in omogoča prepoznavnost teh projektov, zlasti s prikazom informacij o:

(a)tekočih in prihodnjih razpisih za zbiranje predlogov in razpisih za zbiranje ponudb, povezanih s cilji platforme, v okviru ustreznih programov in skladov;

(b)projektih, ki jim je bil podeljen znak kakovosti pečat suverenosti v skladu s členom 4;

(c)projektih, ki so bili opredeljeni kot strateški projekti v okviru [akta o neto ničelni industriji] in [akta o kritičnih surovinah], če spadajo na področje uporabe člena 2;

(d)kontaktnih podatkih pristojnih nacionalnih organov, imenovanih v skladu z odstavkom 4.

2.Na portalu za suverenost so prikazane tudi informacije o izvajanju platforme in v zvezi z odhodki iz proračuna Unije, kot je navedeno v členu 5, ter kazalniki smotrnosti, opredeljeni v okviru zadevnih programov.

3.Portal za suverenost se začne uporabljati [datum začetka veljavnosti te uredbe], Komisija pa ga redno posodablja.

4.Država članica do [3 mesece po začetku veljavnosti te uredbe] imenuje en pristojni nacionalni organ, ki deluje kot glavna kontaktna točka za izvajanje platforme na nacionalni ravni.

Člen 7
Letno poročilo

1.Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži letno poročilo o izvajanju platforme.

2.Letno poročilo vključuje konsolidirane informacije o napredku pri izvajanju ciljev platforme v okviru vsakega od programov in skladov.

3.Letno poročilo vsebuje tudi naslednje informacije o:

(a)skupnih odhodkih v okviru platforme STEP, ki se financirajo v okviru zadevnih programov;

(b)uspešnosti platforme STEP na podlagi kazalnikov smotrnosti, opredeljenih v okviru zadevnih programov.

Člen 8
Ocena platforme

1.Komisija do 31. decembra 2025 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o oceni izvajanja platforme.

2.V poročilu o oceni se zlasti oceni, v kolikšni meri so bili doseženi cilji, učinkovitost porabe sredstev in evropska dodana vrednost. V njem se obravnava tudi nadaljnja ustreznost vseh ciljev in ukrepov glede na njihovo morebitno izboljšanje.

3.Po potrebi se oceni priloži predlog za spremembe te uredbe.

POGLAVJE 2

SPREMEMBE

Člen 9

Spremembe Direktive 2003/87/ES [sistem EU za trgovanje z emisijami]

Direktiva 2003/87/ES se spremeni:

(1)v členu 10a(8) se vstavi šesti pododstavek:

„Poleg pravic iz prvega do petega pododstavka tega odstavka sklad za inovacije v obdobju od 1. januarja 2024 do 31. decembra 2027 izvršuje tudi finančna sredstva v višini 5 000 000 000 EUR v tekočih cenah za podporo naložbam, ki prispevajo k cilju platforme STEP iz člena 2, točka (a)(ii), Uredbe .../... 63 [uredba o platformi STEP]. Ta finančna sredstva so na voljo za podporo naložbam le v državah članicah, katerih povprečni BDP na prebivalca, merjen v standardih kupne moči in izračunan na podlagi podatkov Unije za obdobje 2015–2017, je nižji od povprečja EU-27.“.

Člen 10

Spremembe Uredbe (EU) 2021/1058 [ESRR in Kohezijski sklad]

Uredba (EU) 2021/1058 se spremeni:

(1)v členu 3(1), točka (a), se doda naslednja točka:

„(vi) s podpiranjem naložb, ki prispevajo k ciljem platforme STEP iz člena 2 Uredbe .../.. 64 [uredba o platformi STEP].“;

(2)v členu 3(1), točka (b), se doda naslednja točka:

„(ix) s podpiranjem naložb, ki prispevajo k cilju platforme STEP iz člena 2(1), točka (a)(ii), Uredbe .../.. [uredba o platformi STEP].“;

(3)v členu 3 se vstavi naslednji odstavek 1a:

„Sredstva v okviru specifičnega cilja iz člena 3(1), prvi pododstavek, točki (a)(vi) in (b)(ix), se načrtujejo v okviru namenskih prednostnih nalog, ki so skladne z ustreznim ciljem politike.

Komisija izplača 30 % dodeljenih sredstev ESRR za zadevno prednostno nalogo, kot je določeno v sklepu o odobritvi spremembe programa, kot izredno enkratno predfinanciranje poleg letnega predfinanciranja programa iz člena 90(1) in (2) Uredbe (EU) 2021/1060 ali člena 51(2), (3) in (4) Uredbe (EU) 2021/1059. Izredno predfinanciranje se izplača do 31. decembra 2024, če Komisija do 31. oktobra 2024 sprejme sklep o odobritvi spremembe programa.

V skladu s členom 90(5) Uredbe (EU) 2021/1060 in členom 51(5) Uredbe (EU) 2021/1059 se znesek, izplačan kot izredno predfinanciranje, obračuna najpozneje v zadnjem obračunskem letu.

V skladu s členom 90(6) Uredbe (EU) 2021/1060 se vsakršne obresti, ki se ustvarijo s predfinanciranjem, za zadevni program uporabijo na enak način kot za ESRR in se vključijo v obračun za zadnje obračunsko leto.

V skladu s členom 97(1) Uredbe (EU) 2021/1060 se izredno predfinanciranje začasno ne ustavi.

V skladu s členom 105(1) Uredbe (EU) 2021/1060 predfinanciranje, ki se upošteva pri izračunu zneskov, ki jih je treba sprostiti, vključuje izredno izplačano predfinanciranje.

Z odstopanjem od člena 112 Uredbe (EU) 2021/1060 se najvišje stopnje sofinanciranja za namenske prednostne naloge, določene za podporo ciljem platforme STEP, zvišajo na 100 %.“;

(4)v členu 5(2) se vstavi naslednja točka (e):

„(e) kadar prispevajo k specifičnemu cilju v okviru cilja politike 1 iz člena 3(1), prvi pododstavek, točka (a)(vi), ali k specifičnemu cilju v okviru cilja politike 2 iz točke (b)(ix) navedenega pododstavka, v manj razvitih regijah in regijah v prehodu ter bolj razvitih regijah v državah članicah, katerih povprečni BDP na prebivalca, merjen v standardih kupne moči in izračunan na podlagi podatkov Unije za obdobje 2015–2017, je nižji od povprečja EU-27.

Točka (e) se uporablja za programe Interreg, kadar je geografska pokritost programa v Uniji sestavljena izključno iz kategorij regij iz navedene točke.“;

(5)v členu 5 se vstavi naslednji nov odstavek 3a:

„3a. Da bi ESRR prispeval k specifičnemu cilju v okviru cilja politike 1 iz člena 3(1), prvi pododstavek, točka (a)(vi), ali k specifičnemu cilju v okviru cilja politike 2 iz točke (b)(ix) navedenega pododstavka, podpira tudi dejavnosti usposabljanja, vseživljenjskega učenja, prekvalifikacije in izobraževanja.“;

(6)v Prilogi I, tabela 1, se v okviru cilja politike 1 doda naslednja vrstica:

(7)v Prilogi I, tabela 1, se v okviru cilja politike 2 doda naslednja vrstica:

(8)v tabeli v Prilogi II se v okviru cilja politike 1 doda naslednja vrstica:

(9)v tabeli v Prilogi II se v okviru cilja politike 2 doda naslednja vrstica:

Člen 11

Spremembe Uredbe (EU) 2021/1056 [Sklad za pravični prehod]

Uredba (EU) 2021/1056 se spremeni:

(1)člen 2 se nadomesti z naslednjim:

„V skladu z drugim pododstavkom člena 5(1) Uredbe (EU) 2021/1060 SPP prispeva k specifičnemu cilju omogočanja regijam in ljudem, da obravnavajo socialne, zaposlitvene, gospodarske in okoljske učinke, ki jih ima prehod na energetske in podnebne cilje Unije za leto 2030 in na podnebno nevtralno gospodarstvo Unije do leta 2050 na podlagi Pariškega sporazuma. SPP lahko tudi podpira naložbe, ki prispevajo k cilju platforme STEP iz člena 2(1), točka (a)(ii), Uredbe .../... [uredba o platformi STEP].“;

(2)v členu 8(2) se vstavi naslednji pododstavek:

„SPP lahko podpira tudi produktivne naložbe v podjetja, ki niso MSP in prispevajo k cilju platforme STEP iz člena 2 Uredbe .../.. 65 [uredba o platformi STEP]. Navedena podpora se lahko zagotovi ne glede na to, ali je bila analiza vrzeli izvedena v skladu s členom 11(2)(h), in ne glede na njen rezultat. Take naložbe so upravičene le, kadar skladno s točko (27) člena 2 Uredbe (EU) 2021/1060 ne privedejo do premestitve. Zagotavljanje take podpore ne zahteva revizije območnega načrta za pravični prehod, kadar bi bila taka revizija povezana izključno z analizo vrzeli.“;

(3)v členu 10 se doda naslednji odstavek 4:

„Komisija izplača 30 % dodeljenih sredstev SPP, vključno z zneski, prenesenimi v skladu s členom 27 Uredbe EU 2021/1060, programu, kot je določeno v sklepu o odobritvi spremembe programa, kot izredno enkratno predfinanciranje poleg letnega predfinanciranja programa iz člena 90(1) in (2) Uredbe (EU) 2021/1060. Izredno predfinanciranje se izplača od [začetek veljavnosti te uredbe].

V skladu s členom 90(5) Uredbe (EU) 2021/1060 se znesek, izplačan kot izredno predfinanciranje, obračuna najpozneje v zadnjem obračunskem letu.

V skladu s členom 90(6) Uredbe (EU) 2021/1060 se vsakršne obresti, ki se ustvarijo s predfinanciranjem, za zadevni program uporabijo na enak način kot za ESRR in se vključijo v obračun za zadnje obračunsko leto.

V skladu s členom 97(1) Uredbe (EU) 2021/1060 se izredno predfinanciranje začasno ne ustavi.

V skladu s členom 105(1) Uredbe (EU) 2021/1060 predfinanciranje, ki se upošteva pri izračunu zneskov, ki jih je treba sprostiti, vključuje izredno izplačano predfinanciranje.

Z odstopanjem od člena 112 Uredbe (EU) 2021/1060 se najvišje stopnje sofinanciranja za namenske prednostne naloge, določene za podporo ciljem platforme STEP, zvišajo na 100 %.“.

Člen 12

Spremembe Uredbe (EU) 2021/1057 [ESF+]

Uredba (EU) 2021/1057 se spremeni:

(1)vstavi se nov člen 12a:

„Člen 12a

Kadar Komisija poleg predfinanciranja programa iz člena 90(1) in (2) Uredbe (EU) 2021/1060 odobri spremembo programa, ki vključuje eno ali več prednostnih nalog, namenjenih dejavnostim, ki jih podpira ESS+ in prispevajo k ciljem platforme STEP iz člena 2 Uredbe .../... 66 [uredba o platformi STEP], izvede izredno predfinanciranje v višini 30 % na podlagi dodelitve sredstev za navedene prednostne naloge. Izredno predfinanciranje se izplača do 31. decembra 2024, če Komisija do 31. oktobra 2024 sprejme sklep o odobritvi spremembe programa.

V skladu s členom 90(5) Uredbe (EU) 2021/1060 se znesek, izplačan kot izredno predfinanciranje, obračuna najpozneje v zadnjem obračunskem letu.

V skladu s členom 90(6) Uredbe (EU) 2021/1060 se vsakršne obresti, ki se ustvarijo s predfinanciranjem, za zadevni program uporabijo na enak način kot za ESF+ in se vključijo v obračun za zadnje obračunsko leto.

V skladu s členom 97(1) Uredbe (EU) 2021/1060 se izredno predfinanciranje začasno ne ustavi.

V skladu s členom 105(1) Uredbe (EU) 2021/1060 predfinanciranje, ki se upošteva pri izračunu zneskov, ki jih je treba sprostiti, vključuje izredno izplačano predfinanciranje.

Z odstopanjem od člena 112 Uredbe (EU) 2021/1060 se najvišje stopnje sofinanciranja za namenske prednostne naloge, določene za podporo ciljem platforme STEP, zvišajo na 100 %.“.

Člen 13

Spremembe Uredbe (EU) 2021/1060 [uredba o skupnih določbah]

Uredba (EU) 2021/1060 se spremeni:

(1)v členu 2 se točka (45) nadomesti z naslednjim:

„(45) ‚pečat odličnosti‘ pomeni znak kakovosti, ki ga podeli Komisija v zvezi s predlogom, ki kaže, da se za predlog, ki je bil ocenjen na razpisu za zbiranje predlogov v okviru instrumenta Unije, šteje, da izpolnjuje minimalne zahteve glede kakovosti navedenega instrumenta Unije, vendar ga zaradi pomanjkanja proračunskih sredstev, ki so na voljo za ta razpis za zbiranje predlogov, ni bilo mogoče financirati in bi lahko prejel podporo iz drugih virov financiranja Unije ali nacionalnih virov financiranja; ali ‚pečat suverenosti‘ iz člena 4 Uredbe .../.. 67  [uredba o platformi STEP].“;

(2)v členu 14(5) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Kadar sporazum o jamstvu v skladu z drugim pododstavkom člena 10(4) uredbe o programu InvestEU ni bil sklenjen v 12 mesecih po sklenitvi sporazuma o prispevku, se sporazum o prispevku sporazumno prekine ali podaljša.“

(3)v členu 49 se vstavi naslednji odstavek 2a:

„Kadar je podpora načrtovana za cilje platforme STEP iz člena 2 Uredbe .../.. [uredba o platformi STEP], organ upravljanja zagotovi, da se vse informacije, ki jih je treba objaviti v skladu z odstavkom 2 tega člena, predložijo tudi Komisiji v obliki iz odstavka 4 tega člena, za objavo na portalu za suverenost iz člena 6 Uredbe .../.... [uredba o platformi STEP], vključno s časovnim razporedom načrtovanih razpisov za zbiranje predlogov, ki se posodablja vsaj trikrat letno, ter povezavo do razpisov za zbiranje predlogov na dan njihove objave.“;

(4)v Prilogi I, razpredelnica 1, se dodajo naslednje vrstice:

(5)v Prilogi I, razpredelnica 6, se doda naslednja vrstica:

Člen 14

Spremembe Uredbe (EU) št. 1303/2013 [uredba o skupnih določbah]

Uredba (EU) št. 1303/2013 se spremeni:

(1)v členu 135 se doda naslednji odstavek 6:

„6. Z odstopanjem od odstavka 2 je rok za predložitev končnega zahtevka za vmesno plačilo za zadnje obračunsko leto 31. julij 2025. Zadnji zahtevek za vmesno plačilo, predložen do 31. julija 2025, se šteje za končni zahtevek za vmesno plačilo za zadnje obračunsko leto.

Zneski iz virov, ki niso sredstva REACT-EU, ki jih Komisija povrne kot vmesna plačila v letu 2025, ne presegajo 1 % skupnih odobrenih finančnih sredstev za zadevni program po skladih, razen sredstev REACT-EU. Zneski, ki bi jih Komisija morala izplačati v letu 2025 in presegajo ta odstotek, se ne izplačajo in se uporabijo izključno za obračun predplačila ob zaključku.“;

(2)v členu 138 se doda naslednji pododstavek:

„Z odstopanjem od roka iz prvega pododstavka lahko države članice dokumente iz točk (a), (b) in (c) za zadnje obračunsko leto predložijo do 15. februarja 2026.“.

Člen 15

Sprememba Uredbe (EU) št. 223/2014 [FEAD]

Uredba (EU) št. 223/2014 se spremeni:

(1)v členu 13 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:

„5. Država članica končno poročilo o izvajanju operativnega programa skupaj z dokumenti o zaključku, kot je določeno v členu 52, predloži najpozneje do 15. februarja 2026.“;

(2)v členu 22 se doda naslednji odstavek 2a:

„2a. V primeru stroškov, povrnjenih v skladu s točkami (b), (c), (d) in (e) člena 26(2), se ustrezni ukrepi, za katere se povrnejo stroški, izvedejo do predložitve končnega zahtevka za vmesno plačilo za zadnje obračunsko leto v skladu s členom 45(6).“;

(3)V členu 45 se doda naslednji odstavek 6:

„6. Z odstopanjem od odstavka 2 je rok za predložitev končnega zahtevka za vmesno plačilo za zadnje obračunsko leto 31. julij 2025. Zadnji zahtevek za vmesno plačilo, predložen do 31. julija 2025, se šteje za končni zahtevek za vmesno plačilo za zadnje obračunsko leto.

Zneski, ki jih Komisija povrne kot vmesna plačila v letu 2025, ne presegajo 1 % skupnih odobrenih finančnih sredstev za zadevni program. Zneski, ki bi jih Komisija morala izplačati v letu 2025 in presegajo ta odstotek, se ne izplačajo in se uporabijo izključno za obračun predplačila ob zaključku.“;

(4)v členu 48 se doda naslednji pododstavek:

„Z odstopanjem od roka iz prvega pododstavka lahko države članice dokumente iz točk (a), (b) in (c) za zadnje obračunsko leto predložijo do 15. februarja 2026.“.

Člen 16

Spremembe Uredbe (EU) 2021/523 [InvestEU]

Uredba (EU) 2021/523 se spremeni:

(1)člen 3 se spremeni:

(a)v odstavku 1 se doda naslednja točka:

„(h) podpiranju naložb, ki prispevajo k ciljem platforme STEP iz člena 2 Uredbe .../.. 68 [uredba o platformi STEP].“;

(b)v odstavku 2 se doda naslednja točka:

„(e) podpirati operacije financiranja in naložbene operacije, povezane s področji iz člena 8(1), točka (e).“;

(2)člen 4 se spremeni:

(a)v odstavku 1 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Jamstvo EU za namene oddelka za EU iz člena 9(1), točka (a), znaša 33 652 310 073 EUR v tekočih cenah. Zanj se oblikujejo rezervacije v višini 40 %. Pri izračunu rezervacij, ki izhaja iz navedene stopnje rezervacij, se upošteva tudi znesek iz člena 35(3), prvi pododstavek, točka (a).“;

(b)v odstavku 2 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Za cilje iz člena 3(2) se dodeli znesek v višini 18 827 310 073 EUR v tekočih cenah zneska iz prvega pododstavka odstavka 1 tega člena.“;

(c)četrti pododstavek odstavka 2 se nadomesti z naslednjim:

„Okvirna razdelitev jamstva EU za namene oddelka za EU je določena v Prilogi I k tej uredbi. Komisija lahko po potrebi odstopa od zneskov iz Priloge I v višini do 15 % za vsak cilj iz člena 3(2), točke (a) do (e). O vsakem odstopanju obvesti Evropski parlament in Svet.“;

(3)v členu 7(3) se doda drugi pododstavek:

„Z odstopanjem od prvega pododstavka, kadar je podpora iz finančnih instrumentov združena v finančnem produktu, ki je v podrejenem položaju glede na jamstvo EU iz te uredbe in/ali jamstvu EU iz Uredbe (EU) 2015/1017, se lahko izgube, prihodki in vračila iz finančnih produktov iz odstavka 1 ter morebitne izterjave prav tako na nesorazmerni podlagi dodelijo finančnim instrumentom in jamstvom EU iz te uredbe in/ali jamstvu EU iz Uredbe (EU) 2015/1017.“;

(4)člen 8 se spremeni:

(a)v odstavku 1 se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim:

„1.    Sklad InvestEU deluje prek naslednjih petih sklopov politike, ki odpravljajo tržne nepopolnosti ali naložbene okoliščine, ki niso optimalne, v okviru svojega specifičnega področja uporabe:“;

(b)v odstavku 1 se vstavi naslednja točka (e):

„(e)    sklop politike platforme STEP, ki vključuje naložbe, ki prispevajo k ciljem platforme STEP iz člena 2 Uredbe .../.. [uredba o platformi STEP].“;

(5)v členu 10 se drugi pododstavek odstavka 4 nadomesti z naslednjim:

„Kadar sporazum o jamstvu ni bil sklenjen v 12 mesecih po sklenitvi sporazuma o prispevku, se sporazum o prispevku sporazumno prekine ali podaljša. Kadar znesek iz sporazuma o prispevku ni bil v celoti dodeljen na podlagi enega ali več sporazumov o jamstvu v dvanajstih mesecih od sklenitve sporazuma o prispevku, se zadevni znesek ustrezno spremeni. Neporabljeni znesek rezervacij, ki ga je mogoče pripisati zneskom, ki jih države članice dodelijo v skladu z določbami o uporabi ESRR, ESS+, Kohezijskega sklada in ESPR v okviru programa InvestEU iz Uredbe (EU) 2021/1060 ali določbami o uporabi EKSRP v okviru programa InvestEU iz uredbe o strateških načrtih SKP, se ponovno uporabi v skladu z navedenimi zadevnimi uredbami. Neporabljeni znesek rezervacij, ki ga je mogoče pripisati zneskom, ki jih država članica dodeli v skladu členom 4(1), tretji pododstavek, te uredbe, se vrne državi članici.“;

(6)člen 13(4) se nadomesti z naslednjim:

„4. Vsaj 75 % jamstva EU v okviru oddelka za EU iz člena 4(1), prvi pododstavek, ki znaša vsaj 25 239 232 554 EUR, se odobri skupini EIB. Skupina EIB zagotovi skupni finančni prispevek v višini vsaj 6 309 808 138 EUR. Navedeni prispevek se zagotovi na način in v obliki, ki olajšata izvajanje sklada InvestEU ter uresničevanje ciljev iz člena 15(2).“;

(7)v členu 23 se doda naslednji odstavek 3:

„3. V okviru postopkov iz odstavkov 1 in 2 tega člena Komisija upošteva vsak pečat suverenosti, ki je projektu podeljen v skladu s členom 4 Uredbe .../... [uredba o platformi STEP].“;

(8)člen 24(2) se spremeni:

(a)prvi pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„Naložbeni odbor se sestaja v petih različnih sestavah, ki ustrezajo petim sklopom politike iz člena 8(1).“;

(b)peti pododstavek se nadomesti z naslednjim:

Štirje člani naložbenega odbora so stalni člani vseh petih sestav naložbenega odbora. Vsaj eden od stalnih članov ima strokovno znanje s področja trajnostnih naložb. Poleg tega sta v vsaki od petih sestav po dva strokovnjaka z izkušnjami na področju naložb v sektorjih, ki jih zajema ustrezni sklop politike. Usmerjevalni odbor člane naložbenega odbora razporedi v ustrezno sestavo oziroma sestave. Nestalni član je lahko razporejen v največ dve sestavi, če izpolnjuje pogoje za obe. Naložbeni odbor izvoli predsednika izmed svojih stalnih članov.“;

(9)v členu 25 se odstavku 2 doda naslednja točka (j):

„(j)    zagotavlja svetovalno podporo upraviteljem delniških skladov, ki delujejo na področjih iz točke (e) člena 8(1).“;

(10)v členu 26 se doda naslednji odstavek 5:

„5. Poleg odstavka 4 izvajalski partnerji pregledajo tudi projekte, ki jim je bil podeljen pečat suverenosti v skladu s členom 4 Uredbe .../... [uredba o platformi STEP], kadar navedeni projekti spadajo v njihovo geografsko območje in dejavnost.“;

(11)v členu 35 se doda naslednji odstavek 5:

„5. Z odstopanjem od člena 16, drugi pododstavek, te uredbe se lahko operacije financiranja in naložbene operacije, ki jih izvajalski partner odobri v obdobju od 1. januarja 2023 do podpisa sporazuma o jamstvu ali spremembe obstoječega sporazuma, ki zajema sklop platforme STEP, krijejo z jamstvom EU, če so navedene v sporazumu o jamstvu, je bil zanje izveden pregled politike iz člena 23(1) ali podano pozitivno mnenje v okviru postopka iz člena 19 Statuta EIB in jih v obeh primerih odobri naložbeni odbor v skladu s členom 24.“;

(12)v Prilogi I se doda točka (e):

„(e)    do 7 500 000 000 EUR za cilje iz člena 3(2), točka (e).“;

(13)v Prilogi II se vstavi točka 16:

„(16) povečanje obsega, uvajanje in obsežna proizvodnja kritičnih tehnologij iz člena 2(1), točka (a), Uredbe .../... [uredba o platformi STEP], pa tudi ustrezne vrednostne verige iz člena 2(4) navedene uredbe.“;

(14)v Prilogi III se vstavi točka 9:

„7a. Platforma STEP

7a.1 Naložbe, mobilizirane po tehnoloških področjih: (i) globoke in digitalne tehnologije, (ii) čiste tehnologije in (iii) biotehnologije.

7a.2 Ustvarjena ali podprta delovna mesta.

7a.2 Število podprtih podjetij po tehnoloških področjih: (i) globoke in digitalne tehnologije, (ii) čiste tehnologije in (iii) biotehnologije.“.

Člen 17

Spremembe Uredbe (EU) 2021/695 [Obzorje Evropa]

Uredba (EU) 2021/695 se spremeni:

(1) člen 12 se spremeni:

(a)odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Finančna sredstva za izvajanje Programa za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027 znašajo 86 623 000 000 EUR v tekočih cenah za posebni program iz točke (a) člena 1(2) in za EIT ter 9 453 000 000 EUR v tekočih cenah za posebni program iz točke (c) člena 1(2). “;

(b)v odstavku 2 se točki (b) in (c) nadomestita z naslednjim:

„(b) 46 628 000 000 EUR za steber II „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“ za obdobje 2021–2027, od tega:

(i) 6 775 000 000 EUR za sklop ‚Zdravje‘;

(ii) 1 350 000 000 EUR za sklop ‚Kultura, ustvarjalnost in vključujoča družba‘;

(iii) 1 276 000 000 EUR za sklop ‚Civilna varnost za družbo‘;

(iv) 13 229 000 000 EUR za sklop ‚Digitalno področje, industrija in vesolje‘;

(v) 13 229 000 000 EUR za sklop ‚Podnebje, energija in mobilnost‘;

(vi) 8 799 000 000 EUR za sklop ‚Hrana, biogospodarstvo, naravni viri, kmetijstvo in okolje‘;

(vii) 1 970 000 000 EUR za nejedrske neposredne ukrepe JRC;

(c) 13 237 000 000 EUR za steber III ‚Inovativna Evropa‘ za obdobje 2021–2027, od tega:

(i) 10 052 000 000 EUR za EIC,

(ii) 459 000 000 EUR za evropske inovacijske ekosisteme,

(iii) 2 726 000 000 EUR za EIT;“;

(2)v členu 46 se vstavi naslednji odstavek 4a:

„4a. Z odstopanjem od člena 209(3) finančne uredbe se povračila, vključno s povrnjenimi predujmi, prihodki in neporabljeni zneski brez pristojbin in stroškov kombiniranega financiranja iz pilotnega projekta EIC v okviru programa Obzorje 2020 štejejo za notranje namenske prihodke v skladu s členom 21(3), točka (f), ter členom 21(4) in (5) finančne uredbe. Časovna omejitev dveh let iz drugega pododstavka člena 209(3) Finančne uredbe se uporablja od datuma začetka veljavnosti Uredbe .../... 69 [uredba o platformi STEP].“;

(3)v členu 48 se v prvem pododstavku doda naslednja točka (d):

„(d) podporo izključno v obliki lastniškega kapitala za širjenje za MSP, ki niso zmožna pridobiti bančnega financiranja, vključno z zagonskimi podjetji, in mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ki niso zmožna pridobiti bančnega financiranja, vključno s subjekti, ki so že prejeli podporo v skladu s točkami (a) do (c) ter izvajajo prebojne in prelomne inovacije na področju kritičnih tehnologij, za katere ne morejo pridobiti bančnega financiranja, iz člena 2(1)(a) Uredbe .../... [uredba o platformi STEP], ki se financirajo v skladu s členom 3(b) navedene uredbe.“. 

Člen 18

Spremembe Uredbe (EU) 2021/697 [ERS]

Uredba (EU) 2021/697 se spremeni:

(1)člen 4 se spremeni:

(a)odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   V skladu s členom 12(1) Uredbe (EU) 2021/695 finančna sredstva za izvajanje Sklada za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027 znašajo 9 453 000 000 EUR v tekočih cenah.“;

(b)v odstavku 2 se točki (a) in (b) nadomestita z naslednjim:

„(a) 3 151 000 000 EUR za raziskovalne ukrepe in

(b) 6 302 000 000 EUR za razvojne ukrepe.“;

(c)doda se odstavek 5:

„Znesek v višini 1 500 000 000 EUR v tekočih cenah zneska iz odstavka 2 se dodeli za razpise za zbiranje predlogov ali dodelitev sredstev za podporo naložbam, ki prispevajo k ciljem platforme STEP iz člena 2(1), točka (a)(i), Uredbe .../... 70 [uredba o platformi STEP].“.

Člen 19

Spremembe Uredbe (EU) 2021/241 [RRF]

Uredba (EU) 2021/241 se spremeni:

(1)v členu 7 se doda naslednji odstavek 3:

„3. Brez poseganja v odstavek 2 lahko države članice predlagajo, da se v njihov načrt za okrevanje in odpornost kot ocenjeni stroški vključi tudi znesek denarnega prispevka za namen oddelka za države članice v skladu z ustreznimi določbami uredbe o programu InvestEU, in sicer izključno za ukrepe za podporo naložbenim dejavnostim, ki prispevajo k ciljem platforme STEP iz člena 2 Uredbe .../... 71 [uredba o platformi STEP]. Navedeni stroški ne presegajo 6 % skupnih finančnih dodeljenih sredstev za načrt za okrevanje in odpornost, ustrezni ukrepi, kot so določeni v načrtu za okrevanje in odpornost, pa upoštevajo zahteve iz te uredbe.“;

(2)v členu 29 se vstavi naslednji odstavek 6:

„6. Države članice pred začetkom kakršnih koli razpisov za zbiranje predlogov ali razpisnih postopkov, povezanih s cilji platforme STEP, kot so opredeljeni v členu 2 Uredbe .../... [uredba o platformi STEP] na portalu za suverenost iz člena 6 navedene uredbe dajo na voljo informacije o:

(a)geografskem območju, ki ga pokriva razpis za zbiranje predlogov;

(b)zadevni naložbi;

(c)vrsti upravičenih vložnikov;

(d)skupnem znesku podpore za razpis;

(e)začetnem in končnem datumu razpisa;

(f)povezavi na spletno mesto, na katerem bo objavljen razpis.“.

POGLAVJE 3

KONČNE DOLOČBE

Člen 20

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

Vsebina

1.OKVIR PREDLOGA

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja

1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša

1.4.Cilji

1.4.1.Splošni cilji

1.4.2.Specifični cilji

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

1.4.4.Kazalniki smotrnosti

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

1.7.Načrtovani način(-i) izvrševanja proračuna

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje

3.2.2.Ocenjene realizacije, financirane z odobritvami za poslovanje

3.2.3.Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

1.OKVIR PREDLOGA

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja 

1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša 

 Nov ukrep 

 Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 72  

 Podaljšanje obstoječega ukrepa 

 Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep 

1.4.Cilji

1.4.1.Splošni cilji

1.4.2.Specifični cilji

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

1.4.4.Kazalniki smotrnosti

Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.

1.5.Utemeljitev predloga/pobude 

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

  Časovno omejeno

–od [D. MMMM] LLLL do 31. 12. 2030,

–    finančne posledice med letoma 2023 in 2027 za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma 2023 in 2030 za odobritve plačil.

 Časovno neomejeno

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

–ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.7.Načrtovani način(-i) izvrševanja proračuna 73   

 Neposredno upravljanje – Komisija:

– z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije,

–    prek izvajalskih agencij.

 Deljeno upravljanje z državami članicami.

 Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

– tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

– mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

– EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

– organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

– subjektom javnega prava,

– subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor imajo ti subjekti ustrezna finančna jamstva,

– subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki imajo ustrezna finančna jamstva,

– organom ali osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

2.UKREPI UPRAVLJANJA 

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju 

Navedite pogostost in pogoje.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi 

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku) 

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti 

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice 

·Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

·Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

3.2.Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve 

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje 

–    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

* od tega ocenjeni znesek 130 milijonov EUR namenskih prejemkov iz pilotnega projekta Evropskega sveta za inovacije v okviru programa Obzorje 2020, za katerega letnega profila ni mogoče vnaprej določiti.

* Dodatna plačila predhodnega financiranja za Sklad za pravični prehod v letu 2024 se bodo financirala samo iz zunanjih namenskih prejemkov in bodo povzročila pomik odobritev izplačil v okviru instrumenta NextGenerationEU z leta 2026 na leto 2024. Dodatni zneski predhodnega financiranja, ki bodo izplačani v okviru ESRR, Kohezijskega sklada in ESS+, bodo odvisni od programskih odločitev držav članic in se bodo v celoti financirali iz sredstev večletnega finančnega okvira.

Če ima predlog/pobuda posledice za več razdelkov za poslovanje, ponovite zgornji odsek:

Ta oddelek se izpolni s „proračunskimi podatki upravne narave“, ki jih je treba najprej vnesti v Prilogo k oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga (Priloga 5 k Sklepu Komisije o notranjih pravilih za izvrševanje oddelka splošnega proračuna Evropske unije za Komisijo), ki se prenese v sistem DECIDE za namene posvetovanj med službami.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2.Ocenjene realizacije, financirane z odobritvami za poslovanje 

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.3.Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve 

–    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.3.1.Ocenjene potrebe po človeških virih

–    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

XX je zadevno področje ali naslov v proračunu.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom 

Predlog/pobuda:

–    se lahko v celoti financira s prerazporeditvijo znotraj zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira;

–    zahteva uporabo nedodeljene razlike do zgornje meje v zadevnem razdelku večletnega finančnega okvira in/ali uporabo posebnih instrumentov, kot so opredeljeni v uredbi o večletnem finančnem okviru;

– zahteva spremembo večletnega finančnega okvira.

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju 

V predlogu/pobudi:

–    ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb;

–    je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.3.Ocenjene posledice za prihodke 

–    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–    za lastna sredstva,

–    za druge prihodke.

–navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice     

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).

(1)    Sporočilo o 30. obletnici enotnega trga (COM(2023) 162 final).

(2)     https://next-generation-eu.europa.eu/index_sl  

(3)    Sporočilo o industrijskem načrtu v okviru zelenega dogovora za neto ničelno dobo (COM(2023) 62 final).

(4)    Sporočilo o novem evropskem programu za inovacije (COM(2022) 332 final).

(5)    Sporočilo o začasnem okviru za krizne razmere in prehod za ukrepe državne pomoči (UL C 101, 17.3.2023, str. 3).

(6)    Uredba (EU) 2023/435 glede načrta REPowerEU (UL L 63, 28.2.2023, str. 1).

(7)     https://state-of-the-union.ec.europa.eu/state-union-2022_sl  

(8)    Govor z dne 4. decembra 2022 https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/speech_22_7487 .

(9)    Sklepi Evropskega sveta z dne 23. marca 2023, EUCO 4/23.

(10)    COM(2023) 62 final.

(11)    Na podlagi cene ogljika v višini 80 EUR/tono ekvivalenta CO2.

(12)    Z dodatnimi sredstvi REACT-EU, ki izhajajo iz instrumenta NextGenerationEU, so se povečala sredstva, ki so na voljo v letih 2021 in 2022 (brez zahteve po nacionalnem sofinanciranju), da se državam članicam zagotovi hitra pomoč za spodbujanje odprave posledic krize in odporno okrevanje. Drugi ukrepi vključujejo sveženj kohezijskih ukrepov za begunce v Evropi (CARE) in pobudo za podporo cenovno dostopni energiji (SAFE). Glej Uredbo (EU) 2022/562 v zvezi s kohezijskim ukrepom za begunce v Evropi (CARE) (UL L 109, 8.4.2022, str. 1); Uredbo (EU) 2022/2039 glede prožne pomoči za ozemlja (FAST-CARE) (UL L 275, 25.10.2022, str. 23) in Uredbo (EU) 2023/435 glede REPowerEU (UL L 63, 28.2.2023, str. 1). 

(13)    Številka temelji na dodeljenih sredstvih pospeševalca Evropskega sveta za inovacije v letih 2021 in 2022.

(14)    V skladu z novim evropskim programom za inovacije imajo globokotehnološke inovacije potencial za spodbujanje inovacij v celotnem gospodarstvu in družbi. V sporočilu o dolgoročni konkurenčnosti EU so čiste tehnologije, biotehnologija in digitalna tehnologija zaradi velikega potenciala za rast in višje produktivnosti dela izpostavljene kot ključna pomembna področja za prihodnost.

(15)    Sporočilo o dolgoročni konkurenčnosti EU: pogled v obdobje po letu 2030 (COM(2023) 168 final).

(16)    Predlog uredbe o vzpostavitvi okvira ukrepov za krepitev evropskega ekosistema proizvodnje proizvodov neto ničelnih tehnologij (COM(2023) 161 final).

(17)    Napredek na področju konkurenčnosti tehnologij za čisto energijo (COM(2022) 643 final).

(18)    Gong J., Romet-Lemonne J-L., Houser B., „Bridging the gap between innovation and later-stage financing for biotech in Europe“ (Premostitev vrzeli med inovacijami in financiranjem poznejših faz na področju biotehnologije v Evropi), Nature Reviews Drug Discovery 22, 2023, str. 438 in 439.

(19)    Predlog uredbe o vzpostavitvi okvira za zagotavljanje zanesljive in trajnostne oskrbe s kritičnimi surovinami (COM(2023) 160 final).

(20)    Predlog uredbe o vzpostavitvi okvira ukrepov za okrepitev evropskega polprevodniškega ekosistema (COM(2022) 46 final).

(21)    Sporočilo o svežnju „Pripravljeni na 55“ (COM(2021) 550 final) in spremljajoči predlogi.

(22)    UL L 224, 24.6.2021, str. 31.

(23)    UL L 231, 30.6.2021, str. 1.

(24)    UL L 231, 30.6.2021, str. 21.

(25)    UL L 231, 30.6.2021, str. 159.

(26)    UL L 57, 18.2.2021, str. 17.

(27)    UL L 107, 26.3.2021, str. 30.

(28)    UL L 166, 11.5.2021, str. 1.

(29)    UL L 170, 12.5.2021, str. 1.

(30)    UL L 170, 12.5.2021, str. 149.

(31)    UL L 275, 25.10.2003, str. 32.

(32)    UL L 107, 26.3.2021, str. 1.

(33)    Zlasti ESRR in Kohezijski sklad (SWD(2018) 282 final), ESS+ (SWD(2018) 289 final), InvestEU (SWD(2018) 314 final) in Obzorje Evropa.(SWD(2018) 307 final).

(34)    SWD(2023) 161 final, SWD(2022) 187 final, SWD(2020) 176 final, SWD(2022) 147 final, SWD(2021) 247 final oziroma SWD(2023)68 final.

(35)    Z dodatnimi sredstvi REACT-EU, ki izhajajo iz instrumenta NextGenerationEU, so se povečala sredstva, ki so na voljo v letih 2021 in 2022 (brez zahteve po nacionalnem sofinanciranju), da se državam članicam zagotovi hitra pomoč za spodbujanje odprave posledic krize in odporno okrevanje. Drugi ukrepi vključujejo sveženj kohezijskih ukrepov za begunce v Evropi (CARE) in pobudo za podporo cenovno dostopni energiji (SAFE).

(36)    UL C […], […], str. […].

(37)    UL C […], […], str. […].

(38)    Sporočilo o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019) 640 final). Glej tudi resolucijo Evropskega parlamenta z dne 15. januarja 2020 in sklepe Evropskega sveta z dne 11. decembra 2020.

(39)    Sklep (EU) 2022/2481 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o vzpostavitvi programa politike Digitalno desetletje do leta 2030 (UL L 323, 19.12.2022, str. 4).

(40)    Sporočilo o industrijskem načrtu v okviru zelenega dogovora za neto ničelno dobo (COM(2023) 62 final).

(41)    COM(2023) 160 final.

(42)    COM(2023) 161 final.

(43)    Sporočilo o začasnem okviru za krizne razmere in prehod za ukrepe državne pomoči (UL C 101, 17.3.2023, str. 3).

(44)    Uredba (EU) 2023/435 glede načrta REPowerEU (UL L 63, 28.2.2023, str. 1).

(45)    Sporočilo o programu znanj in spretnosti za Evropo za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost (COM(2020) 274 final).

(46)    Direktiva 2003/87/ES o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov (UL L 275, 25.10.2003, str. 32). 

(47)    Uredba (EU) 2021/523 o vzpostavitvi Programa InvestEU (UL L 107, 26.3.2021, str. 30).

(48)    Uredba (EU) 2021/695 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa (UL L 170, 12.5.2021, str. 1).

(49)    Uredba (EU) 2021/697 o vzpostavitvi Evropskega obrambnega sklada (UL L 170, 12.5.2021, str. 149).

(50)    Uredba (EU) 2021/694 o vzpostavitvi programa Digitalna Evropa (UL L 166, 11.5.2021, str. 1). 

(51)    Uredba (EU) 2021/522 o vzpostavitvi programa za ukrepe Unije na področju zdravja (Program EU za zdravje) (UL L 107, 26.3.2021, str. 1). 

(52)    Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L 193, 30.7.2018, str. 1). 

(53)    Uredba (EU) 2021/241 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (UL L 57, 18.2.2021, str. 17).  

(54)    Direktiva 2003/87/ES o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov (UL L 275, 25.10.2003, str. 32). 

(55)    Uredba (EU) 2021/1060 o določitvi skupnih določb (UL L 231, 30.6.2021, str. 159).

(56)    Uredba (EU) 2021/1058 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu (UL L 224, 24.6.2021, str. 31).

(57)    Uredba (EU) 2021/1056 o vzpostavitvi Sklada za pravični prehod (UL L 231, 30.6.2021, str. 1).

(58)    Uredba (EU) 2021/1057 o vzpostavitvi Evropskega socialnega sklada plus (ESF+) (UL L 231, 30.6.2021, str. 21).

(59)    Uredba (EU) 2021/1057 o vzpostavitvi Evropskega socialnega sklada plus (ESF+) (UL L 231, 30.6.2021, str. 21).

(60)    Uredba (EU) 2021/1060 o določitvi skupnih določb (UL L 231, 30.6.2021, str. 159). 

(61)    Uredba (EU) št. 1303/2013 o skupnih določbah (UL L 347, 20.12.2013, str. 320). 

(62)    Uredba (EU) št. 223/2014 o Skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim (UL L 72, 12.3.2014, str. 1).

(63)    Uredba …/… Evropskega parlamenta in Sveta… [vstaviti polni naslov in sklic na UL].

(64)    Uredba …/… Evropskega parlamenta in Sveta… [vstaviti polni naslov in sklic na UL].

(65)    Uredba …/… Evropskega parlamenta in Sveta… [vstaviti polni naslov in sklic na UL].

(66)    Uredba …/… Evropskega parlamenta in Sveta… [vstaviti polni naslov in sklic na UL].

(67)    Uredba …/… Evropskega parlamenta in Sveta… [vstaviti polni naslov in sklic na UL].

(68)    Uredba …/… Evropskega parlamenta in Sveta… [vstaviti polni naslov in sklic na UL].

(69)    Uredba …/… Evropskega parlamenta in Sveta… [vstaviti polni naslov in sklic na UL].

(70)    Uredba …/… Evropskega parlamenta in Sveta… [vstaviti polni naslov in sklic na UL].

(71)    Uredba …/… Evropskega parlamenta in Sveta… [vstaviti polni naslov in sklic na UL].

(72)    Po členu 58(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(73)    Pojasnila o načinih izvrševanja proračuna in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BUDGpedia: https://myintracomm.ec.europa.eu/corp/budget/financial-rules/budget-implementation/Pages/implementation-methods.aspx .

(74)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(75)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(76)    Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.

(77)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki niso podrobno opredeljeni, vendar so vključeni v skupne zneske, navedene pod operativnimi vrsticami. V primerjavi z upravnimi vrsticami bi morali približno ustrezati enakim odstotkom kot v obdobju 2021–2024.

(78)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki niso podrobno opredeljeni, vendar so vključeni v skupne zneske, navedene pod operativnimi vrsticami. V primerjavi z upravnimi vrsticami bi morali približno ustrezati enakim odstotkom kot v obdobju 2021–2024.

(79)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki niso podrobno opredeljeni, vendar so vključeni v skupne zneske, navedene pod operativnimi vrsticami. V primerjavi z upravnimi vrsticami bi morali približno ustrezati enakim odstotkom kot v obdobju 2021–2024.

(80)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki niso podrobno opredeljeni, vendar so vključeni v skupne zneske, navedene pod operativnimi vrsticami. V primerjavi z upravnimi vrsticami bi morali približno ustrezati enakim odstotkom kot v obdobju 2021–2024.

(81)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki niso podrobno opredeljeni, vendar so vključeni v skupne zneske, navedene pod operativnimi vrsticami. V primerjavi z upravnimi vrsticami bi morali približno ustrezati enakim odstotkom kot v obdobju 2021–2024.

(82)    Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest …).

(83)    Kakor je opisan v točki 1.4.2 „Specifični cilji …“.

(84)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(85)    PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(86)    Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(87)    Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. Nadomestite „N“ s pričakovanim prvim letom izvajanja (na primer: 2021). Naredite isto za naslednja leta.

(88)    Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.