EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 1.6.2023

COM(2023) 269 final

2023/0163(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o Evropski agenciji za pomorsko varnost in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1406/2002

(Besedilo velja za EGP)

{SWD(2023) 147 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Na področju zaščite se z Uredbo predlaga nadaljevanje pomoči, ki jo Agencija zagotavlja Komisiji pri izvajanju Uredbe (ES) št. 725/2004 o povečanju zaščite na ladjah in v pristaniščih.

V zvezi s spremljanjem in nadzorom položaja ladij na morju je predlog skladen z nalogami, ki jih Agencija že izvaja pri izvajanju Direktive 2002/59/ES o vzpostavitvi sistema spremljanja in obveščanja za ladijski promet.

Nazadnje je predlog skladen z nalogami, ki so bile Komisiji dodeljene v skladu z Uredbo (EU) 2019/1239 o vzpostavitvi evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor, ki Agencijo pooblašča, da še naprej pomaga Komisiji pri teh nalogah.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Naslov VI (členi 90–100) Pogodbe o delovanju Unije (PDEU) določa posebno pravico EU, da sprejme določbe za skupno prometno politiko, zato lahko EU na podlagi Pogodbe ukrepa tako, da ustanovi Evropsko agencijo za pomorsko varnost. V skladu s členom 100(2) PDEU lahko zakonodajalec Unije uvede ustrezne določbe za pomorski promet. Člen 91(1), točka (a), PDEU določa, da je Unija na področju prometa pristojna za določitev skupnih pravil, ki se uporabljajo za mednarodni prevoz. Zato bi predlagana uredba temeljila na členu 100(2) PDEU, ki je pravna podlaga za Uredbo št. 1406/2002.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Načelo subsidiarnosti se v celoti spoštuje, saj obstaja potreba po posredovanju EU, da bi državam članicam in Komisiji pomagali doseči zahtevano raven pomorske varnosti, pomorske zaščite in varstva morskega okolja v EU.

Poleg tega se Agenciji že od njene ustanovitve leta 2002 priznava učinkovito izvajanje dejavnosti, ugotovljena pa je tudi potreba po ustanovitvi decentralizirane agencije EU, ki bi Komisiji in državam članicam pomagala na ustreznih področjih politike, saj brez EMSA mnogih nalog, ki izhajajo iz zakonodaje EU na področju pomorstva, ne bi bilo mogoče izvajati enako kakovostno ali pa obstaja tveganje podvajanja prizadevanj med državami članicami.

•Sorazmernost

Predlog je sorazmeren, saj je edini način za uvedbo potrebnih sprememb mandata Agencije.

Cilj ukrepov na ravni EU ni nadomestiti nacionalnih ukrepov ali organov niti povzročiti dvoma o njihovi pomembnosti in ustreznosti. Predlog ne vključuje novih nalog Agencije, razen tistih, ki jih je že prevzela v preteklih letih za pomoč Komisiji in državam članicam pri izvajanju ustreznih področij politike, ter novih nalog, ki izhajajo iz svežnja „Pripravljeni na 55“ in svežnja o pomorstvu. Zato je cilj predloga v pravnem smislu bolje odražati sedanje stanje.

•Izbira instrumenta

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

Mandat EMSA je bil predmet dveh zunanjih ocenjevanj, in sicer v letih 2008 in 2017. V prvi je bila podana splošna pozitivna ocena Agencije in bilo je ugotovljeno, da je „zapolnila vrzel na področju pomorske varnosti v Evropski uniji“ 7 . V njej je bil predstavljen sklop enajstih priporočil, za katera je bilo v oceni iz leta 2017 ugotovljeno, da so bila v celoti izvedena. V drugi, ki je bila osredotočena na obdobje 2013–2016, je bila ponovno potrjena splošna pozitivna ocena Agencije iz prejšnje študije in bilo je ugotovljeno, da je EMSA ključno prispevala k „varnejšemu in zanesljivejšemu pomorskemu okolju ter večji zmogljivosti držav članic za preprečevanje onesnaževanja morja in odzivanje nanj“ 8 .

Ne glede na te na splošno pozitivne ocene je bilo v oceni iz leta 2017 poudarjeno, da bo v prihodnje verjetno potreben okrepljen mandat, ki bi EMSA omogočil boljšo podporo Komisiji in državam članicam ter posredno pomorski industriji. Na splošno je bilo v oceni iz leta 2017 ugotovljeno, da „bi ukinitev ali omejitev mandata EMSA znatno negativno vplivala na pomorsko varnost in zaščito v Evropi“ 9 .

Leta 2017 je bila izvedena tudi posebna ocena stroškovne učinkovitosti in uspešnosti služb EMSA za odzivanje na onesnaževanje z nafto 10 . Ugotovljeno je bilo, da je EMSA ustrezno izpolnila svoj mandat zagotavljanja operativne pomoči in podpore v zvezi z onesnaževanjem z nafto. Natančneje, ugotovljeno je bilo, da so dejavnosti Agencije v zvezi s tem stroškovno učinkovite v primerjavi z gospodarskimi posledicami, ki bi nastale zaradi pomanjkanja zmogljivosti Agencije za odzivanje na razlitje nafte in preprečitev, da bi dosegla obalo. Z oceno se je zagotovil sklop priporočil za izboljšanje operativnega odziva.

Nazadnje je Komisija preverila primernost strategije EU za pomorski promet iz leta 2009 (2018) 11 . V tem pregledu je bil poudarjen prispevek EMSA k sodelovanju EU v pomorskem prometu, ki temelji na zagotavljanju usposabljanja, krepitve zmogljivosti, tehnične pomoči in skupnih podatkovnih zbirk. V poročilu je bila zlasti poudarjena dodana vrednost EMSA z vidika njene vloge pri gostitvi sistemov na ravni EU, kot so SafeSeaNet, THETIS in v manjši meri podatkovna zbirka Evropske informacijske platforme za pomorske nesreče (EMCIP) za preiskovanje nesreč, ter spodbujanju njihovega razvoja. V zvezi s tem je bilo pri preverjanju primernosti priporočeno, naj se še naprej nadgrajujejo zmogljivosti EMSA, s poudarkom na spodbujanju digitalnih sistemov, aplikacij in podatkovnih zbirk EMSA ter vlaganju vanje.

•Posvetovanja z deležniki

Glavne dejavnosti posvetovanja v podporo temu predlogu so bile:

–odprto javno posvetovanje, ki ga je organizirala Komisija in je potekalo od 28. marca 2022 do 20. junija 2022, vendar je bil prispevek deležnikov majhen, saj je odgovore predložilo le 15 vprašanih;

–dve ciljno usmerjeni raziskavi deležnikov za zbiranje specifičnih informacij, ena o seznamu možnih nalog, ki jih je treba vključiti v novi mandat, s 122 odgovori predvsem od organov držav članic, druga pa o ocenah stroškov v zvezi s prihranki zaradi izvajanja nalog na ravni EU namesto na ravni posameznih držav članic; prva spletna raziskava je potekala od marca 2022 do aprila 2022, druga pa od novembra 2022 do decembra 2022;

–skupno je bilo opravljenih 26 ciljno usmerjenih razgovorov s predstavniki ključnih deležnikov na ravni EU, ki jih je organiziral svetovalec, odgovoren za zunanjo podporno študijo, ki je potekala občasno od januarja 2022 do julija 2022, da bi izpolnili posebne zahteve za informacije;

–izvajalec podporne študije je 13. decembra 2021 in 4. marca 2022 izvedel tudi dve delavnici s strokovnjaki iz pomorskega sektorja, da bi se posvetoval o različnih vidikih revizije;

–dodatne ciljno usmerjene dejavnosti posvetovanja, ki jih organizira Komisija, da bi se posvetovala z državami članicami o ukrepih politike in potrdila napredek pri reviziji; te dejavnosti so potekale v okviru dveh srečanj Odbora EU za varnost na morju in preprečevanje onesnaževanja z ladij (2. junij 2022 in 29. november 2022) ter delavnice z direktorji za pomorstvo iz držav članic 17. maja 2022;

–mnenja deležnikov so bila skladna s potrebo po boljšem upoštevanju sedanjih nalog Agencije v njenem mandatu, ki je po mnenju večine zastarel, zlasti na področju trajnostnosti, razogljičenja in digitalizacije pomorskega sektorja.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

•Ocena učinka

•Temeljne pravice

Revizija kot taka nima nobenih neposrednih učinkov na temeljne pravice. Podatki, ki jih zbira Agencija in se zbirajo zanjo, so statistični podatki, vsi podatki, ki se zbirajo za pomorščake, pa so anonimizirani. Zato to ne vpliva na člen 8 Listine o temeljnih pravicah („varstvo osebnih podatkov“). Predlog prav tako ne vpliva na druge temeljne pravice.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Ta zakonodajni predlog bi vplival na proračun in kadrovske potrebe Agencije, kot so zdaj določeni v večletnem finančnem okviru in ki ne zadoščajo za naloge, ki bi jih morala opravljati Agencija. Ocenjuje se, da bo za preostanek obdobja večletnega finančnega okvira potreben dodaten proračun v višini 50 997 milijonov EUR in 33 dodatnih delovnih mest, da bo imela Agencija na voljo potrebne vire za izvrševanje svojega spremenjenega mandata. Naloge Agencije, ki so izražene v tem zakonodajnem predlogu, zato zahtevajo dodatne finančne in človeške okrepitve v primerjavi z viri, predvidenimi v sprejetem večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027, ki določa 2-odstotno letno povečanje prispevka EU za Agencijo.

Proračunski učinek dodatnih finančnih sredstev za Agencijo se bo izravnal z izravnalnim zmanjšanjem načrtovane porabe v okviru razdelka 1 in bi moral tudi stabilizirati potrebe Agencije po virih v obdobju 2021–2027. Agencija se je zavezala tudi k načrtu notranje prerazporeditve, ki zajema nekatere potrebe po okrepitvi nalog, predlaganih v tem predlogu, z notranjo prerazporeditvijo sedmih delovnih mest. Preden bo Komisija predlagala kakršno koli nadaljnjo razširitev nalog, za katere so potrebni dodatni viri, bo ob pomoči Agencije še naprej pregledovala dejavnosti in vire EMSA, da bi tudi v prihodnje zagotovila uporabo vseh možnosti za prerazporeditev znotraj Agencije.

Podrobni izračuni v zvezi s proračunskimi posledicami ter človeškimi in upravnimi viri, potrebnimi za ta predlog, so vključeni v oceno finančnih posledic zakonodajnega predloga.

Proračunske posledice, opisane v tem oddelku in v priloženi oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga, vključujejo celotne proračunske posledice nove Uredbe o ustanovitvi EMSA in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1406/2002 ter proračunske posledice (i) revizije Direktive 2009/21/ES o zahtevah države zastave, (ii) revizije Direktive 2009/16/ES o pomorski inšpekciji države pristanišča, (iii) revizije Direktive 2009/18/ES o preiskavah nesreč in revizije Direktive 2005/35/ES o onesnaževanju morja z ladij. Proračunske posledice zadnjih štirih predlogov so podrobneje opisane v vsaki od zadevnih ocen finančnih posledic zakonodajnega predloga.

Proračunske posledice, ki presegajo veljavni večletni finančni okvir, predstavljajo okvirni pregled brez poseganja v prihodnji sporazum o večletnem finančnem okviru.

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Spremljanje in ocenjevanje mandata Agencije bi se večinoma izvajalo z mehanizmi, ki se uporabljajo na podlagi te uredbe. Člen 41 določa ocenjevanje, pri katerem se ocenijo zlasti vpliv, uspešnost in učinkovitost Agencije in njenih delovnih praks ter se lahko obravnava morebitna potreba po spremembi strukture, delovanja, področja delovanja in nalog Agencije ter finančne posledice vsake take spremembe. Komisija bo poleg tega ocenjevanja zbirala podatke prek svojega predstavnika na sestankih upravnega odbora Agencije in v okviru svojega nadzora nad delom Agencije, ki ga izvaja skupaj z državami članicami.

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

POGLAVJE IV in POGLAVJE V (členi 14 do 26) določata pravila o organizaciji Agencije. Pravila temeljijo na Uredbi (ES) št. 1406/2002. Spremembe pravil v tem poglavju so posledica izvajanja skupne izjave Komisije, Evropskega parlamenta in Sveta o decentraliziranih agencijah ter skupnem pristopu (2012). Glavne spremembe vključujejo uvedbo mehanizma prilagodljivosti v zvezi z različnimi prošnjami za pomoč ali izvajanjem nekaterih nalog, ki upravnemu odboru omogoča, da najprej razmisli o razpoložljivih človeških in finančnih virih v okviru letnega in večletnega načrtovanja programov (člen 17), in jih analizira, ter izvršnega odbora (člen 21), medtem ko se prejšnji upravni odbor preimenuje v upravni odbor. Podrobneje:

V členu 14 je opredeljena struktura Agencije. Členi 15 do 20 podrobno določajo sestavo, naloge in načine delovanja upravnega odbora. Oblikovani so na podlagi členov 10 do 14 Uredbe (ES) št. 1406/2002 in skupnega pristopa. Člen 17: „letni in večletni delovni programi“ so nov, ločen člen o delovnih programih, ki naj bi v skladu s skupno izjavo prispevali k jasnosti.

Člen 21 določa pravila za izvršni odbor, ki podpira upravni odbor in pripravlja njegove seje.

Členi 22 do 23 določajo postopek imenovanja in odgovornosti izvršnega direktorja ter temeljijo na členih 15 in 16 Uredbe (ES) št. 1406/2002 in skupnem pristopu.

Člen 24 je ponovitev člena 17 prejšnjega mandata.

POGLAVJE VI (členi 25 do 29) vsebuje finančne določbe. Te določbe so bile prilagojene najnovejšim finančnim uredbam 12 . Spremembe finančnih določb v primerjavi z Uredbo (ES) št. 1406/2002 so posledica izvajanja skupnega pristopa in trenutno veljavnih finančnih pravil za decentralizirane agencije EU. V zvezi s proračunskimi postopki ter pripravo zaključnega računa in razrešnico je bilo uvedenih malo sprememb. Glavna sprememba v primerjavi s prejšnjim mandatom je člen 26, ki bi Agenciji omogočil zaračunavanje pristojbin za nekatere naloge. Agencija se bo pozneje, ko se bo ta uredba začela uporabljati, odločila, ali bo uporabila to možnost ali ne, medtem ko se znesek pristojbine za storitve za tretje države in industrijo določi z izvedbenim aktom, kot je dodatno določeno v členu 33.

POGLAVJE VII (členi 30 do 31) vključuje kadrovske predpise.

Poglavje VIII (členi 32 do 45) vključuje splošne in končne določbe. Spremembe v primerjavi z Uredbo (ES) št. 1406/2002 so posledica izvajanja skupnega pristopa in prilagoditev novejši zakonodaji. Večina teh določb je že bila vključena v Uredbo (ES) št. 1406/2002. Nova člena 33 in 34 o postopku v odboru sta potrebna za izvajanje možnosti v zvezi s pristojbinami.

To poglavje vključuje tudi prehodne določbe (člen 43), da se EMSA omogoči ustrezen prehod iz prejšnjega mandata na novega brez prekinitve opravljanja storitev.

2023/0163 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o Evropski agenciji za pomorsko varnost in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1406/2002

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 100(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 13 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 14 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)V Uniji je bilo sprejetih več zakonodajnih ukrepov za izboljšanje pomorske varnosti in zaščite, spodbujanje trajnostnosti, tudi s preprečevanjem onesnaževanja, razogljičenje ladijskega prevoza ter olajšanje izmenjave informacij in digitalizacije pomorskega sektorja. Da bi bila taka zakonodaja učinkovita, bi jo bilo treba ustrezno in enotno uporabljati po vsej Uniji. S tem bi se zagotovili enaki konkurenčni pogoji, zmanjšalo bi se izkrivljanje konkurence kot posledica gospodarskih prednosti, ki jih imajo ladje, ki ne izpolnjujejo zahtev, in nagrajeni bi bili resni akterji v pomorskem prevozu.

(2)Uresničevanje teh ciljev zahteva obsežno tehnično delo pod vodstvom specializiranega organa. Zato je bilo treba v okviru drugega „paketa Erika“ iz leta 2002 v obstoječem institucionalnem okviru ter ob spoštovanju odgovornosti in pravic držav članic kot držav zastave, držav pristanišča in obalnih držav ustanoviti evropsko agencijo za zagotavljanje visoke, enotne in učinkovite ravni pomorske varnosti in preprečevanja onesnaževanja z ladij.

(3)Z Uredbo (ES) št. 1406/2002 Evropskega parlamenta in Sveta 15 je bila ustanovljena Evropska agencija za pomorsko varnost (v nadaljnjem besedilu: Agencija), da bi Komisiji in državam članicam pomagala pri učinkovitem izvajanju zakonodaje na ravni Unije na področjih pomorske varnosti in preprečevanja onesnaževanja z ustreznimi obiski v državah članicah z namenom spremljanja zadevne zakonodaje ter zagotavljanja usposabljanja in krepitve zmogljivosti.

(4)Po ustanovitvi Agencije leta 2002 se je zakonodaja Unije na področjih pomorske varnosti, trajnostnosti, preprečevanja onesnaževanja in pomorske zaščite zelo razširila, kar je privedlo do petih sprememb mandata Agencije.

(5)Agencija je od leta 2013 še naprej znatno širila svoje naloge z izvajanjem ustreznih pomožnih nalog iz člena 2a Uredbe (ES) št. 1406/2002 ali z zahtevami za tehnično pomoč Komisiji in državam članicam, zlasti na področju razogljičenja in digitalizacije pomorskega sektorja. Poleg tega spremembe direktiv 2005/35/ES 16 , 2009/16/ES 17 , 2009/18/ES 18 in 2009/21/ES 19 Evropskega parlamenta in Sveta neposredno vplivajo na naloge Agencije. Navedene direktive določajo zlasti opravljanje nalog Agencije v zvezi z onesnaževanjem morja z ladij, režim pomorske inšpekcije države pristanišča na ravni Unije, dejavnosti držav članic v zvezi s preiskavami pomorskih nezgod v vodah Unije in obveznosti držav članic kot držav zastave.

(6)Poleg tega je treba upravno in finančno upravljanje Agencije uskladiti z medinstitucionalnim sporazumom o upravljanju decentraliziranih agencij 20 in okvirno finančno uredbo za decentralizirane organe Unije 21 .

(7)Zaradi številnih sprememb glede na navedeni razvoj je Uredbo (ES) št. 1406/2002 primerno razveljaviti in jo nadomestiti z novim pravnim aktom.

(8)Agencija je bila prvotno ustanovljena, da bi prispevala k vzpostavitvi visoke ravni pomorske varnosti po vsej Uniji in pomagala pri preprečevanju onesnaževanja z ladij, pozneje pa tudi z naftnih in plinskih ploščadi. Čeprav so bili ti cilji dodatno okrepljeni s spodbujanjem pomorske varnosti, je treba zaradi osredotočenosti Agencije na regulativni razvoj na področju razogljičenja in digitalizacije ladijskega prevoza v zadnjih letih ta področja dodati v splošne cilje Agencije, s čimer bi se ji omogočilo, da prispeva k ciljem dvojnega – zelenega in digitalnega – prehoda industrije. Prav tako ključna vloga Agencije pri zagotavljanju slike stanja v pomorstvu s satelitskimi posnetki in upravljanjem sistemov daljinsko pilotiranih zrakoplovov upravičuje vključitev ustreznega splošnega cilja za Agencijo.

(9)V teh ciljih bi bilo treba opredeliti področja delovanja Agencije pri podpiranju Komisije in držav članic s tehnično in operativno pomočjo za izvajanje politik Unije na področju pomorstva.

(10)Za ustrezno doseganje teh ciljev je primerno, da Agencija izvaja posebne naloge na področju pomorske varnosti, trajnostnosti, razogljičenja pomorskega sektorja, pomorske varnosti in kibernetske varnosti, pomorskega nadzora in pomorskih kriz ter spodbujanja digitalizacije in lažje izmenjave podatkov na področju pomorstva.

(11)Poleg posebnih nalog bi morala Agencija na zahtevo Komisije ali držav članic zagotavljati horizontalno tehnično podporo za izvajanje vseh nalog, ki spadajo v njene pristojnosti in cilje, ki izhajajo iz prihodnjih potreb in razvoja na ravni Unije. Pri teh dodatnih nalogah se upoštevajo razpoložljivi človeški in finančni viri, ki bi jih moral upravni odbor Agencije upoštevati, preden se odloči, da jih bo vključil v enotni programski dokument Agencije kot del njenega letnega ali večletnega delovnega programa. To je potrebno za zagotovitev, da se lahko nekatere glavne naloge Agencije po potrebi prednostno razvrstijo.

(12)Agencija ima vodilno vlogo pri zagotavljanju tehničnega strokovnega znanja na področjih, za katera je pristojna, zato bi morala državam članicam zagotavljati dejavnosti usposabljanja in krepitve zmogljivosti s pripravo skupnih tečajev, ki bodo temeljili na osnovnem učnem načrtu, in uporabo tehnološko najnaprednejših orodij pri njihovem izvajanju.

(13)To tehnično strokovno znanje Agencije bi bilo treba nadalje razvijati z izvajanjem raziskav na področju pomorstva in prispevanjem k ustreznim dejavnostim Unije na tem področju. Agencija bi morala s proaktivnim pristopom prispevati k ciljem krepitve pomorske varnosti, zaščite, razogljičenja ladijskega prevoza in preprečevanja onesnaževanja z ladij. V zvezi s tem bi lahko Agencija izdala ustrezne nezavezujoče smernice, priporočila ali priročnike, ki bi lahko Komisiji, državam članicam in/ali pomorski industriji pomagali pri doseganju teh ciljev.

(14)Na področju pomorske varnosti bi morala Agencija razviti proaktiven pristop k določanju varnostnih tveganj in izzivov, na podlagi katerega bi morala Komisiji vsaka tri leta predložiti poročilo o napredku na tem področju. Poleg tega bi morala Agencija še naprej pomagati Komisiji in državam članicam pri izvajanju ustrezne zakonodaje Unije, zlasti na področjih obveznosti države zastave in države pristanišča, preiskav v primeru pomorskih nesreč, zakonodaje o varnosti potniških ladij, priznanih organizacij in pomorske opreme. Nazadnje, Agencija bi morala pri uvajanju avtonomnih in avtomatiziranih pomorskih površinskih ladij zagotavljati proaktivno pomoč, pomembno pa je tudi zbiranje dodatnih podatkov na področju usposabljanja in izdajanja spričeval za pomorščake ter Konvencije o delu v pomorstvu (MLC, 2006).

(15)Od zadnje bistvene spremembe Uredbe leta 2013 so bile v pomorskem sektorju dosežene pomembne spremembe na področju zakonodaje v zvezi s trajnostnostjo. Poleg nalog, ki so bile doslej zajete v mandatu Agencije, kot je preprečevanje onesnaževanja z ladij ter naftnih in plinskih ploščadi, predvsem z delovanjem službe CleanSeaNet, bi morala Agencija še naprej pomagati Komisiji pri izvajanju Direktive (EU) 2019/883 Evropskega parlamenta in Sveta 22 z vključitvijo te naloge v svoj posodobljeni mandat. Poleg tega je vse večja potreba po nadaljnji pomoči Agencije pri izvajanju elementov, povezanih z ladijskim prevozom, iz direktiv 2008/56/ES 23 in (EU) 2016/802 24 Evropskega parlamenta in Sveta. Navedeni področji sta skupaj s sodelovanjem Agencije pri zbiranju, analizi in izmenjavi podatkov v zvezi z emisijami dušikovih oksidov (NOx) z ladij pomembni za spodbujanje trajnostnosti v pomorskem sektorju, zato bi morala Agencija vsaka tri leta predložiti poročilo o doseženem napredku.

(16)Na področju razogljičenja sektorja ladijskega prevoza potekajo v okviru Mednarodne pomorske organizacije (IMO) prizadevanja za omejitev svetovnih emisij iz pomorskega prevoza, ki bi jih bilo treba spodbujati, med drugim hitro izvajanje prvotne strategije IMO za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov z ladij, sprejete leta 2018. Trenutno potekajo razprave o sredstvih za izvajanje te ambicije v praksi, vključno z revizijo prvotne strategije. Na ravni Unije je bil razvit sklop politik in zakonodajnih predlogov za podporo razogljičenju in nadaljnje spodbujanje trajnostnosti pomorskega sektorja, kar je izraženo zlasti v evropskem zelenem dogovoru, Strategiji za trajnostno in pametno mobilnost, svežnju „Pripravljeni na 55“ in strategiji za ničelno onesnaževanje. Zato bi moral mandat Agencije odražati potrebo po zmanjšanju emisij toplogrednih plinov iz pomorskega sektorja.

(17)V zvezi s tem bi morala Agencija še naprej pomagati Komisiji in državam članicam pri izvajanju Uredbe (EU) 2015/757 Evropskega parlamenta in Sveta 25 ter dodatno pomagati pri izvajanju novih regulativnih ukrepov za razogljičenje sektorja ladijskega prevoza, ki izhajajo iz zakonodajnega svežnja „Pripravljeni na 55“, kot so Uredba […] o uporabi obnovljivih in nizkoogljičnih goriv v pomorskem prevozu ter z ladijskim prevozom povezani elementi Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta 26 o vzpostavitvi sheme trgovanja z emisijami v Skupnosti. Agencija bi morala imeti še naprej vodilno vlogo pri zagotavljanju strokovnega znanja na ravni Unije, da bi pomagala pri prehodu sektorja na obnovljiva in nizkoogljična goriva, in sicer z izvajanjem raziskav in zagotavljanjem smernic za uvajanje in uporabo trajnostnih alternativnih virov električne energije za ladje, vključno z oskrbo ladij z električno energijo s kopnega, ter v zvezi z uporabo rešitev za energijsko učinkovitost in pomoč pri vetrnem pogonu. Za spremljanje napredka na področju razogljičenja sektorja ladijskega prevoza bi morala Agencija Komisiji vsake tri leta poročati o prizadevanjih za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in morebitnih priporočilih.

(18)Na področju pomorske zaščite bi morala Agencija v okviru Uredbe 725/2004 Evropskega parlamenta in Sveta 27 o povečanju zaščite na ladjah in v pristaniščih še naprej zagotavljati tehnično pomoč pri inšpekcijskih pregledih Komisije. Glede na to, da se je število kibernetskih incidentov v pomorskem sektorju v zadnjih letih znatno povečalo, bi morala Agencija pomagati pri prizadevanjih Unije za povečanje odpornosti nanje z olajšanjem izmenjave dobrih praks in informacij o takih incidentih med državami članicami.

(19)Agencija bi morala še naprej gostiti sistem spremljanja in obveščanja za plovila, ki je bil vzpostavljen z Direktivo 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta 28 , skupaj z drugimi sistemi, na katerih temelji vzpostavitev slike stanja v pomorstvu. V zvezi s tem bi morala imeti Agencija še naprej ključno vlogo pri upravljanju komponente pomorske varnosti programa Copernicus in še naprej uporabljati najsodobnejšo razpoložljivo tehnologijo, kot so sistemi daljinsko pilotiranih zrakoplovov, ki državam članicam in drugim organom Unije zagotavljajo uporabno orodje za nadzor in spremljanje. Poleg teh storitev je Agencija dokazala svojo strateško vlogo pri zagotavljanju spremljanja stanja na področju pomorstva s podporo ob raznih krizah, kot sta pandemija COVID-19 in ruska vojna agresija proti Ukrajini. Zato bi morala upravljati center, ki bi deloval nepretrgoma in bi moral v takih izrednih razmerah pomagati Komisiji in državam članicam.

(20)Digitalizacija podatkov je del tehnološkega napredka na področju zbiranja in sporočanja podatkov, katere cilj je prispevati k znižanju stroškov in učinkoviti uporabi človeških virov. Uvedba in delovanje pomorskih avtonomnih površinskih ladij (MASS) ter digitalni in tehnološki razvoj zagotavljajo najrazličnejše nove priložnosti v smislu zbiranja podatkov in upravljanja integriranih sistemov. To ustvarja priložnosti za potencialno digitalizacijo, avtomatizacijo in standardizacijo več postopkov, kar bi olajšalo varnost, zaščito, trajnostnost in učinkovitost pomorskih operacij, vključno z mehanizmi nadzora, na ravni Unije, s čimer bi se hkrati zmanjšalo upravno breme za države članice. V zvezi s tem bi morala Agencija med drugim olajšati in spodbujati uporabo elektronskih spričeval, zbiranje, beleženje in ocenjevanje tehničnih podatkov, sistematično izkoriščanje obstoječih podatkovnih zbirk, med drugim njihovo medsebojno dopolnjevanje z uporabo inovativnih informacijskih orodij in orodij umetne inteligence, ter po potrebi razvoj dodatnih interoperabilnih podatkovnih zbirk.

(21) Za ustrezno izvajanje nalog, zaupanih Agenciji, bi morali njeni uradniki obiskati države članice z namenom spremljanja splošnega delovanja sistema Unije za pomorsko varnost in preprečevanje onesnaževanja. Agencija bi morala izvajati tudi inšpekcijske preglede, da bi Komisiji pomagala pri oceni učinkovitega izvajanja prava Unije.

(22)V okviru IMO, Mednarodne organizacije dela (MOD) in Pariškega memoranduma o soglasju glede nadzora, ki ga opravlja inšpekcija za varnost plovbe, ki je bil podpisan 26. januarja 1982 v Parizu (v nadaljnjem besedilu: pariški memorandum), lahko Komisija in države članice potrebujejo tehnično pomoč in strokovno znanje. Komisija bo morda potrebovala tudi tehnično pomoč Agencije pri podpori tretjim državam na področju pomorstva, zlasti s krepitvijo zmogljivosti ter sredstvi za preprečevanje onesnaževanja in odzivanje nanj. Upravni odbor Agencije bi moral biti v okviru enotnega programskega dokumenta odgovoren za sprejetje strategije za mednarodne odnose Agencije v zvezi z zadevami, ki so v njegovi pristojnosti.

(23)Nacionalni organi, ki opravljajo funkcije obalne straže, so odgovorni za izvajanje širokega nabora nalog, ki lahko vključujejo pomorsko varnost, zaščito, iskanje in reševanje, nadzor meje, nadzor ribištva, carinski nadzor, splošni kazenski pregon ter varstvo okolja. Agencija, Evropska agencija za mejno in obalno stražo, ustanovljena z Uredbo (EU) 2019/1896 Evropskega parlamenta in Sveta 29 , in Evropska agencija za nadzor ribištva, ustanovljena z Uredbo (EU) 2019/473 Evropskega parlamenta in Sveta 30 , bi zato morale v okviru svojih pooblastil okrepiti sodelovanje med seboj in z nacionalnimi organi, ki opravljajo funkcije obalne straže, da bi okrepili spremljanje stanja na področju pomorstva ter podprli usklajeno in stroškovno učinkovito ukrepanje.

(24)Izvajanje te uredbe ne bi smelo vplivati na delitev pristojnosti med Unijo in državami članicami ali na obveznosti držav članic na podlagi mednarodnih konvencij, kot so Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, Mednarodna konvencija o varstvu človeškega življenja na morju, Mednarodna konvencija o iskanju in reševanju na morju, Mednarodna konvencija o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij in Mednarodna konvencija o standardih za usposabljanje, izdajanje spričeval in ladijsko stražarjenje pomorščakov, ter drugega ustreznega mednarodnega pomorskega instrumenta.

(25)Zaradi racionalizacije postopka odločanja v Agenciji ter zagotavljanja večje učinkovitosti in uspešnosti bi bilo treba uvesti strukturo upravljanja na dveh ravneh. V ta namen bi morale biti države članice in Komisija zastopane v upravnem odboru, ki bi bil ustrezno pooblaščen, med drugim za pripravo proračuna in odobritev programskega dokumenta. Upravni odbor bi moral na splošno usmerjati dejavnosti Agencije in tesneje sodelovati pri spremljanju njenih dejavnosti, da bi se okrepil nadzor nad upravnimi in proračunskimi zadevami. Ustanoviti bi bilo treba manjši izvršni odbor, ki bi ustrezno pripravljal seje upravnega odbora in ga podpiral pri postopku odločanja. Pooblastila izvršnega odbora bi bilo treba opredeliti v mandatu, ki ga sprejme upravni odbor, in bi morala po potrebi vključevati mnenja in začasne odločitve, ki jih dokončno potrdi upravni odbor. Agencijo bi moral voditi izvršni direktor.

(26)Da bi se zagotovila preglednost odločitev upravnega odbora, bi morali biti predstavniki zadevnih sektorjev navzoči na sejah, vendar brez glasovalne pravice. Predstavnike različnih deležnikov bi morala imenovati Komisija na podlagi njihove zastopanosti na ravni Unije.

(27)Za ustrezno opravljanje svojih nalog bi morala biti Agencija pravna oseba s samostojnim proračunom, ki bi se financiral predvsem s prispevki Unije ter s pristojbinami in dajatvami, ki jih plačujejo tretje države ali drugi subjekti. Morebitni finančni prispevki, ki jih Agencija prejme od držav članic, tretjih držav ali drugih subjektov, ne bi smeli ogroziti njene neodvisnosti in nepristranskosti. Da bi se Agenciji zagotovila neodvisnost pri njenem vsakodnevnem upravljanju ter izdajanju mnenj, priporočil in sklepov, bi morala biti njena organizacija pregledna, njen izvršni direktor pa bi moral biti v celoti odgovoren. Osebje Agencije bi moralo biti neodvisno in zaposleno na podlagi kratkoročnih in dolgoročnih pogodb, da bi ohranili njeno organizacijsko znanje in neprekinjeno poslovanje, hkrati pa tudi potrebno in stalno izmenjavo strokovnega znanja s pomorskim sektorjem. Odhodki Agencije bi morali vključevati kadrovske, upravne, infrastrukturne in operativne stroške.

(28)V zvezi s preprečevanjem in obvladovanjem nasprotij interesov je bistveno, da Agencija deluje nepristransko, izkazuje integriteto in določi visoke strokovne standarde. Nikoli ne bi smelo biti nobenega upravičenega razloga za sum, da bi na odločitve lahko vplivali interesi, ki so v nasprotju z vlogo Agencije kot organa, ki deluje v interesu Unije kot celote, ali zasebni interesi ali povezave katerega koli člana upravnega odbora, ki bi ali bi lahko bili v nasprotju z ustreznim opravljanjem uradnih dolžnosti zadevne osebe. Upravni odbor bi zato moral sprejeti celovita pravila o navzkrižju interesov.

(29)Širši strateški pogled v zvezi z dejavnostmi Agencije bi omogočil učinkovitejše načrtovanje in upravljanje njenih virov ter prispeval k večji kakovosti njenih rezultatov. To je potrjeno in podprto v Delegirani uredbi (EU) 2019/715. Zato bi moral upravni odbor sprejeti enoten programski dokument, ki bi vseboval letne in večletne delovne programe, in ga redno posodabljati po ustreznem posvetovanju z zadevnimi deležniki.

(30)Kadar se od Agencije zahteva, da izvede novo nalogo, ki ni izrecno določena v njenem mandatu, ali nekatere naloge, za katere je treba v skladu z njenim mandatom proučiti in analizirati učinek na njene človeške in proračunske vire, bi moral upravni odbor take naloge vključiti v programski dokument šele po taki analizi. V tej analizi bi bilo treba opredeliti potrebne vire, s katerimi bi Agencija lahko izvajala navedene nove naloge, in ugotoviti, ali to negativno vpliva na obstoječe naloge Agencije.

(31)Agencija bi morala imeti ustrezne vire za izvajanje svojih nalog in bi ji bilo treba dodeliti samostojen proračun. Ta bi se moral financirati predvsem s prispevkom iz splošnega proračuna Unije. Proračunski postopek Unije bi se moral uporabljati za prispevek Unije in vse druge subvencije v breme splošnega proračuna Unije. Revidiranje proračunskih izkazov bi moralo opravljati Računsko sodišče Unije.

(32)Pristojbine izboljšujejo financiranje Agencije in se lahko upoštevajo za posebne storitve, ki spadajo v okvir njenih pristojnosti in jih Agencija zagotavlja tretjim državam ali industriji. Vse pristojbine, ki jih zaračuna Agencija, bi morale kriti njene stroške zagotavljanja zadevnih storitev.

(33)Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe v zvezi s pristojbinami in dajatvami bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 31 .

(34)V preteklih letih, ko so se ustanavljale nove decentralizirane agencije, sta se izboljšala preglednost in nadzor nad upravljanjem finančnih sredstev Unije, ki so jim bila dodeljena, zlasti glede upoštevanja pristojbin v proračunu, finančnega nadzora, pooblastil za razrešnico, prispevkov v pokojninski sistem in notranjim proračunskim postopkom (kodeks ravnanja). Podobno bi se morala Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 32 neomejeno uporabljati za Agencijo, ki bi morala pristopiti k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Komisijo Evropskih skupnosti o notranjih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) 33 .

(35)Ker ciljev te uredbe, tj. ustanovitev specializiranega organa, ki lahko pomaga Komisiji in državam članicam pri uporabi in spremljanju zakonodaje Unije na področju pomorske varnosti ter ocenjevanju njene učinkovitosti, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi sodelovanja lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(36)Za uspešno delovanje Agencije je treba uveljaviti nekatera načela glede njenega upravljanja, da se zagotovi skladnost s skupno izjavo in skupnim pristopom, o katerih se je julija 2012 dogovorila medinstitucionalna delovna skupina za decentralizirane agencije EU, katere namen je racionalizirati dejavnosti agencij in povečati njihovo učinkovitost.

(37)Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah.

(38)Evropska agencija za pomorsko varnost, ustanovljena z Uredbo (EU) št. 1406/2022, ostaja ista pravna oseba ter bo nadaljevala vse svoje dejavnosti in postopke –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE 1

PREDMET UREJANJA, PODROČJE UPORABE IN CILJI

Člen 1

Ustanovitev, predmet urejanja in področje uporabe

1.Ta uredba določa celovita pravila o nalogah, delovanju in upravljanju Evropske agencije za pomorsko varnost, ustanovljene z Uredbo (ES) št. 1406/2002 (v nadaljnjem besedilu: Agencija).

2.Agencija pomaga državam članicam in Komisiji pri učinkoviti uporabi in izvajanju prava Unije v zvezi s pomorskim prevozom po vsej Uniji. V ta namen Agencija sodeluje z državami članicami in Komisijo ter jim zagotavlja tehnično, operativno in znanstveno pomoč v okviru ciljev in nalog Agencije iz člena 2 ter poglavij II in III.

3.Agencija z zagotavljanjem pomoči iz odstavka 2 zlasti zagotavlja podporo državam članicam in Komisiji pri ustrezni uporabi zadevnih pravnih aktov Unije, hkrati pa prispeva k splošni učinkovitosti pomorskega prometa in prevoza, kot je določeno v tej uredbi, da se olajša doseganje ciljev Unije na področju pomorskega prevoza.

4.Kakršna koli pomoč, ki jo zagotovi Agencija, ne posega v pravice in odgovornosti držav članic kot držav zastave, držav pristanišča ali obalnih držav.

Člen 2

Cilji Agencije

1.Cilji Agencije so spodbujanje in vzpostavitev visoke, enotne in učinkovite ravni pomorske varnosti, usmerjene k odpravi nesreč, pomorski zaščiti, zmanjšanju emisij toplogrednih plinov z ladij in trajnostnosti pomorskega sektorja, pa tudi preprečevanje onesnaževanja z ladij in odzivanje nanj ter odzivanje na onesnaževanje morja z naftnih in plinskih ploščadi.

2.Nadaljnji cilji Agencije so spodbujanje digitalizacije pomorskega sektorja z olajšanjem elektronskega prenosa podatkov, ki omogoča poenostavitev, ter zagotavljanje integriranih sistemov in storitev za pomorski nadzor ter spremljanje Komisiji in državam članicam.

POGLAVJE II

NALOGE AGENCIJE

Člen 3

Horizontalna tehnična podpora

1.Agencija pomaga Komisiji:

(a)pri nadzoru učinkovitega izvajanja ustreznih zavezujočih pravnih aktov Unije, ki se nanašajo na cilje Agencije, zlasti z izvajanjem obiskov in inšpekcijskih pregledov, navedenih v členu 10. V zvezi s tem lahko Agencija na Komisijo naslovi predloge za morebitne izboljšave;

(b) pri pripravljalnem delu za posodobitev in razvoj ustreznih pravnih aktov Unije, ki se nanašajo na cilje Agencije, zlasti v skladu z razvojem mednarodnega prava;

(c)pri izvajanju vseh drugih nalog, ki so Komisiji dodeljene z zakonodajnimi akti Unije v zvezi s cilji Agencije.

2.Agencija sodeluje z državami članicami:

(a)pri organizaciji, kadar je to potrebno, ustreznih dejavnosti krepitve zmogljivosti in usposabljanja na področjih, ki spadajo med cilje Agencije in so v pristojnosti držav članic. V zvezi s tem Agencija vzpostavi ustrezne zmogljivosti za razvoj, izvajanje in usklajevanje dejavnosti usposabljanja, ki so pomembne za cilje Agencije, med drugim s pripravo skupnih tečajev, ki temeljijo na osrednjem učnem načrtu, seminarjev, konferenc in delavnic ter razvojem spletnih orodij, orodij za elektronsko učenje ter drugih inovativnih in naprednih orodij za usposabljanje. Podrobnosti takih dejavnosti usposabljanja, ki se izvajajo zunaj formalnega izobraževanja, se pripravijo v tesnem posvetovanju z državami članicami in Komisijo, odobri pa jih upravni odbor v skladu s členom 17 te uredbe, pri čemer se v celoti upošteva člen 166 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU);

(b)pri razvijanju tehničnih rešitev, kot je med drugim zagotavljanje ustreznih operativnih storitev, in zagotavljanju tehnične pomoči, da bi se okrepile potrebne nacionalne zmogljivosti za izvajanje ustreznih pravnih aktov Unije, ki se nanašajo na cilje Agencije.

3.Agencija spodbuja in olajšuje sodelovanje med državami članicami ter med njimi in Komisijo pri izvajanju zakonodaje Unije s spodbujanjem izmenjave in razširjanja izkušenj in dobrih praks.

4.Agencija na zahtevo Komisije ali na lastno pobudo po odobritvi upravnega odbora v skladu s členom 17 prispeva k pomorskim raziskovalnim dejavnostim na ravni Unije, ki so skladne s cilji Agencije. V zvezi s tem Agencija pomaga Komisiji in državam članicam pri opredeljevanju ključnih raziskovalnih tem, brez poseganja v druge raziskovalne dejavnosti na ravni Unije, ter pri analizi tekočih in zaključenih raziskovalnih projektov, pomembnih za cilje Agencije. Agencija lahko po potrebi ter ob upoštevanju veljavnih pravil o intelektualni lastnini in varnostnih vidikih razširja rezultate svojih raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti, potem ko jih odobri Komisija, ter tako prispeva k ustvarjanju sinergij med raziskovalnimi in inovacijskimi dejavnostmi drugih organov Unije in držav članic.

5.Agencija lahko izvede študije, v katere vključi Komisijo, in, kjer je primerno, prek posvetovalnih usmerjevalnih skupin, države članice ter po potrebi socialne partnerje in predstavnike industrije s strokovnim znanjem o zadevnih temah, kadar je to potrebno za izvajanje nalog Agencije.

6.Agencija lahko na podlagi raziskav in študij, ki jih sama izvede, pa tudi na podlagi izkušenj, pridobljenih pri svojih dejavnostih, zlasti med obiski in inšpekcijskimi pregledi, ter izmenjavi informacij in dobrih praks z državami članicami in Komisijo, po predhodnem posvetovanju s Komisijo izda ustrezna nezavezujoča priporočila, smernice ali priročnike za podporo in pomoč državam članicam in po potrebi industriji pri izvajanju zakonodaje Unije.

Člen 4

Naloge v zvezi s pomorsko varnostjo

1.Agencija spremlja napredek na področju varnosti pomorskega prevoza v Uniji, izvaja analizo tveganja na podlagi razpoložljivih podatkov in razvija modele za oceno varnostnega tveganja za opredelitev varnostnih izzivov in tveganj. Vsaka tri leta Komisiji predloži poročilo o napredku na področju pomorske varnosti z morebitnimi tehničnimi priporočili, ki bi se lahko obravnavala na ravni Unije ali mednarodni ravni. Pri tem Agencija zlasti analizira in predlaga ustrezne smernice ali priporočila v zvezi z morebitnimi varnostnimi tveganji, ki izhajajo iz uvedbe in uporabe trajnostnih alternativnih virov električne energije za ladje, vključno z oskrbo zasidranih ladij z električno energijo s kopnega.

2. Agencija pomaga Komisiji in državam članicam pri izvajanju Direktive 2009/21/ES. Agencija zlasti razvije in vzdržuje inšpekcijsko podatkovno zbirko v skladu s [členom 6a] navedene direktive, vzpostavi orodje za elektronsko poročanje iz [člena 9b] navedene direktive, vzdržuje javno spletno mesto iz člena 8(2c) in Komisiji zagotovi priporočila na podlagi zbranih podatkov.

Agencija pomaga Komisiji pri sodelovanju kot opazovalka v revizijskem postopku Mednarodne pomorske organizacije v skladu s [členom 7] Direktive 2009/21/ES. Na podlagi zahteve držav članic tudi razvija ustrezna orodja in storitve za pomoč pri izpolnjevanju njihovih obveznosti iz Direktive 2009/21/ES.

Poleg tega zagotovi skupni sistem krepitve zmogljivosti za nadzornike in inšpektorje držav članic zastave iz [člena 4c] navedene direktive.

3.Agencija pomaga Komisiji pri razvoju in vzdrževanju podatkovnih zbirk iz členov 24 in 24a Direktive 2009/16/ES. Agencija na podlagi zbranih podatkov pomaga Komisiji pri analizi ustreznih informacij in objavi informacij v zvezi z ladjami in družbami z nizko in zelo nizko uspešnostjo v skladu z Direktivo 2009/16/ES.

Agencija razvije ustrezna orodja in storitve za pomoč državam članicam, ki jih zahtevajo, pri izpolnjevanju njihovih obveznosti iz Direktive 2009/16/ES.

Agencija tudi zagotovi program strokovnega razvoja in usposabljanja za pomorske inšpektorje držav članic pristanišča, kot je določeno v [členu 22(7)] navedene Direktive 2009/16/ES.

4.Agencija pomaga Komisiji pri razvoju in vzdrževanju zbirke podatkovne zbirke iz člena 17 Direktive 2009/18/ES. Agencija na podlagi zbranih podatkov pripravi letni pregled pomorskih nesreč in nezgod. Agencija državam članicam zagotovi operativno podporo pri preiskavah v zvezi z varnostjo, če jo zahtevajo in če ne pride do navzkrižja interesov. Agencija izvede tudi analizo poročil o preiskavah v zvezi z varnostjo, da bi opredelila dodano vrednost na ravni Unije glede vseh pomembnih spoznanj, ki so bila pri tem pridobljena.

Agencija pristojnim organom za preiskave nesreč v zvezi z varnostjo na morju zagotovi program strokovnega razvoja in usposabljanja.

34 35 36 5. Agencija pomaga Komisiji in državam članicam pri izvajanju direktiv 2009/45/ES in 2003/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Direktive Sveta 98/41/ES. Agencija zlasti razvije in vzdržuje podatkovno zbirko za ukrepe v zvezi z zapisom, kot je določeno v členu 9 Direktive 2009/45/ES in členu 9 Direktive 98/41/ES, ter pomaga Komisiji pri ocenjevanju takih ukrepov.

37 6. Agencija olajšuje sodelovanje in izmenjavo informacij med Komisijo in državami članicami za oceno priznanih organizacij, ki opravljajo naloge nadzora in izdajanja spričeval v skladu s členom 8(1) Uredbe (ES) št. 391/2009. Agencija zlasti:

(a)Komisiji predloži mnenje o svoji oceni priznanih organizacij v skladu s členom 8(1) Uredbe (ES) št. 391/2009;

(b)državam članicam v okviru inšpekcijskih pregledov, izvedenih za podporo ocene Komisije v skladu s členom 8(1) Uredbe (ES) št. 391/2009, zagotovi ustrezne informacije, da bi podrla spremljanje in nadzor priznanih organizacij v skladu s členom 9 Direktive 2009/15/ES Evropskega parlamenta in Sveta 38 , ki pomagajo državam članicam kot državam zastave pri izpolnjevanju obveznosti Unije in mednarodnih obveznosti. V zvezi s tem Agencija pomaga Komisiji pri vodenju skupine na visoki ravni za zadeve, ki se nanašajo na državo zastave, v skladu s [členom 9(1)] Direktive 2009/21/ES;

(c)na lastno pobudo ali na zahtevo Komisije zagotovi priporočilo in tehnično pomoč Komisiji v zvezi z morebitnimi sanacijskimi ukrepi ali naložitvijo glob priznanim organizacijam v skladu s členoma 5 in 6 Uredbe (ES) št. 391/2009.

7.Agencija pomaga Komisiji pri izvajanju Direktive 2014/90/EU Evropskega parlamenta in Sveta 39 tako, da zagotavlja tehnično oceno varnostnih vidikov, priporočila s seznami zadevnih zahtev glede zasnove, konstrukcije in delovanja ter standardov preskušanja, razvija in vzdržuje podatkovno zbirko iz člena 35(4) navedene direktive ter olajšuje sodelovanje med priglašenimi organi za ugotavljanje skladnosti, ki delujejo kot tehnični sekretariat njihove skupine za usklajevanje.

8.Agencija pomaga Komisiji in državam članicam pri ugotavljanju varnostnih tveganj, povezanih z razvojem avtonomnih in avtomatiziranih pomorskih površinskih ladij, državam članicam pa pomaga z raziskavami in razvojem ustreznih digitalnih orodij, smernic in priročnikov za odobritev projektov in/ali ukrepi v zvezi z avtonomnimi in avtomatiziranimi pomorskimi površinskimi ladjami.

9.Agencija zbira in analizira podatke o pomorščakih, ki se zagotovijo in uporabljajo v skladu z Direktivo (EU) 2022/993 Evropskega parlamenta in Sveta 40 . Prav tako lahko zbira in analizira podatke o izvajanju Konvencije o delu v pomorstvu iz leta 2006 (MLC, 2006), da bi pomagala izboljšati delovne in življenjske razmere pomorščakov na ladjah.

Člen 5

Naloge v zvezi s trajnostnostjo

1.Agencija stroškovno učinkovito podpira države članice z dodatnimi sredstvi za odzivanje na onesnaževanje morja z ladij ter naftnih in plinskih ploščadi. Agencija tako ukrepa na zahtevo prizadete države članice, pod nadzorom katere se izvajajo postopki čiščenja. Taka pomoč ne posega v odgovornost obalnih držav, da vzpostavijo ustrezne mehanizme za odzivanje na onesnaževanje, in upošteva obstoječe sodelovanje med državami članicami na tem področju. Operativni viri, ki jih Agencija zagotovi državam članicam, upoštevajo in zagotovijo prehod sektorja na uporabo trajnostnih alternativnih virov električne energije za ladje. Po potrebi se prošnje za uporabo ukrepov proti onesnaževanju posredujejo prek mehanizma Unije na področju civilne zaščite, vzpostavljenega s Sklepom št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta 41 .

2. Agencija v skladu z Direktivo 2005/35/ES pomaga Komisiji in državam članicam pri odkrivanju morebitnega onesnaževanja in izsleditvi ladij, ki nezakonito izpuščajo onesnaževala. Agencija zlasti pomaga pri izvajanju členov [10, 10a, 10b, 10c in 10d] navedene direktive tako, da:

(a)razvija in vzdržuje potreben informacijski sistem (CleanSeaNet) v okviru sistema Unije za izmenjavo pomorskih informacij (SafeSeaNet) in podatkovne zbirke;

(b)zbira, analizira in razširja ustrezne informacije o izvajanju in izvrševanju Direktive 2005/35/ES;

(c)zagotavlja krepitev zmogljivosti pristojnih nacionalnih organov in olajšuje izmenjavo dobrih praks;

(d)razvija in vzdržuje spletni kanal za zunanje poročanje, ki omogoča prejemanje in ravnanje z informacijami o morebitnih nezakonitih izpustih, ki jih sporoči posadka, ter te informacije posreduje zadevni državi članici ali državam članicam.

3.Agencija zagotovi storitev CleanSeaNet in vsa druga orodja za pomoč Komisiji in državam članicam na njihovo zahtevo pri spremljanju obsega in okoljskega vpliva onesnaževanja morja z nafto, ki ga povzročijo naftne in plinske ploščadi.

4.Agencija pomaga Komisiji in državam članicam pri izvajanju Direktive (EU) 2019/883 o pristaniških sprejemnih zmogljivostih za oddajo odpadkov z ladij. Komisiji pomaga zlasti pri razvoju in vzdrževanju inšpekcijske podatkovne zbirke iz člena 14 navedene direktive.

5.Agencija pomaga Komisiji in državam članicam pri izvajanju Direktive 2008/56/ES s prispevanjem k cilju doseganja dobrega okoljskega stanja morskih voda z elementi, povezanimi z ladijskim prevozom, in pri izkoriščanju rezultatov obstoječih orodij, kot so celostne pomorske storitve. Pri tem Agencija opravi nadaljnje raziskave v zvezi z izgubljenimi kontejnerji, vključno s plastičnimi peleti, in podvodnim hrupom ter predloži priporočila Komisiji in državam članicam.

6.Agencija pomaga Komisiji in državam članicam, med drugim z operativnimi orodji in storitvami, pri izvajanju elementov Direktive (EU) 2016/802, povezanih z ladijskim prevozom. V zvezi s tem tudi izboljša in vzdržuje podatkovno zbirko, ki državam članicam pomaga pri ciljnem usmerjanju ladij in njihovem prednostnem razvrščanju za inšpekcijske preglede na podlagi tveganja neskladnosti z navedeno direktivo.

7.Agencija Komisiji in državam članicam na njihovo zahtevo pomaga z ustreznimi operativnimi orodji in službami za spremljanje in zbiranje podatkov v zvezi z emisijami dušikovih oksidov (NOx) z ladij.

8.Agencija pomaga Komisiji in državam članicam pri izvajanju Uredbe (EU) št. 1257/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 42 z izdajo ustreznih smernic ter zbiranjem in analizo podatkov o skladnosti z določbami navedene uredbe.

9.Agencija vsake tri leta Komisiji predloži poročilo o napredku pri zmanjševanju okoljskega vpliva pomorskega prometa na ravni Unije.

Člen 6

Naloge v zvezi z razogljičenjem

1.Agencija spremlja napredek v zvezi z operativnimi in tehničnimi ukrepi, sprejetimi za povečanje energijske učinkovitosti ladij in uporabo trajnostnih alternativnih goriv, sistemov energije in električne energije za ladje, vključno z oskrbo z električno energijo z obale in vetrnim pogonom, za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov z ladij.

2.Agencija Komisiji in državam članicam na njihovo zahtevo zagotovi tehnično pomoč v zvezi z regulativnimi prizadevanji za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov z ladij. V zvezi s tem lahko Agencija uporabi vsa operativna orodja ali storitve, ki so primerni za nalogo. Agencija zlasti proučuje, analizira in predlaga ustrezne smernice ali priporočila v zvezi z uvajanjem in uporabo trajnostnih alternativnih goriv, sistemov energije in električne energije za ladje, vključno z oskrbo z električno energijo z obale in pomočjo pri vetrnem pogonu, ter v zvezi z ukrepi za energijsko učinkovitost.

3.Agencija pomaga Komisiji in državam članicam pri izvajanju Uredbe (EU) [..., o uporabi obnovljivih in nizkoogljičnih goriv v pomorskem prevozu]. Agencija zlasti pomaga Komisiji pri razvoju in vzdrževanju podatkovne zbirke FuelEU in drugih ustreznih informacijskih orodij iz [člena 16] navedene uredbe, pri razvoju ustreznih orodij za spremljanje, smernic in orodij za ciljno usmerjanje, ki temeljijo na tveganju, da se olajšajo dejavnosti preverjanja in izvrševanja iz [člena 15b] navedene uredbe, ter pri analizi ustreznih podatkov in pripravi poročanja v skladu s [členom 28] navedene uredbe.

4.Agencija pomaga Komisiji in državam članicam pri izvajanju Uredbe (EU) 2015/757. Agencija zlasti pomaga Komisiji pri razvoju, posodabljanju in vzdrževanju ustreznih informacijskih orodij, podatkovnih zbirk in smernic za namene izvajanja navedene uredbe in spodbujanja dejavnosti izvrševanja, pri analizi ustreznih podatkov, sporočenih v skladu z navedeno uredbo, ter podpira Komisijo pri njenih dejavnostih, da bi izpolnila obveznosti iz člena 21 navedene uredbe.

5.Agencija pomaga Komisiji in državam članicam pri izvajanju Direktive 2003/87/ES, kolikor je pomembno za pomorski sektor. Agencija zlasti pomaga Komisiji pri razvoju ustreznih informacijskih orodij za izvajanje, orodij za spremljanje, smernic in orodij za ciljno usmerjanje, ki temeljijo na smernicah in tveganjih, da se olajšajo dejavnosti preverjanja, izvrševanja in izvajanja, povezane z Direktivo 2003/87/ES, kolikor je pomembno za pomorski sektor, pri čemer se izkoriščajo rezultati obstoječih ustreznih orodij, storitve in podatkovne zbirke.

6. Agencija vsake tri leta Komisiji predloži poročilo o napredku pri doseganju razogljičenja pomorskega prevoza na ravni Unije. Kadar je mogoče, poročilo vključuje tehnično analizo opredeljenih vprašanj, ki bi jih bilo mogoče obravnavati na ravni Unije.

Člen 7

Naloge v zvezi s pomorsko in kibernetsko varnostjo

1.Agencija zagotavlja Komisiji tehnično pomoč pri izvajanju inšpekcijskih nalog, ki so ji dodeljene v skladu s členom 9(4) Uredbe (ES) št. 725/2004.

2.Agencija skupaj z vsemi drugimi ustreznimi organi Unije pomaga Komisiji in državam članicam pri razvoju odpornosti proti kibernetskim incidentom v pomorskem sektorju, zlasti z olajšanjem izmenjave dobrih praks in informacij v zvezi s takimi incidenti med državami članicami.

Člen 8

Naloge v zvezi s pomorskim nadzorom in pomorskimi krizami

1.Agencija Komisiji in državam članicam na njihovo zahtevo zagotavlja najsodobnejše storitve pomorskega nadzora in komunikacijske storitve, med drugim vesoljsko in zemeljsko infrastrukturo ter senzorje, nameščene na kateri koli platformi, s čimer izboljšuje spremljanje stanja na področju pomorstva.

2.Na področju spremljanja prometa, ki je zajeto v Direktivi 2002/59/ES, Agencija v skladu z zavezo, sprejeto v IMO, zlasti spodbuja sodelovanje med obrežnimi državami na zadevnih pomorskih območjih ter razvija, vzdržuje in upravlja podatkovni center Evropske unije s sistemom dolgega dometa za prepoznavanje ladij in njihovo sledenje in sistem Unije za izmenjavo pomorskih informacij (SafeSeaNet) iz členov 6b in 22a navedene direktive ter mednarodni sistem dolgega dometa za izmenjavo informacij, pridobljenih s sistemom dolgega dometa za prepoznavanje ladij in njihovo sledenje.

3.Agencija Komisiji, pristojnim nacionalnim organom in ustreznim organom Unije v okviru njihovih pooblastil na zahtevo in brez poseganja v nacionalno pravo in pravo Unije zagotovi ustrezne podatke v zvezi s položajem plovil in opazovanjem Zemlje, da bi olajšala ukrepe proti grožnjam piratstva in namernih nezakonitih dejanj, kot je določeno v veljavnem pravu Unije ali mednarodno dogovorjenih pravnih instrumentih na področju pomorskega prevoza, ob upoštevanju veljavnih pravil o varstvu podatkov in v skladu z upravnimi postopki, ki jih po potrebi vzpostavi usmerjevalna skupina na visoki ravni, ustanovljena v skladu z Direktivo 2002/59/ES. Za zagotavljanje podatkov, pridobljenih s sistemom dolgega dometa za prepoznavanje ladij in njihovo sledenje, je potrebno soglasje zadevne države zastave.

4.Agencija upravlja center, ki je na voljo 24 ur na dan in 7 dni v tednu, ter na zahtevo in brez poseganja v nacionalno pravo in pravo Unije zagotavlja Komisiji, pristojnim nacionalnim organom, pri čemer ne posega v njihove pravice in odgovornosti, ki jih imajo kot države zastave, obalne države in države pristanišča, ter ustreznim organom Unije v okviru njihovih pooblastil, spremljanje stanja na področju pomorstva in analitične podatke, kot je ustrezno, ter jih podpira pri:

(a)varnosti, zaščiti in onesnaževanju na morju;

(b)izrednih razmerah na morju;

(c)izvajanju kakršnih koli predpisov Unije, ki zahtevajo spremljanje gibanja ladij;

(d)ukrepih proti grožnjam piratstva in namernih nezakonitih dejanj, kot je določeno v veljavnem pravu Unije ali mednarodno dogovorjenih pravnih instrumentih na področju pomorskega prevoza;

(e)uporabi pomorskih avtonomnih površinskih ladij in njihovi interakciji s konvencionalnimi ladjami.

Za zagotavljanje takih informacij se uporabljajo veljavna pravila o varstvu podatkov in upravni postopki, ki jih po potrebi določi usmerjevalna skupina na visoki ravni, ustanovljena v skladu z Direktivo 2002/59/ES. Za zagotavljanje podatkov, pridobljenih s sistemom dolgega dometa za prepoznavanje ladij in njihovo sledenje, je potrebno soglasje zadevne države zastave.

5.Agencija v okviru svojih pristojnosti prispeva k pravočasnemu odzivu na krize in njihovi blažitvi tako, da državam članicam in Komisiji na zahtevo pomaga pri izvajanju načrtov ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih ter olajšuje izmenjavo informacij in dobrih praks.

6.Agencija pomaga Komisiji pri upravljanju komponente pomorskega nadzora varnostne storitve programa Copernicus, ki spada v okvir upravljanja in finančni okvir tega programa.

7.Agencija pomaga Komisiji in državam članicam pri razvoju in vzdrževanju interoperabilne rešitve, kot je prostovoljno skupno okolje za izmenjavo informacij (CISE), da bi olajšala izmenjavo informacij med različnimi sistemi, ki jih uporabljajo civilni in vojaški organi, pristojni na področju pomorstva, in ki dopolnjujejo informacije, ki so že na voljo prek obveznih informacijskih sistemov.

Člen 9

Naloge v zvezi z digitalizacijo in poenostavitvijo

1.Agencija na področjih prava Unije, ki so v njeni pristojnosti, po potrebi zbira in zagotavlja objektivne, zanesljive in primerljive statistične podatke, informacije in podatke, da se Komisiji in državam članicam omogočita sprejetje potrebnih ukrepov za izboljšanje njihovih ukrepov ter ocena uspešnosti in stroškovne učinkovitosti obstoječih ukrepov. Te naloge vključujejo olajševanje in spodbujanje elektronskih spričeval, zbiranje, beleženje in ocenjevanje tehničnih podatkov, sistematično izkoriščanje obstoječih podatkovnih zbirk, med drugim njihovo medsebojno dopolnjevanje z uporabo inovativnih informacijskih orodij in orodij umetne inteligence, ter po potrebi razvoj dodatnih interoperabilnih podatkovnih zbirk. V zvezi s tem Agencija prispeva tudi k pomorskemu področju skupnega evropskega podatkovnega prostora za mobilnost s proučevanjem povezav s sistemi drugih načinov prevoza.

2.Agencija pomaga Komisiji pri izvajanju Uredbe (EU) 2019/1239 Evropskega parlamenta in Sveta 43 , pri čemer opravlja naslednje naloge:

(a)razvoj, dajanje na voljo in vzdrževanje skupnih informacijskih komponent in storitev evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor (v nadaljnjem besedilu: EMSWe), za katere je odgovorna Komisija;

(b)vzdrževanje nabora podatkov EMSWe, vodnika za posamezna sporočila in predlog digitalnih preglednic;

(c)zagotavljanje tehničnih smernic državam članicam za izvajanje EMSWe;

(d) olajšanje ponovne uporabe in izmenjave podatkov, ki se izmenjujejo v okviru EMSWe, z uporabo sistema SafeSeaNet.

3.Agencija državam članicam na njihovo zahtevo ter brez poseganja v njihove pravice in obveznosti, ki jih imajo kot države zastave, zagotavlja tehnično pomoč pri digitalizaciji njihovih registrov in postopkov, ki olajšujejo uvajanje elektronskih spričeval.

Člen 10

Obiski v državah članicah in inšpekcijski pregledi

1.Agencija v pomoč Komisiji pri izpolnjevanju njenih nalog v skladu s PDEU in zlasti pri ocenjevanju učinkovitega izvajanja zadevnega prava Unije izvede obiske v državah članicah v skladu z metodologijo, ki jo določi upravni odbor. Pri tej metodologiji se upošteva celosten pristop ob vsakem obisku, katerega namen je vsakič preveriti več kot en zakonodajni akt, ki se nanaša na funkcijo države zastave, pristanišča ali obalne države pregledane države članice med obiskom.

2.Agencija zadevno državo članico pravočasno obvesti o načrtovanem obisku, imenih pooblaščenih uslužbencev ter datumu začetka in predvideni dolžini obiska. Uslužbenci Agencije, ki so pooblaščeni za izvajanje takih obiskov, izpolnijo to nalogo s predložitvijo odločbe izvršnega direktorja Agencije, v katerem so opredeljeni namen in cilji njihovega obiska.

3.Agencija lahko v imenu Komisije izvaja inšpekcijske preglede v skladu z zavezujočimi pravnimi akti Unije v zvezi z organizacijami, ki jih Unija priznava v skladu z Uredbo (ES) št. 391/2009, ter v zvezi z usposabljanjem pomorščakov in izdajanjem spričeval pomorščakom v tretjih državah v skladu z Direktivo (EU) 2022/993.

4.Agencija lahko tudi izvaja inšpekcijske preglede v imenu Komisije v skladu s katerim koli drugim zavezujočim pravnim aktom Unije, če se Komisija odloči, da bo tako nalogo prenesla na Agencijo.

5.Agencija ob koncu vsakega obiska ali inšpekcijskega pregleda pripravi poročilo ter ga pošlje Komisiji in zadevni državi članici. Poročilo bi bilo pripravljeno v skladu s predlogo, ki jo predhodno določi Komisija.

6.Agencija po potrebi ali vsakokrat, ko se zaključi cikel obiskov ali inšpekcijskih pregledov, analizira poročila tega cikla, da bi opredelila horizontalne in splošne ugotovitve o uspešnosti in stroškovni učinkovitosti veljavnih ukrepov. To analizo pošlje Komisiji v nadaljnjo razpravo z državami članicami, da bi pridobili nova spoznanja in omogočili izmenjavo dobrih delovnih praks.

POGLAVJE III

DRUGE NALOGE AGENCIJE V ZVEZI Z MEDNARODNIMI ODNOSI IN SODELOVANJEM EVROPSKE OBALNE STRAŽE

Člen 11

Mednarodni odnosi

1.Agencija državam članicam in Komisiji na njihovo zahtevo zagotovi tehnično pomoč, da prispeva k ustreznemu delu tehničnih organov IMO, Mednarodne organizacije dela, kar zadeva ladijski prevoz, Pariškega memoranduma o soglasju glede nadzora, ki ga opravlja inšpekcija za varnost plovbe (v nadaljnjem besedilu: pariški memorandum), in ustreznih regionalnih organizacij, h katerim je pristopila Unija, v zvezi z zadevami, ki so v pristojnosti Unije.

Za učinkovito in uspešno izvajanje teh nalog se lahko izvršni direktor odloči, da bo namestil osebje v delegacijah Unije v tretjih državah, če bodo sklenjeni ustrezni sporazumi z Evropsko službo za zunanje delovanje. Za to odločitev je potrebno predhodno soglasje Komisije in upravnega odbora. V tej odločitvi se opredeli obseg dejavnosti, ki jih mora nameščeno osebje izvajati tako, da se preprečijo nepotrebni stroški in podvajanje upravnih nalog Agencije.

2.Agencija lahko na zahtevo Komisije državam, ki so zaprosile za pristop k Uniji, ter po potrebi partnerskim državam evropske sosedske politike in državam, ki sodelujejo v pariškem memorandumu, zagotovi tehnično podporo, pri čemer med drugim organizira ustrezno usposabljanje glede uporabe ustreznih pravnih aktov Unije.

3.Agencija lahko na zahtevo Komisije ali Evropske službe za zunanje delovanje oziroma obeh zagotovi pomoč v primeru onesnaževanja z ladij ter onesnaževanja morja z naftnih in plinskih ploščadi v tretjih državah, ki si delijo regionalni morski bazen z Unijo. Agencija zagotavlja pomoč v skladu z mehanizmom Unije na področju civilne zaščite, vzpostavljenim s Sklepom št. 1313/2013/EU, in pogoji, ki se uporabljajo za države članice, kot je navedeno v členu 5(1) te uredbe, ki se smiselno uporablja za tretje države. Navedene naloge so usklajene z obstoječimi dogovori o regionalnem sodelovanju v zvezi z onesnaževanjem morja.

4.Brez poseganja v člen 24 lahko Agencija na zahtevo Komisije tretjim državam zagotovi tehnično pomoč za zadeve, ki so v njeni pristojnosti.

5.Agencija lahko po odobritvi Komisije sklepa upravne dogovore in sodeluje z drugimi organi Unije, ki se ukvarjajo z zadevami v pristojnosti Agencije. O takih ureditvah in sodelovanju je treba pridobiti mnenje Komisije in ji o njih redno poročati.

6.Upravni odbor sprejme strategijo za mednarodne odnose Agencije v zvezi z zadevami v njeni pristojnosti. Ta strategija je v skladu s političnimi prednostnimi nalogami Komisije in je namenjena pomoči Komisiji in Evropski službi za zunanje delovanje pri izpolnjevanju teh prednostnih nalog. Vključi se v programski dokument Agencije, v katerem se označijo povezani viri.

Člen 12

Evropsko sodelovanje na področju funkcij obalne straže

1.Agencija v sodelovanju z Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo, ustanovljeno z Uredbo (EU) 2019/1896, in Evropsko agencijo za nadzor ribištva, ustanovljeno z Uredbo (EU) 2019/473, v okviru njihovih pooblastil, podpira nacionalne organe, ki opravljajo funkcije obalne straže na nacionalni ravni in ravni Unije ter po potrebi na mednarodni ravni, z:

(a)z izmenjavo, združevanjem in analizo informacij, ki so na voljo v sistemih poročanja z ladij in drugih informacijskih sistemih, ki jih upravljajo te agencije ali do katerih imajo slednje dostop, v skladu z njihovo pravno podlago in brez poseganja v lastništvo podatkov držav članic;

(b)z zagotavljanjem nadzornih in komunikacijskih storitev, ki temeljijo na najsodobnejši tehnologiji, vključno z vesoljsko in zemeljsko infrastrukturo ter senzorji, nameščenimi na katero koli vrsto platforme;

(c)s krepitvijo zmogljivosti z oblikovanjem smernic in priporočil ter z vzpostavitvijo najboljših praks, kakor tudi z zagotavljanjem usposabljanja in izmenjave osebja;

(d)s povečanjem izmenjave informacij in sodelovanja na področju funkcij obalne straže, tudi z analizami operativnih izzivov in nastajajočih tveganj na področju pomorstva;

(e)s souporabo zmogljivosti prek načrtovanja in izvajanja večnamenskih operacij ter souporabo sredstev in drugih zmogljivosti v obsegu, v katerem te dejavnosti usklajujejo te agencije in se z njimi strinjajo pristojni organi zadevnih držav članic.

2.Brez poseganja v pooblastila upravnega odbora Agencije iz člena 15 se natančne oblike sodelovanja na področju funkcij obalne straže med Agencijo, Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo ter Evropsko agencijo za nadzor ribištva določijo v delovnem dogovoru v skladu z njihovimi mandati in finančnimi pravili, ki se uporabljajo za te agencije. Tak dogovor odobrijo upravni odbor Agencije, upravni odbor Evropske agencije za nadzor ribištva in upravni odbor Evropske agencije za mejno in obalno stražo.

3. Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami, Agencijo, Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo in Evropsko agencijo za nadzor ribištva da na voljo praktični priročnik o evropskem sodelovanju na področju funkcij obalne straže. Navedeni priročnik vsebuje smernice, priporočila in dobre prakse za izmenjavo informacij. Komisija ta priročnik sprejme v obliki priporočila.

4.Naloge iz tega člena ne škodujejo nalogam Agencije iz členov 4 do 12 ter ne posegajo v pravice in obveznosti držav članic, ki jih imajo zlasti kot države zastave, države pristanišča ali obalne države.

Člen 13

Obveščanje in razširjanje

Agencija lahko na lastno pobudo sodeluje pri dejavnostih obveščanja na področjih v njeni pristojnosti. Dejavnosti obveščanja ne škodujejo preostalim nalogam iz členov 4 do 13 in se izvajajo v skladu z ustreznimi načrti obveščanja in razširjanja, ki jih sprejme upravni odbor. Upravni odbor na podlagi analize potreb te načrte redno posodablja.

POGLAVJE IV

ORGANIZACIJA AGENCIJE

Člen 14

Upravna in vodstvena struktura

Upravna in vodstvena struktura Agencije vključuje:

(a)upravni odbor, ki izvaja naloge, določene v členu 16;

(b)izvršni odbor, ki izvaja naloge, določene v členu 21;

(c)izvršni direktor, ki opravlja naloge, določene v členu 23.

Člen 15

Sestava upravnega odbora

1. Upravni odbor sestavljajo po en predstavnik vsake države članice in štirje predstavniki Komisije z glasovalno pravico.

Upravni odbor vključuje tudi štiri strokovnjake iz sektorjev, ki jih to najbolj zadeva, kot je navedeno v členu 2. Te strokovnjake imenuje Komisija in nimajo glasovalne pravice.

Vsi člani upravnega odbora so imenovani na podlagi njihove stopnje ustreznih izkušenj in strokovnega znanja na področjih, navedenih v členu 2. Države članice in Komisija si prizadevajo za uravnoteženo zastopanost moških in žensk v upravnem odboru. Eden od štirih strokovnjakov je predstavnik stalnega okvira sodelovanja organov za preiskovanje nesreč v skladu s členom 10 Direktive 2009/18/ES.

3.Vsaka država članica in Komisija imenujejo svoje člane upravnega odbora in namestnika, ki člana zastopa v njegovi odsotnosti.

4.Mandat traja štiri leta. Lahko se podaljša.

5.Vsi člani in namestniki ob nastopu funkcije podpišejo pisno izjavo, da niso v navzkrižju interesov. Vsak član in namestnik svojo izjavo posodobi v primeru spremembe okoliščin v zvezi z vsakršnim navzkrižjem interesov. Agencija izjave in posodobitve objavi na svojem spletnem mestu.

Člen 16

Naloge upravnega odbora

1.Da bi zagotovil, da Agencija opravlja svoje naloge, upravni odbor:

(a)določa splošne in strateške usmeritve za dejavnosti Agencije;

(b)po prejemu mnenja Komisije in v skladu s členom 17 vsako leto z dvotretjinsko večino svojih članov, ki imajo glasovalno pravico, sprejme enotni programski dokument Agencije;

(c)z dvotretjinsko večino svojih članov, ki imajo glasovalno pravico, sprejme letni proračun in kadrovski načrt Agencije ter izvaja druge naloge v zvezi s proračunom Agencije v skladu s poglavjem VI;

(d)z dvotretjinsko večino svojih članov, ki imajo glasovalno pravico, sprejme konsolidirano letno poročilo o dejavnostih Agencije in ga vsako leto do 1. julija pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču in državam članicam. Poročilo se objavi;

(e)v skladu s členom 25 sprejme finančna pravila, ki se uporabljajo za Agencijo;

(f)poda mnenje o končnem zaključnem računu Agencije;

(g)določi metodologijo obiskov, ki jih je treba izvesti v skladu s členom 10. Če Komisija v 15 dneh po datumu njenega sprejetja izjavi, da se z metodologijo ne strinja, jo upravni odbor v drugi obravnavi ponovno prouči in sprejme, po potrebi spremenjeno, in sicer z dvotretjinsko večino, vključno s predstavniki Komisije, ali s soglasjem predstavnikov držav članic;

(h)prouči in odobri upravne dogovore, navedene v členu 11(5);

(i)sprejme strategijo za boj proti goljufijam, ki je sorazmerna s tveganji goljufij, pri čemer upošteva stroške in koristi ukrepov, ki jih je treba izvesti;

(j)sprejme pravila za preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov v zvezi s svojimi člani ter na svojem spletnem mestu vsako leto objavi izjavo o interesih članov upravnega odbora;

(k)na podlagi analize potreb sprejme in redno posodablja načrte obveščanja in razširjanja, navedene v členu 13;

(l)sprejme svoj poslovnik;

(m)v skladu s členom 21 imenuje člane izvršnega odbora z dvotretjinsko večino svojih članov, ki imajo glasovalno pravico;

(n)sprejme mandat za naloge izvršnega odbora, navedenega v členu 21;

(o)v skladu z odstavkom 2 v zvezi z osebjem Agencije izvaja pooblastila, ki se organu za imenovanja podelijo na podlagi kadrovskih predpisov, organu, pooblaščenemu za sklenitev pogodbe o zaposlitvi, pa na podlagi pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev 44 ;

(p)sprejme izvedbena pravila za izvajanje kadrovskih predpisov in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev v skladu s členom 110(2) Kadrovskih predpisov;

(q)imenuje izvršnega direktorja, zagotovi smernice in spremlja njegovo uspešnost ter po potrebi podaljša njegov mandat ali ga razreši s položaja v skladu s členom 22;

(r)določi postopke za sprejemanje odločitev izvršnega direktorja;

(s)po potrebi imenuje računovodjo v skladu s kadrovskimi predpisi in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, ki je pri opravljanju svojih nalog popolnoma neodvisen;

(t)zagotovi ustrezno nadaljnje ukrepanje na podlagi ugotovitev in priporočil, ki izhajajo iz notranjih ali zunanjih revizijskih poročil in ocen ter preiskav Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskega javnega tožilstva (EJT);

(u)sprejema vse odločitve o vzpostavitvi notranjih struktur Agencije, vključno z ustanovitvijo svetovalnih ali delovnih skupin in po potrebi njihovimi spremembami;

(v)odloča o storitvah, ki jih Agencija lahko ponudi za plačilo pristojbin in dajatev, ter sprejme okvirni model za finančno porazdelitev pristojbin in dajatev, ki se plačujejo, kot je navedeno v členu 26(3), točka (c). Če Komisija v 15 dneh od datuma sprejetja odločitve upravnega odbora v zvezi s storitvami, ponujenimi za plačilo pristojbin, ali okvirnim modelom izrazi svoje nestrinjanje, upravni odbor v drugi obravnavi odločitev ponovno prouči in jo z morebitnimi spremembami sprejme, in sicer z dvotretjinsko večino, vključno s predstavniki Komisije, ali s soglasjem predstavnikov držav članic;

(w)sprejme strategijo za povečanje učinkovitosti in sinergije;

(x)sprejme strategijo za sodelovanje s tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami ali z obojimi iz člena 11(6). Če Komisija v 15 dneh od datuma sprejetja strategije izrazi svoje nestrinjanje, jo upravni odbor v drugi obravnavi ponovno prouči in z morebitnimi spremembami sprejme, in sicer z dvotretjinsko večino, vključno s predstavniki Komisije, ali s soglasjem predstavnikov držav članic;

(y)sprejme pravila o notranji varnosti Agencije iz člena 41;

(z)imenuje uradno osebo za varstvo podatkov v Agenciji.

2.Upravni odbor v skladu s členom 110(2) Kadrovskih predpisov sprejme odločitev na podlagi člena 2(1) Kadrovskih predpisov in člena 6 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev o prenosu ustreznih pooblastil organa za imenovanja na izvršnega direktorja in opredelitvi pogojev, pod katerimi se lahko ta prenos pooblastil začasno prekine. Izvršnega direktorja se pooblasti za nadaljnji prenos navedenih pooblastil.

Upravni odbor lahko izjemoma s sprejetjem odločitve začasno prekine prenos pooblastil organa za imenovanje na izvršnega direktorja in njegov nadaljnji prenos pooblastil ter jih izvaja sam ali jih prenese na enega od svojih članov ali na člana osebja, ki ni izvršni direktor.  

Člen 17

Načrtovanje letnih in večletnih programov

1.Upravni odbor vsako leto do 30. novembra na podlagi osnutka, ki ga predloži izvršni direktor, in ob upoštevanju mnenja Komisije sprejme enotni programski dokument o načrtovanju večletnih in letnih programov. Posreduje ga Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.

Če Komisija v 15 dneh od datuma sprejetja enotnega programskega dokumenta izrazi svoje nestrinjanje z njim, ga upravni odbor v dveh mesecih v drugi obravnavi ponovno prouči in z morebitnimi spremembami sprejme, in sicer z dvotretjinsko večino, vključno s predstavniki Komisije, ali s soglasjem predstavnikov držav članic.

2.Enotni programski dokument postane dokončen po dokončnem sprejetju splošnega proračuna in se po potrebi ustrezno prilagodi.

3.Letni delovni program vsebuje podrobno opredeljene cilje in pričakovane rezultate, vključno s kazalniki uspešnosti. Vsebuje tudi opis ukrepov, ki se bodo financirali, ter kazalnik finančnih in človeških virov, dodeljenih vsakemu ukrepu, v skladu z načeli oblikovanja in upravljanja proračuna po dejavnostih. Letni delovni program je skladen z večletnim delovnim programom iz odstavka 7. V njem so jasno navedene naloge, ki so bile v primerjavi s predhodnim proračunskim letom dodane, spremenjene ali črtane. Načrtovanje letnih ali večletnih programov oziroma obojih vključuje strategijo za odnose s tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami iz člena 11 in ukrepe, povezane s to strategijo.

4.Upravni odbor spremeni sprejeti letni delovni program, kadar se Agenciji dodeli nova naloga. Vključitev take nove naloge je odvisna od analize posledic za človeške in proračunske vire ter je lahko predmet odločitve o odložitvi drugih nalog.

5.Upravni odbor v okviru priprave enotnega programskega dokumenta prouči in odobri zahtevke Komisije ali držav članic za tehnično pomoč iz člena 3(1), točka (c), člena 3(2), točka (b), člena 5(5) do (8), člena 8(6) in (7), člena 9(3), člena 10(4) ter člena 11(2) in (4). Odobritev takih zahtevkov:

(a)ne škoduje drugim nalogam Agencije;

(b)se izogne podvajanju prizadevanj;

(c)je predmet analize posledic za človeške in proračunske vire in

(d)je lahko predmet odločitve o odložitvi drugih nalog.

6.Vsaka bistvena sprememba letnega delovnega programa se sprejme po enakem postopku kot prvotni letni delovni program. Upravni odbor lahko na izvršnega direktorja prenese pooblastilo, da v letni delovni program vnese nebistvene spremembe.

7.V večletnem delovnem programu se določi splošno načrtovanje strateških programov, ki med drugim vključujejo cilje, pričakovane rezultate in kazalnike smotrnosti. Določi se tudi načrtovanje programov v zvezi z viri, vključno z večletnim proračunom in osebjem.

8.Načrtovanje programov v zvezi z viri se letno posodablja. Načrtovanje strateških programov se po potrebi posodobi, zlasti zaradi upoštevanja rezultatov ocenjevanja iz člena 41.

Člen 18

Predsednik upravnega odbora

1.Upravni odbor izmed članov izvoli predsednika in podpredsednika. Predsednika in njegovega namestnika z dvotretjinsko večino izvolijo člani upravnega odbora, ki imajo glasovalno pravico.

2.Namestnik predsednika samodejno prevzame mesto predsednika, če ta ne more opravljati svojih dolžnosti.

3. Mandat predsednika in njegovega namestnika traja štiri leta. Mandat se lahko enkrat podaljša. Če njuno članstvo v upravnem odboru preneha med njunim mandatom, na isti datum samodejno preneha tudi njun mandat.

Člen 19

Seje upravnega odbora

1. Seje upravnega odbora potekajo v skladu z njegovim poslovnikom, skliče pa jih njegov predsednik.

2. Izvršni direktor Agencije sodeluje v razpravah, razen kadar lahko njegovo sodelovanje privede do navzkrižja interesov, kot odloči predsednik, ali kadar upravni odbor sprejme odločitev v skladu s členom 35.

3.Upravni odbor se redno sestaja dvakrat letno. Poleg tega se sestane na pobudo predsednika, na zahtevo Komisije ali tretjine držav članic.

4.Pri zaupnih zadevah ali v primeru navzkrižja interesov lahko upravni odbor sklene, da posebne točke dnevnega reda prouči ob odsotnosti zadevnih članov. To ne vpliva na pravico držav članic in Komisije, da jih zastopa namestnik ali katera koli druga oseba. Podrobna pravila za uporabo te določbe se določijo v poslovniku upravnega odbora.

5.Upravni odbor lahko povabi katero koli osebo, katere mnenje utegne biti zanimivo, da se kot opazovalka udeleži njegovih sej.

6.Članom upravnega odbora lahko ob upoštevanju določb poslovnika pomagajo svetovalci ali strokovnjaki.

7.Sekretariat za upravni odbor zagotovi agencija.

Člen 20

Pravila glasovanja v upravnem odboru

1.Upravni odbor sprejema odločitve z absolutno večino svojih članov, ki imajo glasovalno pravico, razen če je v tej uredbi določeno drugače.

2.    Odločitve iz člena 16(1), točke (c) do (e) in točke (i), (j), (n), (o), (p), (q), (t), (u) ter iz člena 16(2) se lahko sprejmejo le, če predstavniki Komisije zanje pozitivno glasujejo. Za namene sprejemanja odločitev iz člena 16(1), točka (b), se pozitivno glasovanje predstavnika Komisije zahteva samo za elemente odločitve, ki niso povezani z letnim in večletnim delovnim programom Agencije.

3. Vsak član ima en glas. Izvršni direktor Agencije ne glasuje.

4. V odsotnosti člana ima glasovalno pravico njegov namestnik.

5. V poslovniku se določijo podrobnejša pravila glasovanja, med drugim pogoji, pod katerimi lahko član deluje v imenu drugega člana.

Člen 21

Izvršni odbor

1. Upravnemu odboru pomaga izvršni odbor.

2.Izvršni odbor:

(a)nadzoruje izvajanje odločitev upravnega odbora o upravnem poslovodenju in upravljanju proračuna;

(b)pripravlja odločitve, ki jih sprejme upravni odbor;

(c)skupaj z upravnim odborom zagotovi ustrezno nadaljnje ukrepanje na podlagi ugotovitev in priporočil, ki izhajajo iz notranjih ali zunanjih revizijskih poročil in ocen ter preiskav urada OLAF in EJT;

3.Izvršni odbor lahko po potrebi in zaradi nujnosti sprejme določene začasne odločitve v imenu upravnega odbora, zlasti o zadevah v zvezi z upravnim poslovodenjem, vključno z začasnim preklicem prenosa pooblastil organa za imenovanja in proračunskimi zadevami.

4.Izvršni odbor sestavljajo predsednik upravnega odbora, en predstavnik Komisije v upravnem odboru in trije drugi člani, ki jih upravni odbor imenuje izmed svojih članov z glasovalno pravico. Predsednik upravnega odbora je tudi predsednik izvršnega odbora. Izvršni direktor sodeluje na sejah izvršnega odbora, vendar nima glasovalne pravice.

5.Mandat članov izvršnega odbora traja štiri leta in se lahko podaljša. Mandat članov izvršnega odbora se konča s prenehanjem njihovega članstva v upravnem odboru.

6.Izvršni odbor ima redno sejo vsaj vsake tri mesece. Poleg tega skliče sejo tudi na pobudo predsednika ali na zahtevo članov.

7.Upravni odbor določi poslovnik izvršnega odbora.

POGLAVJE V

IZVRŠNI DIREKTOR

Člen 22

Imenovanje, podaljšanje mandata in razrešitev s položaja

1.Izvršnega direktorja imenuje upravni odbor na podlagi uspešnosti in znanja s seznama kandidatov, ki ga predlaga Komisija, po odprtem in preglednem izbirnem postopku, pri katerem se upošteva načelo uravnotežene zastopanosti spolov.

2.Agencijo pri sklenitvi pogodbe z izvršnim direktorjem zastopa predsednik upravnega odbora.

3.Mandat izvršnega direktorja traja pet let. Komisija pravočasno pred koncem tega obdobja izvede oceno, pri kateri upošteva oceno uspešnosti izvršnega direktorja ter prihodnje naloge in izzive Agencije.

4.Upravni odbor lahko na predlog Komisije in ob upoštevanju ocene iz odstavka 3 enkrat podaljša mandat izvršnega direktorja za največ pet let.

5.Izvršni direktor, katerega mandat je bil podaljšan, ne sme sodelovati pri drugem izbirnem postopku za isto delovno mesto.

6.Izvršni direktor je lahko razrešen s položaja samo na podlagi sklepa, ki ga sprejme upravni odbor na predlog Komisije.

7. Izvršni direktor se zaposli kot začasni uslužbenec agencije v skladu s členom 2(a) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev.

Člen 23

Naloge in odgovornosti izvršnega direktorja

1.Izvršni direktor vodi Agencijo v skladu z odločitvami upravnega odbora, pred katerim odgovarja.

2.Izvršni direktor je brez poseganja v pooblastila Komisije, upravnega odbora in izvršnega odbora neodvisen pri opravljanju dolžnosti ter ne zahteva in ne sprejema nobenih navodil katere koli vlade ali drugega organa.

3.Izvršni direktor poroča Evropskemu parlamentu o opravljanju svojih dolžnosti, kadar je k temu pozvan. Svet lahko izvršnega direktorja pozove, naj poroča o opravljanju svojih dolžnosti.

4.Izvršni direktor je zakoniti zastopnik Agencije.

5.Izvršni direktor je odgovoren za izvajanje nalog, ki so Agenciji dodeljene s to uredbo. Izvršni direktor zlasti:

(a)zagotavlja trajnostno in učinkovito vsakodnevno upravljanje Agencije;

(b)organizira, usmerja in nadzoruje dejavnosti ter osebje Agencije na podlagi sklepov upravnega odbora;

(c)pripravlja in izvaja sklepe, ki jih sprejme upravni odbor.

(d)pripravi osnutek finančnih pravil, ki se uporabljajo za Agencijo, da jih sprejme upravni odbor;

(e)pripravi načrt prihodkov in odhodkov Agencije v skladu s členom 27 ter izvršuje proračun v skladu s členom 28;

(f)pripravi osnutek enotnega programskega dokumenta in ga predloži upravnemu odboru v sprejetje po posvetovanju s Komisijo vsaj štiri tedne pred zadevno sejo upravnega odbora;

(g)izvaja enotni programski dokument, pri čemer oceni napredek v primerjavi z ustreznimi kazalniki, in o njegovem izvajanju poroča upravnemu odboru;

(h)pripravi konsolidirano letno poročilo o dejavnostih Agencije ter ga predloži upravnemu odboru v oceno in sprejetje;

(i)odgovori na vse zahtevke za pomoč v skladu s členom 17(5);

(j)po posvetovanju s Komisijo in v skladu z metodologijo za obiske, ki jo določi upravni odbor v skladu s členom 16(1), točka (g), odloči o izvedbi obiskov in inšpekcijskih pregledov, določenih v členu 10;

(k)sklene upravne dogovore z drugimi organi Unije, ki delujejo na področjih dejavnosti Agencije, če je bil osnutek dogovora predložen v posvetovanje najprej Komisiji in upravnemu odboru v skladu s členom 11(5) ter če upravni odbor v štirih tednih ne izrazi nasprotovanja;

(l)sprejme vse potrebne ukrepe, vključno s sprejetjem notranjih upravnih navodil in objavo obvestil, da zagotovi delovanje Agencije v skladu z določbami te uredbe;

(m)organizira učinkovit sistem spremljanja, da bi se lahko dosežki Agencije primerjali z njenimi cilji in nalogami, določenimi v tej uredbi. V ta namen v dogovoru s Komisijo in upravnim odborom določi prilagojene kazalnike uspešnosti, ki omogočajo učinkovito oceno doseženih rezultatov. Zagotovi, da se organizacijska struktura Agencije v okviru razpoložljivih finančnih in človeških virov redno prilagaja spreminjajočim se potrebam. V zvezi s tem vzpostavi redne postopke ocenjevanja, ki izpolnjujejo priznane strokovne standarde;

(n)vzpostavi in zagotovi delovanje uspešnega in učinkovitega sistema notranje kontrole ter upravnemu odboru poroča o vseh pomembnih spremembah sistema;

(o)zagotavlja izvajanje ocen tveganja in obvladovanje tveganja za Agencijo;

(p)pripravi akcijski načrt za nadaljnje ukrepanje v zvezi z ugotovitvami notranjih ali zunanjih revizijskih poročil in ocen ter preiskav urada OLAF in EJT, navedenih v členu 38, ter Komisiji poroča o napredku dvakrat letno, upravnemu odboru pa redno;

(q)ščiti finančne interese Unije z uporabo preventivnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejavnostim, brez poseganja v preiskovalne pristojnosti urada OLAF in EJT, z učinkovitimi pregledi in, če se odkrijejo nepravilnosti, z izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov ter po potrebi z naložitvijo učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih upravnih kazni, vključno z denarnimi kaznimi;

(r)za Agencijo pripravi strategijo za boj proti goljufijam, strategijo za povečanje učinkovitosti in sinergij, strategijo za sodelovanje s tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami oziroma obojimi ter strategijo za sisteme organizacijskega upravljanja in notranje kontrole ter jih predloži v odobritev upravnemu odboru;

(s)spodbuja raznolikost in zagotavlja uravnoteženo zastopanost spolov pri zaposlovanju osebja agencije;

(t)zaposli osebje s kar najširšega geografskega območja;

(u)oblikuje in izvaja komunikacijsko politiko za agencijo;

(v)opravlja vse druge naloge, ki mu jih zaupa ali mu jih dodeli upravni odbor, ali naloge, ki so določene v tej uredbi;

Člen 24

Sodelovanje tretjih držav

1.Z Agencijo lahko sodelujejo tretje države, ki so z Unijo sklenile sporazume, na podlagi katerih so sprejele in uporabljajo pravo Unije na področju pomorske varnosti, pomorske zaščite, preprečevanja onesnaževanja in odzivanja na onesnaževanje z ladij.

2.Agencija v skladu z ustreznimi določbami navedenih sporazumov ob upoštevanju mnenja Komisije sklene dogovore, ki določajo naravo in obseg podrobnih pravil za sodelovanje navedenih držav pri delu Agencije, ki med drugim vključujejo določbe o finančnih prispevkih in osebju.

POGLAVJE VI

FINANČNE DOLOČBE

Člen 25

Finančna pravila

Finančna pravila, ki se uporabljajo za Agencijo, sprejme upravni odbor po posvetovanju s Komisijo. Finančna pravila ne odstopajo od Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/715, razen če je tako odstopanje izrecno potrebno za delovanje Agencije in je Komisija dala predhodno soglasje.

Člen 26

Proračun

1.Za vsako proračunsko leto, ki ustreza koledarskemu letu, se ocenijo vsi prihodki in odhodki Agencije ter se prikažejo v njenem proračunu.

2.Proračun Agencije je uravnotežen glede prihodkov in odhodkov.

3.Brez poseganja v druge vire prihodki Agencije zajemajo:

(a)prispevek Unije iz splošnega proračuna Evropske unije in nepovratna sredstva organov Unije;

(b)morebitne prispevke katere koli tretje države, ki sodeluje pri delu Agencije v skladu s členom 24;

(c)vse pristojbine in dajatve za infrastrukturo, publikacije, usposabljanje ali druge storitve, ki spadajo na področje uporabe te uredbe in jih zagotavlja Agencija v skladu z izvedbenimi akti, sprejetimi na podlagi člena 33;

(d)vse prostovoljne finančne prispevke držav članic, tretjih držav ali drugih subjektov, če so taki prispevki pregledni, jasno navedeni v proračunu in ne ogrožajo neodvisnosti in nepristranskosti Agencije.

4.Odhodki Agencije vključujejo prejemke osebja, upravne in infrastrukturne stroške ter operativne stroške.

Člen 27

 Določitev proračuna

1.Izvršni direktor vsako leto pripravi osnutek načrta prihodkov in odhodkov Agencije za naslednje proračunsko leto, vključno s kadrovskim načrtom, ter ga pošlje upravnemu odboru.

2.Upravni odbor na podlagi navedenega osnutka sprejme začasni osnutek načrta prihodkov in odhodkov Agencije za naslednje proračunsko leto.

3.Začasni osnutek načrta prihodkov in odhodkov Agencije se pošlje Komisiji vsako leto do 31. januarja. Upravni odbor pošlje končni osnutek načrta Komisiji do 31. marca navedenega leta.

4.Komisija načrt skupaj s predlogom splošnega proračuna Evropske unije pošlje proračunskemu organu.

5.Na podlagi načrta Komisija v predlog splošnega proračuna Evropske unije vključi načrte, za katere meni, da so potrebni za kadrovski načrt, in znesek subvencije v breme splošnega proračuna, ter ga predloži proračunskemu organu v skladu s členoma 313 in 314 PDEU.

6.Proračunski organ odobri sredstva za prispevek Agenciji.

7.Proračunski organ sprejme kadrovski načrt Agencije.

8.Proračun Agencije sprejme upravni odbor. Proračun postane dokončen po dokončnem sprejetju splošnega proračuna Evropske unije. Po potrebi se ustrezno prilagodi.

9.Za vsak gradbeni projekt, ki bi lahko imel znatne posledice za proračun Agencije, se uporabljajo določbe Delegirane uredbe (EU) št. 715/2019.

Člen 28

Izvrševanje proračuna

1.Proračun Agencije izvršuje izvršni direktor.

2.Izvršni direktor proračunskemu organu vsako leto pošlje vse informacije, ki bi lahko vplivale na ugotovitve v postopkih ocenjevanja.

Člen 29

Predstavitev zaključnega računa in razrešnica

1.Računovodja Agencije do 1. marca naslednjega proračunskega leta računovodji Komisije in Računskemu sodišču pošlje začasni zaključni račun.

2.Agencija do 31. marca naslednjega proračunskega leta Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču pošlje poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju.

3.Računovodja Komisije do 31. marca naslednjega proračunskega leta Računskemu sodišču pošlje začasni zaključni račun Agencije, konsolidiran z zaključnim računom Komisije.

4.Izvršni direktor po prejemu pripomb Računskega sodišča o začasnem zaključnem računu Agencije v skladu s členom 246 finančne uredbe na lastno odgovornost pripravi končni zaključni račun Agencije in ga pošlje v presojo upravnemu odboru.

5.Upravni odbor predloži mnenje o končnem zaključnem računu Agencije.

6.Računovodja do 1. julija naslednjega proračunskega leta Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču pošlje končni zaključni račun skupaj z mnenjem upravnega odbora.

7.Končni zaključni račun se do 15. novembra naslednjega proračunskega leta objavi v Uradnem listu Evropske unije.

8.Izvršni direktor do 30. septembra pošlje Računskemu sodišču odgovor na njegova opažanja. Izvršni direktor pošlje ta odgovor tudi upravnemu odboru.

9.Izvršni direktor Evropskemu parlamentu na njegovo zahtevo predloži vse potrebne informacije za nemoteno uporabo postopka za razrešnico za zadevno proračunsko leto v skladu s členom 261(3) finančne uredbe.

10.Na priporočilo Sveta, ki odloča s kvalificirano večino, Evropski parlament do 15. maja leta N + 2 podeli izvršnemu direktorju razrešnico v zvezi z izvrševanjem proračuna za leto N.

POGLAVJE VII

OSEBJE

Člen 30

Splošna določba

Za osebje Agencije se uporabljajo kadrovski predpisi in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev ter pravila, sprejeta s sporazumom med institucijami Unije za izvajanje navedenih kadrovskih predpisov in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev.

Člen 31

Napoteni nacionalni strokovnjaki in drugo osebje

1.Agencija lahko uporabi napotene nacionalne strokovnjake ali drugo osebje, ki ni zaposleno pri Agenciji.

2.Upravni odbor sprejme sklep, v katerem določi pravila o napotitvi nacionalnih strokovnjakov na Agencijo.

POGLAVJE VIII

SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 32

Pravni položaj in sedež

1.Agencija je organ Unije in pravna oseba.

2.Agencija ima v vsaki državi članici najširšo pravno in poslovno sposobnost, ki je pravnim osebam priznana na podlagi nacionalnega prava. Zlasti lahko pridobiva premičnine in nepremičnine, s katerimi lahko razpolaga, ter je stranka v pravnih postopkih.

3.Agencijo zastopa izvršni direktor.

4. Sedež Agencije je v Lizboni na Portugalskem.

5.Na zahtevo Komisije se lahko upravni odbor ob soglasju z zadevnimi državami članicami in v sodelovanju z njimi ter ob ustreznem upoštevanju proračunskih posledic, vključno z morebitnimi prispevki, ki jih lahko zagotovijo zadevne države članice, odloči, da ustanovi regionalne centre, ki so potrebni za čim bolj učinkovito in uspešno izvajanje nekaterih nalog Agencije. Upravni odbor pri sprejemanju take odločitve opredeli natančen obseg dejavnosti regionalnega centra, pri čemer se izogne nepotrebnim finančnim stroškom in krepi sodelovanje z obstoječimi regionalnimi in nacionalnimi mrežami.

Člen 33

Izvedbeni akti v zvezi s pristojbinami in dajatvami

1.Komisija v skladu z načeli iz odstavkov 2 do 4 sprejme izvedbene akte, v katerih določi:

(a)pristojbine in dajatve, ki se plačujejo Agenciji, zlasti pri uporabi člena 26(3), točka (c); in

(b)pogoje plačila.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 34(2).

2.Pristojbine in dajatve se zaračunajo za morebitne storitve, ki jih Agencija zagotavlja zlasti tretjim državam in industriji za naloge, ki spadajo v njeno pristojnost.

3.Vse pristojbine in dajatve so izražene in plačljive v evrih. Pristojbine in dajatve se določijo na pregleden, pošten in enoten način. Ustrezno se upoštevajo posamezne potrebe malih in srednjih podjetij, med drugim možnost razdelitve plačil na več obrokov in faz. Porazdelitev pristojbin se jasno navede v računih. Določijo se razumni roki za plačilo pristojbin in dajatev.

4.Znesek pristojbin in dajatev se določi v taki višini, da se s prihodki iz tega naslova krijejo celotni stroški opravljenih storitev. Pri navedenih stroških se zlasti upoštevajo vsi odhodki Agencije, povezani z osebjem, ki sodeluje pri dejavnostih iz odstavka 2, vključno s sorazmernim prispevkom delodajalca v pokojninski sistem. Če se znatna neravnovesja, ki izhajajo iz zagotavljanja storitev, kritih s pristojbinami in dajatvami, začnejo ponavljati, se višina teh pristojbin in dajatev revidira. Navedene pristojbine in dajatve so namenski prihodki Agencije.

Člen 34

Postopek v odboru

1.Komisiji pomaga Odbor za varnost na morju in preprečevanje onesnaževanja z ladij (COSS), ustanovljen z Uredbo (ES) št. 2099/2002 Evropskega parlamenta in Sveta 45 . Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.Pri sklicih na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 35

Privilegiji in imunitete

Za Agencijo in njeno osebje se uporablja Protokol o privilegijih in imunitetah Evropske unije.

Člen 36

Jezikovna ureditev

1.Za Agencijo se uporabljajo določbe Uredbe Sveta št. 1 46 .

2.Prevajalske storitve, potrebne za delovanje Agencije, zagotavlja Prevajalski center za organe Evropske unije.

Člen 37

Preglednost

1.Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 47 se uporablja za dokumente Agencije.

2.Upravni odbor v šestih mesecih od datuma prve seje sprejme podrobna pravila za uporabo Uredbe (ES) št. 1049/2001.

3.Zoper odločbe, ki jih Agencija sprejme v skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 1049/2001, je mogoče vložiti pritožbo pri varuhu človekovih pravic ali tožbo pri Sodišču Evropske unije pod pogoji, določenimi v členih 228 in 263 PDEU.

4.Agencija obdeluje osebne podatke v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta 48 .

Člen 38

 Boj proti goljufijam

1.Da bi Agencija olajšala boj proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejavnostim v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013, sprejme ustrezne določbe, ki se uporabljajo za vse zaposlene v Agenciji.

2.Evropsko računsko sodišče je pooblaščeno za opravljanje revizij na podlagi dokumentov in na kraju samem pri vseh prejemnikih nepovratnih sredstev, izvajalcih in podizvajalcih, ki so od Agencije prejeli sredstva Unije.

3.Urad OLAF lahko v skladu z določbami in postopki iz Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 izvaja preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da ugotovi, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali katerega koli drugega nezakonitega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije, v zvezi z nepovratnimi sredstvi ali pogodbami, ki jih financira Agencija.

4.Brez poseganja v odstavke 1 do 3 sporazumi o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, pogodbe, sporazumi in sklepi Agencije o nepovratnih sredstvih vsebujejo določbe, ki Evropsko računsko sodišče, urad OLAF in EJT izrecno pooblaščajo za izvajanje takih revizij in preiskav v skladu z njunimi pristojnostmi.

Člen 39

 Varnostna pravila za varovanje tajnih podatkov in občutljivih podatkov, ki niso tajni

Agencija sprejme svoje varnostne predpise, ki so enakovredni varnostnim predpisom Komisije za varovanje tajnih podatkov Evropske unije in občutljivih netajnih podatkov, kot so določeni v sklepih Komisije (EU, Euratom) 2015/443 49 in 2015/444 50 . Varnostni predpisi Agencije vključujejo določbe o izmenjavi, obdelavi in hrambi takih podatkov.

Člen 40

Odgovornost

1.Pogodbene obveznosti Agencije ureja pravo, ki se uporablja za zadevno pogodbo.

2.Za odločanje na podlagi katere koli arbitražne klavzule iz pogodb, ki jih sklene Agencija, je pristojno Sodišče Evropske unije.

3.Agencija v primeru nepogodbene odgovornosti v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna zakonodajam držav članic, povrne vso škodo, ki jo povzročijo njene službe ali njeno osebje pri opravljanju svojih dolžnosti.

4.Za reševanje odškodninskih sporov iz odstavka 3 je pristojno Sodišče Evropske unije.

5.Osebno odgovornost osebja do Agencije urejajo določbe, navedene v kadrovskih predpisih ali pogojih za zaposlitev, ki veljajo zanj.

Člen 41

Ocena in pregled

1.Komisija najpozneje pet let po [datumu začetka veljavnosti] in nato vsakih pet let oceni zlasti učinek, uspešnost in učinkovitost Agencije ter njenih delovnih praks. V oceni so obravnavane zlasti morebitna potreba po spremembi mandata Agencije in finančne posledice take spremembe.

2.Komisija poročilo o oceni skupaj s svojimi sklepi posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, nacionalnim parlamentom in upravnemu odboru. Ugotovitve iz ocene se objavijo.

3.Pri vsakem nadaljnjem ocenjevanju se ocenijo tudi rezultati, ki jih je Agencija dosegla v zvezi s svojimi cilji, pooblastili in nalogami. Če Komisija meni, da nadaljnje delovanje Agencije glede na zastavljene cilje, pooblastila in naloge ni več upravičeno, lahko predlaga, da se ta uredba ustrezno spremeni ali razveljavi.

Člen 42

Upravne preiskave evropskega varuha človekovih pravic

Dejavnosti Agencije preiskuje evropski varuh človekovih pravic v skladu s členom 228 PDEU.

Člen 43

Prehodne določbe

1.Z odstopanjem od člena 15 te uredbe člani upravnega odbora, imenovani v skladu z Uredbo (ES) št. 1406/2002 pred [datum začetka veljavnosti], ostanejo na položaju kot člani upravnega odbora, dokler jim ne poteče mandat, brez poseganja v pravico vsake države članice, da imenuje novega predstavnika.

2.Izvršni direktor Agencije, imenovan na podlagi člena 16 Uredbe (EU) št. 1406/2002, ostane na delovnem mestu izvršnega direktorja ter opravlja naloge in odgovornosti iz člena 23 te uredbe. Če se sklep o podaljšanju mandata izvršnega direktorja v skladu s členom 16(2) Uredbe (EU) št. 1406/2002 sprejme pred začetkom veljavnosti te uredbe, podaljšani mandat traja pet let. Drugi pogoji njene pogodbe ostanejo nespremenjeni.

4.Začetek veljavnosti te uredbe ne posega v vse pogodbe o zaposlitvi, ki veljajo na [datum začetka veljavnosti].

.

Člen 44

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 1406/2002 se razveljavi.

Člen 45

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

 

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA – „AGENCIJE“

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE 

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja

1.3.Ukrep, na katerega se predlog nanaša 

◻ Nov ukrep

◻ Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 51  

☑ Podaljšanje obstoječega ukrepa 

◻ Združitev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep 

1.4.Cilji

1.4.1.Splošni cilji 

1.4.2.Specifični cilji 

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

1.4.4.Kazalniki smotrnosti 

Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.

1.5.Utemeljitev predloga/pobude 

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

◻ Časovno omejeno

–◻    trajanje predloga/pobude od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,

–◻    finančne posledice med letoma LLLL in LLLL.

☑ Časovno neomejeno

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL [n. r.],

–ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.7.Načrtovani način(-i) izvrševanja proračuna 52   

◻ Neposredno upravljanje – Komisija prek

–◻    izvajalskih agencij.

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

☑ Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

☑ organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

◻ subjektom javnega prava,

◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor imajo ti subjekti ustrezna finančna jamstva,

◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki imajo ustrezna finančna jamstva,

◻ organom ali osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA 

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju 

Navedite pogostost in pogoje.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi 

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku) 

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti 

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice 

·Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

·Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

3.2.Ocenjene posledice za odhodke 

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke 56

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Proračunske posledice, ki presegajo veljavni večletni finančni okvir, predstavljajo okvirni pregled brez poseganja v prihodnji sporazum o večletnem finančnem okviru 
 

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Proračunske posledice, ki presegajo veljavni večletni finančni okvir, predstavljajo okvirni pregled brez poseganja v prihodnji sporazum o večletnem finančnem okviru

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve EMSA 

–☑    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–◻    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

Zneski v milijonih EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Po potrebi zneski odražajo vsoto prispevka Unije Agenciji in drugih prihodkov Agencije (pristojbin in stroškov).

3.2.3.Ocenjene posledice za človeške vire za EMSA 

3.2.3.1Povzetek

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–☑    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v milijonih EUR (na tri decimalna mesta natančno) Po potrebi zneski odražajo vsoto prispevka Unije Agenciji in drugih prihodkov Agencije (pristojbin in stroškov).

Proračunske posledice, ki presegajo veljavni večletni finančni okvir, predstavljajo okvirni pregled brez poseganja v prihodnji sporazum o večletnem finančnem okviru.

Potrebe po osebju (EPDČ):

Proračunske posledice, ki presegajo veljavni večletni finančni okvir, predstavljajo okvirni pregled brez poseganja v prihodnji sporazum o večletnem finančnem okviru.

EMSA bo s pripravami na zaposlovanje začela takoj po sprejetju predloga. Stroški so ocenjeni na podlagi predpostavke, da bo od 1. julija 2025 zaposlenih 23 EPDČ. Zato je treba v prvem letu pokriti le 50 % stroškov v zvezi s človeškimi viri.    

3.2.3.2Ocenjene potrebe po človeških virih za matični GD

–☑    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–◻    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

Ocena se izrazi v celotnih zneskih (ali največ na eno decimalno mesto natančno)

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Opis izračuna stroškov za enote EPDČ mora biti vključen v Prilogo V, oddelek 3.

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom 

–☑    Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

–☑    Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

–◻    Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira 62 .

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju 

–V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

–V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.3.Ocenjene posledice za prihodke 

–☑    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–◻    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

za lastna sredstva,

za druge prihodke.

navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za razne namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Navedite metodo za izračun posledic za prihodke.

(1)    Direktiva 2012/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o spremembi Direktive Sveta 1999/32/ES glede vsebnosti žvepla v gorivih za plovila, ki jo je že nadomestila Direktiva (EU) 2016/802 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 glede zmanjšanja vsebnosti žvepla v nekaterih vrstah tekočega goriva.

(2)    Uredba (EU) 2015/757 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o spremljanju emisij ogljikovega dioksida iz pomorskega prevoza, poročanju o njih in njihovem preverjanju ter spremembi Direktive 2009/16/ES.

(3)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, Strategija za trajnostno in pametno mobilnost – usmerjanje evropskega prometa na pravo pot za prihodnost (COM(2020) 789 final).

(4)    Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/35/ES z dne 7. septembra 2005 o onesnaževanju morja z ladij in uvedbi kazni za kršitve (UL L 255, 30.9.2005, str. 11).

(5)    Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).

(6)    Skupno sporočilo Evropskemu parlamentu in Svetu o posodobljeni strategiji EU za pomorsko varnost in povezanem akcijskem načrtu „Izboljšana strategija EU za pomorsko varnost za spreminjajoče se pomorske grožnje“ (JOIN(2023) 8 final).

(7)    COWI, Evaluation of the European Maritime Safety Agency (Ocena Evropske agencije za pomorsko varnost), april 2008, str. 60 pdf

(8)    Ramboll Management Consulting, Evaluation on the Implementation of the Regulation (EC) No 1406/2002 Establishing EMSA (Ocena izvajanja Uredbe (ES) št. 1406/2002 o ustanovitvi EMSA), maj 2017, str. 156 http://www.emsa.europa.eu/publications/item/3092-emsa-guidance-on-the-inventory-of-hazardous-materials-3092.html .

(9)    Ramboll Management Consulting, Evaluation on the Implementation of the Regulation (EC) No 1406/2002 Establishing EMSA (Ocena izvajanja Uredbe (ES) št. 1406/2002 o ustanovitvi EMSA), maj 2017, str. 155 http://www.emsa.europa.eu/publications/item/3092-emsa-guidance-on-the-inventory-of-hazardous-materials-3092.html .

(10)    Ramboll Management Consulting, Study on the Cost Effectiveness and Efficiency of EMSA’s Oil Pollution Response Services (Študija o stroškovni učinkovitosti in uspešnosti služb EMSA za odzivanje na onesnaženje z nafto), april 2017, https://ec.europa.eu/transport/sites/default/files/2018-cost-effectiveness-and-efficiency-of-emsa-oil-pollution-response-services.pdf .

(11)    Maritime Transport Fitness Check of the legislation on flag State responsibilities, accident investigation, port State control, the vessel traffic monitoring and information system and, the reporting formalities for ships arriving in and/or departing from ports of Member States (Preverjanje primernosti zakonodaje na področju pomorskega prevoza o odgovornostih države zastave, preiskavi nesreč, pomorski inšpekciji države pristanišča, sistemu spremljanja in obveščanja za ladijski promet ter formalnosti poročanja za ladje, ki priplujejo v pristanišča držav članic in/ali izplujejo iz njih), delovni dokument služb Komisije, maj 2018, https://ec.europa.eu/transport/sites/default/files/3rd-mobility-pack/swd20180228-fitness-check.pdf .

(12)    Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/715 z dne 18. decembra 2018 o okvirni finančni uredbi za organe, ustanovljene na podlagi PDEU in Pogodbe Euratom, iz člena 70 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 122, 10.5.2019, str. 1).

(13)    UL C , , str. .

(14)    UL C , , str. .

(15)    Uredba (ES) št. 1406/2002 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002 o ustanovitvi Evropske agencije za pomorsko varnost (UL L 208, 5.8.2002, str. 1).

(16)    Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/35/ES z dne 7. septembra 2005 o onesnaževanju morja z ladij in uvedbi kazni za kršitve (UL L 255, 30.9.2005, str. 11).

(17)    Direktiva 2009/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o pomorski inšpekciji države pristanišča (UL L 131, 28.5.2009, str. 57).

(18)    Direktiva 2009/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o določitvi temeljnih načel za preiskovanje nesreč v sektorju pomorskega prometa in o spremembi Direktive Sveta 1999/35/ES in Direktive 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 131, 28.5.2009, str. 114).

(19)    Direktiva 2009/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o skladnosti z zahtevami države zastave (UL L 131, 28.5.2009, str. 132).

(20)    https://european-union.europa.eu/system/files/2022-06/joint_statement_on_decentralised_agencies_en.pdf

(21)    Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/715 z dne 18. decembra 2018 o okvirni finančni uredbi za organe, ustanovljene na podlagi PDEU in Pogodbe Euratom, iz člena 70 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 122, 10.5.2019, str. 1).

(22)    Direktiva (EU) 2019/883 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o pristaniških sprejemnih zmogljivostih za oddajo odpadkov z ladij, spremembi Direktive 2010/65/EU in razveljavitvi Direktive 2000/59/ES (UL L 151, 7.6.2019, str. 116).

(23)    Direktiva 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji) (UL L 164, 25.6.2008, str. 19).

(24)    Direktiva (EU) 2016/802 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 glede zmanjšanja vsebnosti žvepla v nekaterih vrstah tekočega goriva (UL L 132, 21.5.2016, str. 58).

(25)    Uredba (EU) 2015/757 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o spremljanju emisij ogljikovega dioksida iz pomorskega prevoza, poročanju o njih in njihovem preverjanju ter spremembi Direktive 2009/16/ES (UL L 123, 19.5.2015, str. 55).

(26)    Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).

(27)    Uredba (ES) št. 725/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 opovečanju zaščite na ladjah in v pristaniščih (UL L 129, 29.4.2004, str. 6).

(28)    Direktiva 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002 o vzpostavitvi sistema spremljanja in obveščanja za ladijski promet ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/75/EGS (UL L 208, 5.8.2002, str. 10).

(29)    Uredba (EU) 2019/1896 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2019 o evropski mejni in obalni straži ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1052/2013 in (EU) 2016/1624 (UL L 295, 14.11.2019, str. 1).

(30)    Uredba (EU) 2019/473 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2019 o Evropski agenciji za nadzor ribištva (UL L 83, 25.3.2019, str. 18).

(31)    Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(32)    Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(33)    UL L 136, 31.5.1999, str. 15.

(34)    Direktiva 2009/45/EC Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o varnostnih predpisih in standardih za potniške ladje (UL L 163, 25.6.2009, str. 1).

(35)    Direktiva 2003/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. aprila 2003 o posebnih zahtevah glede stabilnosti RO-RO potniških ladij (UL L 123, 17.5.2003, str. 22).

(36)    Direktiva Sveta 98/41/ES z dne 18. junija 1998 o registraciji oseb, ki potujejo s potniškimi ladjami, ki plujejo v pristanišča držav članic Skupnosti ali iz njih (UL L 188, 2.7.1998, str. 35).

(37)    Uredba (ES) št. 391/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o skupnih pravilih in standardih za organizacije za tehnični nadzor in pregled ladij (UL L 131, 28.5.2009, str. 11)

(38)    Direktiva 2009/15/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o skupnih pravilih in standardih za organizacije, pooblaščene za tehnični nadzor in pregled ladij, ter za ustrezne ukrepe pomorskih uprav (UL L 131, 28.5.2009, str. 47).

(39)    Direktiva 2014/90/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o pomorski opremi in razveljavitvi Direktive Sveta 96/98/ES (UL L 257, 28.8.2014, str. 146).

(40)    Direktiva (EU) 2022/993 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2022 o minimalni ravni izobraževanja pomorščakov (UL L 169, 27.6.2022, str. 45).

(41)    Sklep št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite (UL L 347, 20.12.2013, str. 924).

(42)    Uredba (EU) št. 1257/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o recikliranju ladij in spremembi Uredbe (ES) št. 1013/2006 in Direktive 2009/16/ES (UL L 330, 10.12.2013, str. 1).

(43)    Uredba (EU) 2019/1239 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o vzpostavitvi evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor in razveljavitvi Direktive 2010/65/EU (UL L 198, 25.7.2019, str. 64).

(44)    Uredba Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 z dne 29. februarja 1968 o določitvi Kadrovskih predpisov za uradnike in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti ter uvedbi posebnih ukrepov, ki se začasno uporabljajo za uslužbence Komisije (UL L 56, 4.3.1968, str. 1).

(45)    Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2099/2002 z dne 5. novembra 2002 o ustanovitvi Odbora za varnost na morju in preprečevanje onesnaževanja z ladij (COSS) in o spremembi uredb o pomorski varnosti in preprečevanju onesnaževanja z ladij (UL L 324, 29.11.2002, str. 1).

(46)    UL 17, 6.10.1958, str. 385/58. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1791/2006 z dne 20. novembra 2006 o prilagoditvi nekaterih uredb in sklepov zaradi pristopa Bolgarije in Romunije.

(47)    Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).

(48)    Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(49)    Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/443 z dne 13. marca 2015 o varnosti v Komisiji (UL L 72, 17.3.2015, str. 41).

(50)    Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/444 z dne 13. marca 2015 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (UL L 72, 17.3.2015, str. 53).

(51)    Po členu 58(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(52)    Pojasnila o načinih izvrševanja proračuna in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BUDGpedia: https://myintracomm.ec.europa.eu/corp/budget/financial-rules/budget-implementation/Pages/implementation-methods.aspx .

(53)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(54)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(55)    Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.

(56)    Povzetek ocenjenega učinka na odhodke vključuje skupni ocenjeni učinek dejavnosti 1 do 5, opisanih v oddelku 1.5.1. Ocenjeni učinek ukrepov 1 do 4 se odraža tudi v posameznih ocenah finančnih posledic zakonodajnega predloga, priloženih zadevnim zakonodajnim predlogom.

(57)    Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest …).

(58)    Kakor je opisan v točki 1.4.2 „Specifični cilji …“.

(59)    PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(60)    Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(61)    Zlasti za sredstva kohezijske politike EU, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo (ESPRA).

(62)    Glej člena 12 in 13 Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027.

(63)    Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.