This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52023PC0265
Proposal for a COUNCIL IMPLEMENTING DECISION amending Council Implementing Decision (EU) (ST 12532/21 INIT; ST 12532/21 ADD 1) of 3 November 2021 on the approval of the assessment of the recovery and resilience plan for Estonia
Predlog IZVEDBENI SKLEP SVETA o spremembi Izvedbenega sklepa Sveta (EU) (ST 12532/21 INIT; ST 12532/21 ADD 1) z dne 3. novembra 2021 o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Estonijo
Predlog IZVEDBENI SKLEP SVETA o spremembi Izvedbenega sklepa Sveta (EU) (ST 12532/21 INIT; ST 12532/21 ADD 1) z dne 3. novembra 2021 o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Estonijo
COM/2023/265 final
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 12.5.2023
COM(2023) 265 final
2023/0161(NLE)
Predlog
IZVEDBENI SKLEP SVETA
o spremembi Izvedbenega sklepa Sveta (EU) (ST 12532/21 INIT; ST 12532/21 ADD 1) z dne 3. novembra 2021 o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Estonijo
{SWD(2023) 142 final}
2023/0161 (NLE)
Predlog
IZVEDBENI SKLEP SVETA
o spremembi Izvedbenega sklepa Sveta (EU) (ST 12532/21 INIT; ST 12532/21 ADD 1) z dne 3. novembra 2021 o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Estonijo
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost 1 ter zlasti člena 20(1) Uredbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Potem ko je Estonija 18. junija 2021 predložila nacionalni načrt za okrevanje in odpornost, je Komisija Svetu zanj predlagala pozitivno oceno. Svet je odobril pozitivno oceno z izvedbenim sklepom Sveta z dne 3. novembra 2021 2 .
(2)V skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2021/241 bi bilo treba najvišji finančni prispevek za nepovratno finančno podporo vsaki državi članici posodobiti do 30. junija 2022 v skladu z metodologijo iz navedenega člena. Komisija je 30. junija 2022 predstavila rezultate navedene posodobitve Evropskemu parlamentu in Svetu.
(3)Estonija je 9. marca 2023 Komisiji predložila spremenjeni nacionalni načrt za okrevanje in odpornost, vključno s poglavjem REPowerEU v skladu s členom 21c Uredbe (EU) 2021/241.
(4)Spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost upošteva tudi posodobljeni najvišji finančni prispevek v skladu s členom 18(2) Uredbe (EU) 2021/241 in vključuje obrazloženo zahtevo Komisiji za spremembo Izvedbenega sklepa Sveta z dne 3. novembra 2021 v skladu s členom 21(1) Uredbe (EU) 2021/241, saj načrta za okrevanje in odpornost zaradi objektivnih okoliščin ni več mogoče v celoti izpolniti. Spremembe načrta za okrevanje in odpornost, ki jih je predložila Estonija, se nanašajo na 22 ukrepov.
(5)Svet je 12. julija 2022 na Estonijo naslovil priporočila v okviru evropskega semestra. Svet je Estoniji zlasti priporočil, naj razširi svoje javne naložbe za zeleni in digitalni prehod ter energetsko varnost, tudi z uporabo mehanizma za okrevanje in odpornost, načrta REPowerEU in drugih sredstev EU. Priporočil ji je tudi, naj okrepi socialno zaščito, med drugim z razširitvijo upravičenosti do denarnih nadomestil za brezposelnost, zlasti na osebe, ki so bile zaposlene za kratka delovna obdobja in v nestandardnih oblikah dela, ter izboljša cenovno dostopnost in kakovost dolgotrajne oskrbe, zlasti z zagotavljanjem njenega trajnostnega financiranja ter vključevanjem zdravstvenih in socialnih storitev. Poleg tega je Svet Estoniji priporočil, naj zmanjša splošno odvisnost od fosilnih goriv in diverzificira uvoz fosilnih goriv s pospešenim uvajanjem obnovljivih virov energije, tudi z nadaljnjo poenostavitvijo postopkov pridobivanja dovoljenj, zagotavljanjem zadostne zmogljivosti energetskih povezav in krepitvijo domačega omrežja električne energije, ter izboljša energijsko učinkovitost, tudi stavb, da se zmanjša poraba energije. Nadalje ji je priporočil, naj okrepi prizadevanja za izboljšanje trajnostnosti prometnega sistema, tudi z elektrifikacijo železniškega omrežja in ukrepi za spodbujanje trajnostnega in manj onesnažujočega prometa, tudi z obnovo cestnega voznega parka. Komisija je po oceni napredka pri izvajanju priporočil za državo iz let 2019, 2020 in 2021 ob predložitvi spremenjenega nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost ugotovila, da je bil dosežen določen napredek v zvezi s priporočilom za okrepitev socialne zaščite. V zvezi s priporočilom za zmanjšanje splošne odvisnosti od fosilnih goriv je bil dosežen omejen napredek.
(6)Predložitev spremenjenega načrta za okrevanje in odpornost je sledila postopku posvetovanja, izvedenem v skladu z nacionalnim pravnim okvirom, v katerem so sodelovali lokalni in regionalni organi, socialni partnerji, organizacije civilne družbe, mladinske organizacije in drugi deležniki. Povzetek posvetovanj je bil predložen skupaj s spremenjenim nacionalnim načrtom za okrevanje in odpornost. Komisija je na podlagi člena 19 Uredbe (EU) 2021/241 ocenila ustreznost, uspešnost, učinkovitost in skladnost spremenjenega načrta za okrevanje in odpornost v skladu s smernicami za ocenjevanje iz Priloge V k navedeni uredbi.
Posodobitve na podlagi člena 18(2) Uredbe (EU) 2021/241
(7)Estonija je v spremenjenem načrtu za okrevanje in odpornost odpravila tri ukrepe, da je upoštevala posodobljen najvišji finančni prispevek. Pojasnila je, da zaradi zmanjšanja najvišjega finančnega prispevka za Estonijo z 969 299 213 EUR 3 na 863 271 631 EUR 4 ni več mogoče financirati vseh ukrepov prvotnega estonskega načrta za okrevanje in odpornost. Estonija je pojasnila, da bi bilo treba nekatere ukrepe odpraviti zaradi zmanjšanja dodeljenih sredstev ter povečanja stroškov in motenj v dobavni verigi, ki vplivajo na izvajanje navedenih ukrepov.
(8)Spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost ne vsebuje več nekaterih ukrepov v okviru komponente 5 (Trajnostni promet) in komponente 6 (Zdravstveno varstvo in socialna zaščita). To zadeva ukrep 5.2 (Naložba: Gradnja odseka zahodno usmerjene železniške proge Talin-Rohuküla, ukrep 5.3 (Naložba: Izgradnja multimodalnega skupnega terminala Rail Baltic v Talinu) in ukrep 6.5 (Naložba: Krepitev zmogljivosti za večnamenske medicinske helikopterje). Ukrep 5.2 zajema gradnjo odseka zahodno usmerjene železniške proge Talin-Rohuküla. Ukrep 5.3 zajema gradnjo multimodalnega skupnega terminala Rail Baltic v Talinu, ki je del novega infrastrukturnega projekta za železniški promet, ki je del koridorja Severno morje-Baltik vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T). Ukrep 6.5 vključuje nakup dveh večnamenskih medicinskih helikopterjev, vključno s pomožno opremo, vzdrževanjem in začetnim usposabljanjem osebja, potrebnega za upravljanje helikopterjev, ter gradnjo pristajalnih postaj in pristajališč v centrih za nujno medicinsko pomoč. Opis teh ukrepov ter z njimi povezanih mejnikov in ciljev bi bilo zato treba črtati iz Izvedbenega sklepa Sveta z dne 3. novembra 2021.
Posodobitve na podlagi člena 21 Uredbe (EU) 2021/241
(9)Spremembe načrta za okrevanje in odpornost, ki jih je Estonija predložila zaradi objektivnih okoliščin, se nanašajo na 19 ukrepov.
(10)Estonija je pojasnila, da dveh ukrepov ni več mogoče izvesti zaradi posledic ruske agresije proti Ukrajini. Zaradi slednjega je bilo sklenjeno, da se bolnišnici, ki naj bi bila zgrajena v okviru ukrepa 6.2 (Naložba: Ustanovitev zdravstvenega kampusa severne Estonije), doda zaklonišče (v kletni etaži). S takim dodatkom h gradnji bi se poleg stroškov, ki so posledica visoke inflacije in motenj v dobavnih verigah, dodatno povečali stroški, gradbena dela pa bi se podaljšala prek leta 2026. To vključuje tudi odstranitev zdravstvenega kampusa severne Estonije. To zadeva mejnike oziroma cilje z zaporednimi številkami 99 do 105 ukrepa 6.2 (Naložba: Ustanovitev zdravstvenega kampusa severne Estonije). Poleg tega je Estonija pojasnila, da je bilo treba ime mejnika z zaporedno številko 94 ukrepa 6.1 (Reforma: Celovita sprememba organizacije zdravstvenega varstva v Estoniji) v okviru komponente 6 (Zdravstveno varstvo in socialna zaščita) spremeniti, ker z odstranitvijo zdravstvenega kampusa severne Estonije ni bilo več treba spreminjati ustrezne zakonodaje za vključitev kampusa na seznam bolnišnic. Estonija je tudi pojasnila, da vseh elementov mejnika z zaporedno številko 96 istega ukrepa 6.1 (Reforma: Celovita sprememba organizacije zdravstvenega varstva v Estoniji) v okviru komponente 6 (Zdravstveno varstvo in socialna zaščita) ni mogoče doseči v okvirnem roku. Razlog za zamudo je, da je treba dati prednost zakonodajnemu delu in izdaji navodil za medicinske sestre, ki so pomagale beguncem iz Ukrajine, do nje pa je prišlo zgolj pri vzpostavitvi novega sistema povračil za medicinske sestre. Zamuda ne vpliva na spremembe sistema povračil za zdravnike in farmacevte. Zato je bil mejnik z zaporedno številko 96 razdeljen na dva mejnika, vzpostavitev sistema povračil za medicinske sestre pa je bila preložena na drugo četrtletje leta 2024. Na podlagi tega je Estonija zahtevala spremembo dveh mejnikov ukrepa 6.1 ter odpravo navedenih mejnikov in ciljev iz ukrepa 6.2, zato bi bilo treba izvedbeni sklep Sveta ustrezno spremeniti.
(11)Estonija je pojasnila, da treh ukrepov ni več mogoče doseči po stroških, ocenjenih v prvotnem načrtu za okrevanje in odpornost, ker so visoka inflacija in motnje v dobavnih verigah znatno povečale ocenjene stroške ukrepov. Inflacija je bila v letu 2022 visoka in je avgusta 2022 dosegla najvišjo vrednost, ko se je harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin v primerjavi z avgustom 2021 povečal za 25,2 %. Visoko inflacijo so povzročile predvsem cene energije, ki so se povišale zlasti zaradi ruske agresije proti Ukrajini. Hitro pa so se zvišale tudi druge cene. Na primer, rast cen v gradbenem sektorju se je v letu 2021 znatno povečala, predvsem zaradi motenj v oskrbi z gradbenimi materiali, v prvih četrtletjih leta 2022 pa se je še pospešila zaradi pomanjkanja gradbenih materialov in delovne sile, povezanega z rusko agresijo proti Ukrajini. Po navedbah Estonije je bilo zaradi tega javno naročilo za nekatere obsežne naložbe, ki so bile vključene v prvotni načrt za okrevanje in odpornost, nemogoče izvesti po cenah, napovedanih v letu 2020. To zadeva mejnik in cilj z zaporednima številkama 74 oziroma 75 ukrepa 4.5 (Naložba: Program za krepitev elektroenergetskega omrežja za povečanje zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in prilagajanje podnebnim spremembam (kot je zaščita pred nevihtami)), mejnik in cilj z zaporednima številkama 76 oziroma 77 ukrepa 4.6 (Naložba: Program za spodbujanje proizvodnje energije na industrijskih območjih) ter mejnik in cilj z zaporednima številkama 78 oziroma 79 ukrepa 4.7 (Naložba: Pilotni program za shranjevanje energije) v okviru komponente 4 (Energija in energijska učinkovitost). Na podlagi tega je Estonija namesto zmanjšanja ustreznih ciljev v primerjavi s prvotnim načrtom te ukrepe ohranila v načrtu, tako da je povečane ocenjene stroške pokrila s sredstvi, sproščenimi z odpravo drugih ukrepov, v skladu s členom 21 Uredbe 2021/241. Opis teh ukrepov ter z njimi povezanih mejnikov in ciljev ostaja nespremenjen.
(12)Estonija je pojasnila, da enega ukrepa ni več mogoče doseči v času in po stroških, ocenjenih v prvotnem načrtu za okrevanje in odpornost, ker so visoka inflacija in motnje v dobavnih verigah privedle do zamud pri gradbenih delih ter znatno povečale stroške ukrepa. To zadeva cilj z zaporedno številko 91 ukrepa 5.4 (Naložba: Gradnja tramvajske proge v Talinu) v okviru komponente 5 (Trajnostni promet). Na podlagi tega je Estonija zahtevala podaljšanje roka za izvedbo in da se sredstva, sproščena z odpravo drugih ukrepov iz člena 21 Uredbe (EU) 2021/241, uporabijo za kritje zvišanja stroškov tega ukrepa, zato bi bilo treba izvedbeni sklep Sveta ustrezno spremeniti.
(13)Estonija je pojasnila, da dva ukrepa nista več izvedljiva zaradi znatnega povečanja stroškov plač in pomanjkanja delovne sile v sektorju informacijske tehnologije. To zadeva cilj z zaporedno številko 6 ukrepa 1.2 (Naložba: Razvoj e-gradnje) in cilja z zaporednima številkama 8 in 9 ukrepa 1.3 (Naložba: Razvoj storitev digitalnih tovornih listov) v okviru komponente 1 (Digitalna preobrazba podjetij). Na podlagi tega je Estonija zahtevala zmanjšanje ustreznih ciljev teh dveh ukrepov v primerjavi s prvotnim načrtom za okrevanje in odpornost, zato bi bilo treba izvedbeni sklep Sveta ustrezno spremeniti.
(14)Estonija je pojasnila, da štirje ukrepi niso več izvedljivi, ker so motnje v dobavnih verigah ter nepričakovane težave in zamude pri javnih naročilih in postopkih povzročile zamudo pri izvajanju ukrepov. To zadeva cilj z zaporedno številko 61 ukrepa 3.8 (Naložba: Izgradnja zelo visokozmogljivih širokopasovnih omrežij) v okviru komponente 3 (Digitalna država). Na podlagi tega je Estonija zahtevala podaljšanje roka za dosego tega cilja. V primeru ene naložbe je Estonija poleg zgoraj navedenih razlogov pojasnila, da je mejnika z zaporedno številko 42 ukrepa 2.7 (Naložba: Ustvarjanje priložnosti za uvajanje tehnologij zelenega vodika, ki temeljijo na obnovljivih virih energije) v okviru komponente 2 (Pospešitev prehoda na zeleno gospodarstvo v podjetjih) ni več mogoče doseči do roka, ker mora Estonija preoblikovati svoj razpis za zbiranje predlogov na podlagi končne vsebine spremembe uredbe o splošnih skupinskih izjemah, ki je bila odobrena po tem, ko je Estonija pripravila prvotni razpis za zbiranje predlogov. Na podlagi tega je Estonija zahtevala podaljšanje rokov za dosego tega mejnika. V primeru ene reforme in ene naložbe je bil poleg zgoraj navedenih razlogov upravni postopek prekinjen zaradi potrebe po hitrem vključevanju ljudi, ki bežijo pred vojno v Ukrajini. To zadeva cilj z zaporedno številko 14 ukrepa 1.4 (Reforma: Reforma znanj in spretnosti za digitalno preobrazbo podjetij) v okviru komponente 1 (Digitalna preobrazba podjetij) in cilj z zaporedno številko 26 ukrepa 2.2 (Naložba: Zelena znanja in spretnosti za podporo zelenemu prehodu podjetij) v okviru komponente 2 (Pospešitev prehoda na zeleno gospodarstvo v podjetjih). Na podlagi tega je Estonija zaprosila za podaljšanje roka za dosego teh dveh ciljev in spremembo imena informacijske platforme za registracijo dejavnosti usposabljanja, povezanih z ukrepom 1.4. Izvedbeni sklep Sveta bi bilo treba ustrezno spremeniti.
(15)Estonija je nadalje zahtevala, da se preostala sredstva, sproščena z odpravo ukrepov v skladu s členom 21 Uredbe (EU) 2021/241, uporabijo za povečanje ambicij dveh ukrepov in vključitev petih novih ukrepov v spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost. V enem primeru večje ambicije pomenijo višje cilje. To zadeva cilja z zaporednima številkama 35 oziroma 36 ukrepa 2.5 (Naložba: Uporaba z viri gospodarnih zelenih tehnologij) v okviru komponente 2 (Pospešitev prehoda na zeleno gospodarstvo v podjetjih). Na podlagi tega je Estonija zahtevala povišanje navedenih ciljev. V drugem primeru večje ambicije pomenijo dodaten cilj. To zadeva cilj z zaporedno številko 69a ukrepa 4.3 (Naložba: Podpora za prenovo malih stanovanjskih stavb) v okviru komponente 4 (Energija in energijska učinkovitost). Na podlagi tega je Estonija zahtevala, da se cilj tega ukrepa doda v načrt. Vključitev petih novih ukrepov zadeva mejnike in cilje z zaporednimi številkami 43a, 43b oziroma 43c ukrepa 2.8 (Naložba: Podpora za naložbe v varnost oskrbe) v okviru komponente 2 (Pospešitev prehoda na zeleno gospodarstvo v podjetjih), mejnike z zaporednimi številkami 80a, 80b in 80c ukrepa 4.8 (Naložba: Spodbujanje razvoja vetrnih elektrarn na morju) v okviru komponente 4 (Energija in energijska učinkovitost), mejnik in cilj z zaporednima številkama 84a oziroma 85a ukrepa 5.2a (Naložba: Večnamensko delovno plovilo) mejnik in cilj z zaporednima številkama 86a oziroma 87a ukrepa 5.3a (Naložba: Gradnja viaduktov pri projektu Rail Baltic) v okviru komponente 5 (Trajnostni promet) ter mejnik in cilj z zaporednima številkama 99a oziroma 100a ukrepa 6.2a (Gradnja centra TERVIKUM) v okviru komponente 6 (Zdravstveno varstvo in socialna zaščita). Na podlagi tega je Estonija zahtevala, da se v načrt dodajo mejniki in cilji teh petih ukrepov, zato bi bilo treba izvedbeni sklep Sveta ustrezno spremeniti.
(16)Komisija meni, da razlogi, ki jih je navedla Estonija, upravičujejo posodobitev v skladu s členom 18(2) Uredbe (EU) 2021/241 in spremembo v skladu s členom 21(2) navedene uredbe.
Popravek tipkarskih napak
(17)V besedilu Izvedbenega sklepa Sveta z dne 3. novembra 2021 je bila ugotovljena ena tipkarska napaka, ki vpliva na dva cilja v enem ukrepu. Izvedbeni sklep Sveta bi bilo treba spremeniti, da se popravi ta tipkarska napaka, ki ne odraža vsebine načrta za okrevanje in odpornost, predloženega Komisiji 18. junija 2021, kot je bil dogovorjen med Komisijo in Estonijo. Ta tipkarska napaka zadeva cilja z zaporednima številkama 39 in 40 ukrepa 2.6 (Naložba: Zeleni sklad) v okviru komponente 2 (Pospešitev prehoda na zeleno gospodarstvo v podjetjih). Ti popravki ne vplivajo na izvajanje zadevnega ukrepa.
Poglavje REPowerEU na podlagi člena 21c Uredbe (EU) 2021/241
(18)Poglavje REPowerEU vključuje eno razširjeno reformo in dve novi naložbi. Cilj reforme 8.1 je pospešiti uporabo obnovljivih virov energije. Z reformo, ki se navezuje na reformo 4.4., se bodo zlasti določila primerna območja za uporabo vetrne energije, poenostavil okvir za izdajanje dovoljenj za projekte na področju energije iz obnovljivih virov s poudarkom na vetrni energiji in okrepila zmogljivost organov za izdajo dovoljenj. Naložba 8.2 je namenjena povečanju zmogljivosti distribucijskega omrežja za električno energijo za povečanje dostopa obratov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov do omrežja. Naložba 8.3 ima dva cilja. Prvi je ustvariti potrebne regulativne, organizacijske in finančne pogoje za povečanje proizvodnje in uporabe trajnostnega bioplina in trajnostnega biometana. Drugi je povečanje nameščene proizvodne zmogljivosti trajnostnega biometana. Prispevek ukrepov REPowerEU k uporabi obnovljivih virov energije bi moral pomagati reševati pomanjkanje oskrbe z energijo in s tem prispevati k zmanjšanju tveganja visokih cen energije. To bi moralo koristiti vsem potrošnikom, vključno z najranljivejšimi. Vendar je Estonija tudi sporočila, da za financiranje osredotočenih ukrepov za boj proti energijski revščini uporablja tudi sredstva iz svojega nacionalnega proračuna.
(19)Komisija je spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost, vključno s poglavjem REPowerEU, ocenila glede na merila za ocenjevanje iz člena 19(3) Uredbe (EU) 2021/241.
Uravnotežen odziv, ki prispeva k šestim stebrom
(20)V skladu s členom 19(3), točka (a), Uredbe (EU) 2021/241 in Prilogo V, merilo 2.1, k navedeni uredbi spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost, vključno s poglavjem REPowerEU, v veliki meri (ocena A) predstavlja celovit in ustrezno uravnotežen odziv na gospodarske in socialne razmere ter s tem ustrezno prispeva k vsem šestim stebrom iz člena 3 navedene uredbe ob upoštevanju specifičnih izzivov, s katerimi se sooča zadevna država članica, in dodeljenih finančnih sredstev zadevne države članice.
(21)Komisija meni, da sprememba načrta skupaj s poglavjem REPowerEU vpliva le na oceno prispevka načrta za okrevanje in odpornost k prvemu stebru o zelenem prehodu. Kar zadeva druge stebre, narava in obseg predlaganih sprememb načrta za okrevanje in odpornost ne vplivata na prejšnjo oceno načrta, ki v veliki meri predstavlja celovit in ustrezno uravnotežen odziv na gospodarske in socialne razmere, ter na njegov ustrezni prispevek k vsem šestim stebrom iz člena 3 Uredbe (EU) 2021/241. S spremembo se bodo še naprej krepile zdravstvena, gospodarska, socialna in institucionalna odpornost države, kot je opisano v petem stebru. Zlasti nadomestitev zdravstvenega kampusa severne Estonije s centrom TERVIKUM bo prispevala k povečanju odpornosti in dostopnosti zdravstvenega sistema v Estoniji. Kar zadeva komponento trajnostnega prometa, bodo novi ukrepi, kot sta gradnja viaduktov pri projektu Rail Baltic in večnamensko delovno plovilo, še naprej obravnavali prehod na bolj trajnostni promet v okviru zelenega stebra in izboljšanje prometne povezljivosti v okviru četrtega stebra o socialni in teritorialni koheziji, podobno kot bi k temu prispevali prejšnji ukrepi za izgradnjo multimodalnega skupnega terminala Rail Baltic in izgradnjo zahodno usmerjene železniške proge Talin-Rohuküla.
(22)Kar zadeva prvi steber, spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost Estonije skupaj s poglavjem REPowerEU vključuje dodatne ukrepe za obravnavanje zelenih izzivov, zlasti v okviru komponente 2 (Prehod na zeleno gospodarstvo v podjetjih), komponente 4 (Energijska učinkovitost), komponente 5 (Trajnostni promet) in komponente 8 (Poglavje REPowerEU).
(23)Izzivi v zvezi z zelenim prehodom se obravnavajo v okviru nove naložbe 2.8 pod komponento 2, katere cilj je podpreti prehod industrijskih podjetij z energije iz fosilnih virov na alternativne vire energije. Upravičeni alternativni viri energije so veter, sončna energija, trajnostni bioplin in geotermalna energija, elektrifikacija in priključitev na učinkovite sisteme daljinskega ogrevanja. Prehod na alternativna goriva bo pozitivno vplival na blažitev podnebnih sprememb, energetsko varnost in cenovno dostopnost.
(24)Pomemben ukrep je namenjen spodbujanju razvoja vetrnih elektrarn na morju v okviru komponente 4 in prispeva k razvoju obnovljivih virov energije ter s tem povečuje delež energije iz obnovljivih virov v estonski mešanici energijskih virov. Gradnja novih obratov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov bo pripomogla k prehodu na podnebno nevtralno proizvodnjo energije in zmanjšanju odvisnosti od fosilnih goriv.
(25)Novi ukrepi za trajnostni promet v okviru komponente 5 prispevajo k razvoju okolju prijaznejših načinov prevoza in povečanju deleža podnebju prijaznih načinov prevoza, zlasti s pomočjo železniškega in pomorskega prometa. Gradnja petih viaduktov v okviru projekta Rail Baltic bo prispevala k razvoju nove elektrificirane železniške povezave, medtem ko bo novo nizkoemisijsko večnamensko plovilo med drugim prispevalo k zaščiti biotske raznovrstnosti. Te naložbe bodo Estoniji pomagale spodbuditi prehod na podnebju prijaznejše načine prevoza in prispevati k dolgoročnemu zmanjšanju emisij v prometnem sektorju.
(26)Ukrepi iz poglavja REPowerEU prispevajo k doseganju podnebnega cilja Unije za leto 2030 in cilja podnebne nevtralnosti EU do leta 2050, saj so namenjeni spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov. Natančneje, Estonija namerava v okviru komponente 8 sprejeti ukrepe, ki bodo olajšali uvajanje obnovljivih virov energije, povečali dostop proizvodnje energije iz obnovljivih virov do distribucijskega omrežja za električno energijo ter povečali proizvodnjo in uporabo trajnostnega biometana. Štirje od petih novih ukrepov v spremenjenem načrtu in vsi trije ukrepi iz poglavja REPowerEU naj bi znatno prispevali k zelenemu prehodu, vključno z biotsko raznovrstnostjo, oziroma obravnavanju izzivov, ki iz tega izhajajo.
Obravnava vseh ali pomembnega dela izzivov, opredeljenih v priporočilih za državo
(27)V skladu s členom 19(3), točka (b), Uredbe (EU) 2021/241 in Prilogo V, merilo 2.2, k navedeni uredbi se pričakuje, da bo spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost, vključno s poglavjem REPowerEU, prispeval k učinkovitemu obravnavanju vseh ali pomembnega dela izzivov (ocena A), opredeljenih v zadevnih priporočilih za državo, vključno z njihovimi fiskalnimi vidiki, naslovljenih na Estonijo, ali izzivov, opredeljenih v drugih ustreznih dokumentih, ki jih je Komisija uradno sprejela v okviru evropskega semestra. Spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost upošteva zlasti priporočila za državo iz leta 2022, povezana z energijo.
(28)Spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost vključuje obsežen sklop reform in naložb, ki se vzajemno krepijo in prispevajo k učinkovitemu obravnavanju vseh ali pomembnega dela gospodarskih in socialnih izzivov, opredeljenih v priporočilih za državo, ki jih je Svet naslovil na Estonijo v okviru evropskega semestra leta 2022. Poleg tega je Svet zlasti glede energije priporočil, naj se zmanjša splošna odvisnost od fosilnih goriv in diverzificira uvoz fosilnih goriv s pospešenim uvajanjem obnovljivih virov energije, tudi z nadaljnjo poenostavitvijo postopkov pridobivanja dovoljenj, zagotavljanjem zadostne zmogljivosti energetskih povezav in krepitvijo domačega omrežja električne energije, Cilj novih naložb in reform je povečati energetsko varnost, olajšati uporabo vetrne energije na morju, povečati zmogljivost distribucijskega omrežja, poenostaviti postopke za izdajo dovoljenj za projekte na področju energije iz obnovljivih virov ter spodbuditi proizvodnjo in uporabo trajnostnega biometana. Zato bi morali ukrepi prispevati k zmanjšanju splošne odvisnosti od fosilnih goriv s pospeševanjem uvajanja obnovljivih virov energije, kot je bilo Estoniji priporočeno leta 2022. Spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost je povečal tudi ambicije za doseganje višjih ciljev glede vlaganja v prenovo malih stanovanjskih stavb in uvajanja z viri gospodarnih zelenih tehnologij v skladu s priporočili za državo iz leta 2022. Estonija obravnava tudi izzive v zvezi z diverzifikacijo uvoza fosilnih goriv in zagotavljanjem zadostne zmogljivosti energetskih povezav brez sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost. Kar zadeva diverzifikacijo uvoza fosilnih goriv, so prizadevanja Estoniji omogočila, da preneha kupovati ruski plin, na primer s sodelovanjem s Finsko pri namestitvi plavajoče enote za skladiščenje plina in njegovo ponovno uplinjanje. Kar zadeva povezovalne zmogljivosti, si Estonija še naprej prizadeva za sinhronizacijo svojega elektroenergetskega omrežja z elektroenergetskim omrežjem EU. Trajnostnost prometnega sistema se bo izboljšala z naložbami v viadukte v okviru projekta Baltic Rail in večnamensko plovilo v skladu s priporočilom za državo iz leta 2022 v zvezi z nizkoemisijskim prometom. Izgradnja centra TERVIKUM (novega zdravstvenega centra v Viljandiju) bo spodbujala zagotavljanje zdravstvenih in socialnih storitev na celosten način. To bo pomagalo pri izpolnjevanju priporočil za državo o izboljšanju zagotavljanja zdravstvenih in socialnih storitev na celosten način.
(29)Načrt za okrevanje in odpornost zagotavlja podlago za nadaljnje reforme v sektorjih socialnih in zdravstvenih storitev, da bi odpravili pomanjkanje delovne sile v zdravstvu, izboljšali kakovost in dostop do dolgotrajne oskrbe za vse osebe, ki potrebujejo oskrbo, razširili kritje nadomestil za brezposelnost in zmanjšali razliko v plačah med spoloma, zlasti s povečanjem preglednosti plač. Ukrepi za obravnavanje razogljičenja gospodarstva, ki so vključeni v načrt za okrevanje in odpornost, so večinoma povezani z naložbami. Kar zadeva reforme, se pričakuje, da bodo v nacionalnem razvojnem načrtu za energetski sektor konkretni ukrepi za postopno opuščanje oljnega skrilavca določeni šele konec leta 2025.
(30)Za priporočila v zvezi z zagotavljanjem, da je rast nacionalno financiranih tekočih odhodkov v skladu s splošno nevtralno naravnanostjo politike, ob upoštevanju nadaljnje začasne in ciljno usmerjene podpore gospodinjstvom in podjetjem, ki so najbolj ranljiva za zvišanje cen energije, ter ljudem, ki bežijo iz Ukrajine, se šteje, da ne spadajo v področje uporabe estonskega načrta za okrevanje in odpornost, ne glede na to, da naj bi Estonija v letu 2023 še naprej uporabljala nepovratno podporo iz mehanizma za okrevanje in odpornost za financiranje dodatnih naložb v podporo okrevanju.
Načelo, da se ne škoduje bistveno
(31)V skladu s členom 19(3), točka (d), Uredbe (EU) 2021/241 in Prilogo V, merilo 2.4, k navedeni uredbi se pričakuje, da bo spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost, vključno s poglavjem REPowerEU, zagotovil, da noben ukrep (ocena A) za izvajanje reform in naložbenih projektov, vključenih v ta načrt za okrevanje in odpornost, ne bo bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta 5 (načelo, da se ne škoduje bistveno).
(32)V spremenjenem načrtu je ocenjeno spoštovanje načela „da se ne škoduje bistveno“ z uporabo metodologije iz tehničnih smernic Komisije za uporabo načela „da se ne škoduje bistveno“ v skladu z uredbo o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost (2021/C58/01). Ocena je opravljena sistematično za vsako spremenjeno reformo in naložbo z uporabo dvostopenjskega pristopa. V oceni je bilo sklenjeno, da za vse spremenjene ukrepe bodisi ni tveganja za bistveno škodovanje bodisi se je, kjer je bilo ugotovljeno tveganje, izvedla podrobnejša ocena, ki dokazuje, da se ne škoduje bistveno. Estonija je poročala o podrobni oceni novih ukrepov, vključno s tistimi iz poglavja REPowerEU. Za nobenega od ukrepov iz poglavja REPowerEU ni bilo potrebno odstopanje od načela, da se ne škoduje bistveno. Kjer je potrebno, so zahteve ocene spoštovanja načela „da se ne škoduje bistveno“ vključene v zasnovo ukrepa in opredeljene v mejniku ali cilju tega ukrepa. Na podlagi predloženih informacij je mogoče sklepati, da noben ukrep ne škoduje bistveno okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.
Prispevek k ciljem REPowerEU
(33)V skladu s členom 19(3), točka (da), Uredbe (EU) 2021/241 in Prilogo V, merilo 2.12, k navedeni uredbi se pričakuje, da bo poglavje REPowerEU v veliki meri (ocena A) učinkovito prispevalo k energetski varnosti, diverzifikaciji oskrbe Unije z energijo, povečanju uporabe energije iz obnovljivih virov in energijske učinkovitosti, povečanju zmogljivosti za shranjevanje energije ali potrebnemu zmanjšanju odvisnosti od fosilnih goriv pred letom 2030.
(34)Izvajanje ukrepov, vključenih v poglavje REPowerEU, bo po pričakovanjih prispevalo zlasti k podpiranju ciljev iz člena 21c(3), točki (b) in (e) Uredbe (EU) 2021/241. Reforma izdajanja dovoljenj za projekte na področju energije iz obnovljivih virov in ukrep za trajnostni biometan prispevata k cilju 21(c)(3)(b) navedene uredbe, tj. diverzifikaciji oskrbe z energijo v Uniji s povečanjem deleža energije iz obnovljivih virov in pospešitvijo njenega uvajanja ter povečanjem proizvodnje in uporabe trajnostnega biometana. Naložba v elektroenergetsko omrežje obravnava cilj 21(c)(3)(e) navedene uredbe, tj. nujno zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv pred letom 2030 z izboljšanjem notranjega prenosa in odpravo ozkih grl pri distribuciji ter pospeševanjem vključevanja obnovljivih virov energije.
(35)Ukrepi REPowerEU so skladni z estonskim okvirom politike za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in povečanje deleža obnovljivih virov energije. Podpirajo tudi ukrepe iz prvotnega načrta za okrevanje in odpornost v zvezi s shranjevanjem energije, izboljšanjem elektroenergetskega omrežja in spodbujanjem uporabe energije iz obnovljivih virov na industrijskih območjih, saj bodo sčasoma privedli do povečanja deleža energije iz obnovljivih virov.
(36)Ukrepi REPowerEU so zato močno osredotočeni na uvajanje obnovljivih virov energije in njihovo vključevanje v elektroenergetsko omrežje, kar bo Estoniji omogočilo, da poveča delež domačih virov energije v svoji mešanici energijskih virov. To bo zmanjšalo potrebo po uvozu goriva in s tem povečalo zanesljivost oskrbe države z energijo.
Ukrepi s čezmejno ali večdržavno razsežnostjo ali učinkom
(37)V skladu s členom 19(3), točka (db), Uredbe (EU) 2021/241 in Prilogo V, merilo 2.13, k navedeni uredbi se pričakuje, da bodo imeli ukrepi, vključeni v poglavje REPowerEU, v veliki meri (ocena A) čezmejno ali večdržavno razsežnost ali učinek. Vsi trije ukrepi iz poglavja REPowerEU, torej 100 % ocenjenih stroškov, imajo v smislu spremenjene Uredbe (EU) 2021/241 meddržavno ali večdržavno razsežnost ali učinek. Ukrepi iz poglavja REPowerEU bodo neposredno prispevali k proizvodnji in vključevanju obnovljivih virov energije v omrežje. Posledično bodo prispevali k zmanjšanju odvisnosti od fosilnih goriv in k zmanjšanju povpraševanja po energiji, zato se zanje šteje, da imajo pozitiven čezmejni učinek, kot je določeno v napotkih Komisije v zvezi z REPowerEU.
Prispevek k zelenemu prehodu, vključno z biotsko raznovrstnostjo
(38)V skladu s členom 19(3), točka (e), Uredbe (EU) 2021/241 in Prilogo V, merilo 2.5, k navedeni uredbi spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost, vključno s poglavjem REPowerEU, vsebuje ukrepe, ki v veliki meri (ocena A) prispevajo k zelenemu prehodu, vključno z biotsko raznovrstnostjo, ali k obravnavanju izzivov, ki iz tega izhajajo. Za ukrepe, s katerimi se podpirajo podnebni cilji, je namenjen znesek, ki predstavlja 59,4 % skupnih dodeljenih sredstev za načrt za okrevanje in odpornost ter 77,6 % skupnih ocenjenih stroškov ukrepov v poglavju REPowerEU, izračunanih v skladu z metodologijo iz Priloge VI k navedeni uredbi. V skladu s členom 17 Uredbe (EU) 2021/241 je spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost, vključno s poglavjem REPowerEU, skladen z informacijami iz nacionalnega energetskega in podnebnega načrta za obdobje 2021–2030.
(39)Spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost poleg ukrepov v komponentah prehoda na zeleno gospodarstvo v podjetjih, energije in energijske učinkovitosti ter trajnostnega prometa, vključenih v prvotni estonski načrt za okrevanje in odpornost, razširja ukrepe za energijsko učinkovitost, shranjevanje energije in krepitev elektroenergetskega omrežja. Estonija z novimi ukrepi večjo pozornost namenja odpravljanju ovir za uvajanje vetrne energije in spodbuja podjetja k večji uporabi obnovljivih virov energije. Vključitev naložbe v večnamensko plovilo za nadzor onesnaževanja tudi daje prednost biotski raznovrstnosti, ki v prvotnem načrtu ni bila izrecno zajeta.
(40)Kar zadeva prispevek ukrepov iz poglavja REPowerEU v estonskem načrtu za okrevanje in odpornost k doseganju ciljev za obdobje 2030 in cilju podnebne nevtralnosti EU do leta 2050, so na eni strani namenjeni spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov na splošno, na drugi pa razvoju proizvodnje trajnostnega bioplina in trajnostnega biometana iz lokalnih virov. Natančneje, Estonija v okviru komponente 8 predvideva ukrepe, ki bodo olajšali uvajanje obnovljivih virov energije, povečali dostop proizvodnje energije iz obnovljivih virov do distribucijskega omrežja za električno energijo ter povečali proizvodnjo in uporabo trajnostnega biometana v skladu z Direktivo (EU) 2018/2001.
(41)Ti ukrepi bodo imeli trajen učinek, saj bodo pospešili postopno opuščanje fosilnih goriv v Estoniji v smeri trajnega sistema energije iz obnovljivih virov. Znatno bodo zmanjšali intenzivnost emisij toplogrednih plinov energije, ki se uporablja v Estoniji, s čimer bodo prispevali k doseganju ciljev za obdobje 2030 in cilja podnebne nevtralnosti Unije do leta 2050.
(42)Glede na zmanjšan najvišji finančni prispevek estonskega načrta za okrevanje in odpornost ter vključitev novih ukrepov, ki spodbujajo zeleni prehod, se je podnebni prispevek načrta povečal z 41,5 % na 59,4 %.
Prispevek k digitalnemu prehodu
(43)V skladu s členom 19(3), točka (f), Uredbe (EU) 2021/241 in Prilogo V, merilo 2.6, k navedeni uredbi spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost vsebuje ukrepe, ki v veliki meri prispevajo k digitalnemu prehodu ali k obravnavanju izzivov, ki iz tega izhajajo. Za ukrepe, ki podpirajo digitalne cilje, je namenjen znesek, ki predstavlja 24,1 % skupnih dodeljenih sredstev za spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost, izračunanih po metodologiji iz Priloge VII k navedeni uredbi.
(44)Pozitivna ocena prispevka k digitalnemu prehodu iz Izvedbenega sklepa Sveta z dne 3. novembra 2021 ostaja veljavna. Spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost vključuje manjše spremembe štirih ukrepov v zvezi z digitalnim prehodom in ne vključuje novih ukrepov, ki prispevajo k digitalnemu prehodu.
(45)Glede na zmanjšan najvišji finančni prispevek estonskega načrta za okrevanje in odpornost se je digitalni prispevek načrta, brez poglavja REPowerEU v skladu s členom 21c(5), povečal z 21,5 % na 24,1 %.
Spremljanje in izvajanje
(46)V skladu s členom 19(3), točka (h), Uredbe (EU) 2021/241 in Prilogo V, merilo 2.8, k navedeni uredbi so ureditve, predlagane v spremenjenem načrtu za okrevanje in odpornost, vključno s poglavjem REPowerEU, za zagotovitev učinkovitega spremljanja in izvajanja načrta za okrevanje in odpornost, vključno s predvidenim časovnim razporedom, mejniki in cilji ter povezanimi kazalniki, ustrezne (ocena A).
(47)Narava in obseg predlaganih sprememb estonskega načrta za okrevanje in odpornost ne vplivata na prejšnjo oceno učinkovitega spremljanja in izvajanja načrta za okrevanje in odpornost. Mejniki in cilji, ki spremljajo spremenjene ukrepe, vključno s tistimi iz poglavja REPowerEU, so jasni in realistični, predlagani kazalniki za te mejnike in cilje pa so ustrezni, sprejemljivi in zanesljivi.
Izračun stroškov
(48)V skladu s členom 19(3), točka (i), Uredbe (EU) 2021/241 in Prilogo V, merilo 2.9, k navedeni uredbi je utemeljitev v spremenjenem načrtu za okrevanje in odpornost, vključno s poglavjem REPowerEU, o znesku ocenjenih skupnih stroškov načrta v srednji meri (ocena B) razumna in verjetna, skladna z načelom stroškovne učinkovitosti ter sorazmerna s pričakovanim nacionalnim gospodarskim in socialnim učinkom.
(49)Glede na predložene informacije presoja ocen stroškov za nove naložbe in ukrepe REPowerEU kaže, da je večina stroškov razumnih in verjetnih, čeprav so iz dokazil razvidne različne stopnje podrobnosti in temeljitosti izračunov. V nekaterih primerih so bile podrobnosti o metodologiji in predpostavkah, uporabljenih za pripravo ocen stroškov, omejene, deloma zaradi novosti ukrepov, ali manj jasne, zato ocena A po tem merilu za ocenjevanje ni bila mogoča. Poleg tega so bile spremembe ocen stroškov za spremenjene ukrepe upravičene in sorazmerne, zato so te ocene stroškov še naprej razumne in verjetne v primerjavi s prvotnim načrtom za okrevanje in odpornost. In končno, ocenjeni skupni stroški spremenjenega načrta za okrevanje in odpornost so v skladu z načelom stroškovne učinkovitosti in sorazmerni s pričakovanim nacionalnim gospodarskim in socialnim učinkom.
Skladnost načrta za okrevanje in odpornost
(50)V skladu s členom 19(3), točka (k), Uredbe (EU) 2021/241 in Prilogo V, merilo 2.11, k navedeni uredbi spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost, vključno s poglavjem REPowerEU, vključuje v srednji meri (ocena B) ukrepe za izvajanje reform in javnih naložbenih projektov, ki predstavljajo usklajeno delovanje.
(51)Spremembe načrta za okrevanje in odpornost kažejo skladnost znotraj vsake komponente ter tematske medsebojne povezave in sinergije med različnimi komponentami, zlasti tistimi, ki so povezane z zelenim prehodom in na novo dodanim poglavjem REPowerEU. Ukrepi iz poglavja REPowerEU so dodatno izboljšali skladnost, saj so podprli ukrepe v prvotnem načrtu za okrevanje in odpornost v zvezi s shranjevanjem energije, izboljšanjem elektroenergetskega omrežja in spodbujanjem uporabe energije iz obnovljivih virov na industrijskih območjih. Zlasti ukrepi REPowerEU zajemajo reformo in naložbe, katerih cilj je povečati proizvodnjo in vključevanje obnovljivih virov energije. Znatno je bil glede na prvotni načrt za okrevanje in odpornost razširjen tudi ukrep za podporo energijsko učinkovitim prenovam v zasebnih stanovanjih. Nove naložbe za spodbujanje razvoja vetrnih elektrarn na morju so tesno povezane z obstoječimi ukrepi za povečanje deleža energije iz obnovljivih virov in bi morale privesti do odprave omejitev višine vetrnih turbin v Riškem zalivu in na treh otokih, s čimer bi se sprostil potencial estonskih vetrnih elektrarn na morju. Nova naložba v zdravstveno infrastrukturo zagotavlja, da je še vedno zagotovljen boljši dostop do zdravstvenega varstva, kot je predvideno v prvotnem načrtu za okrevanje in odpornost. Hkrati pa nekatere omejitve, povezane s skladnostjo prvotnega načrta, niso bile obravnavane. Spremenjeni načrt na splošno ostaja intenzivnejši pri naložbah kot pri reformah, socialna razsežnost načrta pa ni bila okrepljena. Konkretni ukrepi za postopno odpravo naftnega skrilavca niso vključeni v načrt za okrevanje in odpornost in pričakuje se, da bodo določeni šele v nacionalnem razvojnem načrtu energetskega sektorja konec leta 2025, širše reforme, kot je okoljski davek, pa niso bile dodane.
Druga merila za ocenjevanje
(52)Komisija meni, da spremembe, ki jih je predložila Estonija, ne vplivajo na pozitivno oceno načrta za okrevanje in odpornost iz Izvedbenega sklepa Sveta z dne 3. novembra 2021 v zvezi z njegovo ustreznostjo, uspešnostjo, učinkovitostjo in skladnostjo glede na merila za ocenjevanje iz člena 19(3), točke (c), (g) in (j).
Postopek posvetovanja
(53)Med pripravo spremenjenega načrta za okrevanje in odpornost, vključno s poglavjem REPowerEU, je Estonija prejela podporo v okviru Uredbe (EU) 2021/240 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. februarja 2021 o vzpostavitvi instrumenta za tehnično podporo (projekt z naslovom „Podpora načrtu REPowerEU“). Postopek priprave poročila, ki je prispevalo k zasnovi ukrepov v okviru poglavja REPowerEU, je bil vključujoč in v njem so sodelovali tudi deležniki.
(54)Pri izvajanju spremenjenega načrta, vključno s poglavjem REPowerEU, se o sprejetju zadevnih izvedbenih aktov za vsak ukrep posvetuje z deležniki, na letnem dogodku o izvajanju estonskega načrta za okrevanje in odpornost pa se jih redno obvešča o napredku pri izvajanju načrta v Estoniji. Za zagotovitev, da bodo ustrezni akterji prevzeli odgovornost, je ključnega pomena, da v celotnem obdobju izvajanja naložb in reform iz spremenjenega načrta za okrevanje in odpornost, vključno s poglavjem REPowerEU, sodelujejo vsi zadevni lokalni organi in deležniki, vključno s socialnimi partnerji.
Pozitivna ocena
(55)Potem ko je Komisija pozitivno ocenila spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost, vključno s poglavjem REPowerEU, z ugotovitvijo, da načrt zadovoljivo izpolnjuje merila za oceno iz Uredbe (EU) 2021/241, bi bilo treba v skladu s členom 20(2) in Prilogo V navedene uredbe določiti reforme in naložbene projekte, potrebne za izvajanje spremenjenega načrta za okrevanje in odpornost, vključno s poglavjem REPowerEU, ustrezne mejnike, cilje in kazalnike ter znesek, ki ga Unija da na voljo v obliki nepovratne finančne podpore za izvajanje spremenjenega načrta za okrevanje in odpornost, vključno s poglavjem REPowerEU.
Finančni prispevek
(56)Ocenjeni skupni stroški spremenjenega estonskega načrta za okrevanje in odpornost, vključno s poglavjem REPowerEU, znašajo 953 330 000 EUR. Ker je znesek ocenjenih skupnih stroškov spremenjenega načrta za okrevanje in odpornost, vključno s poglavjem REPowerEU, višji od posodobljenega najvišjega finančnega prispevka, ki je na voljo za Estonijo, bi moral biti finančni prispevek, izračunan v skladu s členom 11, dodeljen Estoniji, vključno s poglavjem REPowerEU, enak skupnemu znesku finančnega prispevka, ki je na voljo za spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost Estonije, vključno s poglavjem REPowerEU. Ta znesek je 953 184 800 EUR.
(57)V skladu s členom 21a(5) Uredbe (EU) 2021/241 je Estonija 28. februarja 2023 predložila zahtevek za dodelitev prejemkov iz člena 21a(1) navedene uredbe, ki se porazdelijo med države članice na podlagi kazalnikov, določenih v metodologiji iz Priloge IVa k Uredbi (EU) 2021/241. Ocenjeni skupni stroški ukrepov iz člena 21c(3), točke (b) do (f), vključeni v poglavje REPowerEU, znašajo 90 040 000 EUR. Ker je ta znesek višji od deleža dodeljenih sredstev, ki je na voljo Estoniji, bi morala biti dodatna nepovratna finančna podpora, ki je na voljo Estoniji, enaka deležu dodeljenih sredstev. Ta znesek je 83 297 553 EUR.
(58)Poleg tega je Estonija 28. februarja 2023 v skladu s členom 4a Uredbe (EU) 2021/1755 predložila utemeljeno zahtevo za prerazporeditev vseh okvirnih dodelitev iz sredstev rezerve za prilagoditev na brexit višini 6 615 616 EUR v mehanizem. Ta znesek bi bilo treba dati na voljo za podporo reformam in naložbam iz poglavja REPowerEU kot dodatno nepovratno finančno podporo.
(59)Skupni finančni prispevek, na voljo Estoniji, bi moral znašati 953 184 800 EUR.
Predhodno financiranje REPowerEU
(60)Estonija je zaprosila za naslednja sredstva za izvajanje poglavja REPowerEU: prerazporeditev 6 615 616 EUR iz okvirnih dodelitev iz sredstev rezerve za prilagoditev na brexit in 83 297 553 EUR iz prihodkov iz sistema trgovanja z emisijami v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta.
(61)Za te zneske je Estonija v skladu s členom 21d Uredbe (EU) 2021/241 9. marca 2023 zaprosila za predhodno financiranje v višini 20 % zahtevanega financiranja. Ob upoštevanju razpoložljivosti sredstev bi se moralo to predhodno financiranje Estoniji izplačati pod pogojem, da začne veljati sporazum, ki naj bi bil sklenjen med Komisijo in Estonijo v skladu s členom 23(1) Uredbe (EU) 2021/241 (v nadaljnjem besedilu: sporazum o financiranju), in v skladu z navedenim sporazumom.
(62)Izvedbeni sklep Sveta z dne 3. novembra 2021 o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Estonijo bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. Zaradi jasnosti bi bilo treba Prilogo k navedenemu izvedbenemu sklepu v celoti nadomestiti –
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Izvedbeni sklep (EU) z dne 3. novembra 2021 o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Estonijo se spremeni:
(1) člen 1 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 1
Ocena spremenjenega načrta za okrevanje in odpornost Estonije na podlagi meril iz člena 19(3) Uredbe (EU) 2021/241 se odobri. Reforme in naložbeni projekti v okviru načrta za okrevanje in odpornost, ureditve in časovni razpored za spremljanje in izvajanje načrta za okrevanje in odpornost, vključno z ustreznimi mejniki in cilji, zadevni kazalniki v zvezi z izpolnjevanjem predvidenih mejnikov in ciljev ter ureditve za zagotavljanje popolnega dostopa Komisije do zadevnih osnovnih podatkov so določeni v Prilogi k temu sklepu.“;
(2) v členu 2 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim:
„1. Unija da Estoniji na voljo finančni prispevek v obliki nepovratne podpore v višini 953 184 800 6 EUR. Ta prispevek vključuje:
1. znesek v višini 759 545 893 EUR, ki se da na voljo za pravno obveznost, ki se sprejme do 31. decembra 2022;
2.znesek v višini 103 725 738 EUR, ki se da na voljo za pravno obveznost od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2023;
3.znesek v višini 83 297 553 7 EUR v skladu s členom 21a(6) Uredbe (EU) 2021/241 izključno za ukrepe iz člena 21c navedene uredbe, razen ukrepov iz člena 21c(3), točka (a);
4.znesek v višini 6 615 616 EUR, prerazporejen iz rezerve za prilagoditev na brexit v mehanizem.
2. Komisija da Estoniji finančni prispevek Unije na voljo v obrokih v skladu s Prilogo k temu sklepu. Znesek v višini 126 008 898 EUR se da na voljo kot predhodno financiranje v skladu s členom 13 Uredbe (EU) 2021/241.
Znesek v višini 17 982 634 EUR se da na voljo kot predhodno financiranje v skladu s členom 21d Uredbe (EU) 2021/241. Komisija lahko navedeno predhodno financiranje izplača z do dvema plačiloma.
Komisija lahko predhodno financiranje in obroke izplača v eni ali več tranšah. Višina tranš je odvisna od razpoložljivosti sredstev.“;
(3) Priloga se nadomesti z besedilom iz Priloge k temu sklepu.
Člen 2
Ta sklep je naslovljen na Republiko Estonijo.
V Bruslju,
Za Svet
predsednik
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 12.5.2023
COM(2023) 265 final
PRILOGA
k
predlogu Izvedbenega sklepa Sveta
o spremembi Izvedbenega sklepa Sveta (EU) (ST 12532/21 INIT; ST 12532/21 ADD 1) z dne 3. novembra 2021 o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Estonijo
{SWD(2023) 142 final}
PRILOGA
ODDELEK 1: REFORME IN NALOŽBE V OKVIRU NAČRTA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST
1.Opis reform in naložb
A. KOMPONENTA 1: Digitalna preobrazba podjetij
Cilj te komponente estonskega načrta za okrevanje in odpornost je spodbujati digitalno preobrazbo estonskih podjetij in njihovo konkurenčnost, zlasti na izvoznih trgih. Zagotavlja finančno podporo podjetjem iz vseh sektorjev s poudarkom na MSP in mikropodjetjih v različnih fazah njihove digitalne preobrazbe ter posebne prispevke k sprejetju in uvedbi digitalnih rešitev v gradbenem sektorju in sektorju cestnega tovornega prometa. Poleg tega komponenta obravnava ključno vprašanje digitalnih znanj in spretnosti z ozaveščanjem vodstvenih delavcev MSP ter podporo izpopolnjevanju in preusposabljanju strokovnjakov na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT).
Ukrepi za podporo prepoznavanju izvoznih priložnosti in spodbujanju estonskih podjetij v tujini se izvajajo v sinergiji z dejavnostmi Enterprise Estonia.
Komponenta podpira obravnavanje priporočil za posamezne države glede naložb v digitalni prehod (priporočilo 3 za posamezno državo iz leta 2020) in glede pomanjkanja znanj in spretnosti (priporočilo 2 za posamezno državo iz leta 2019).
Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in blažilnih korakov iz načrta za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za načelo, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).
A.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo
1.1. Naložbe: Digitalna preobrazba v podjetjih
Cilj ukrepa je spodbujati digitalno preobrazbo podjetij s posebnim poudarkom na MSP in mikropodjetjih.
Ukrep zajema zagotavljanje finančne podpore MSP in mikropodjetjem s sedežem v Estoniji iz vseh sektorjev za dejavnosti in naložbe, pomembne za njihovo digitalno preobrazbo. Ta finančna podpora, ki se dopolni z lastnimi sredstvi podjetij, zajema enega ali več naslednjih vidikov:
-sprejetje digitalnih tehnologij,
-razvoj industrijskih podatkovnih oblakov,
-industrijske raziskave, razvoj, preskušanje in poskusne dejavnosti,
-študije izvedljivosti, svetovalne in podporne storitve,
-usposabljanje osebja.
Sredstva se dodelijo na podlagi javnih razpisov za zbiranje predlogov.
Za zagotovitev, da je ukrep skladen s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), merila za upravičenost, ki jih vsebuje razpis za zbiranje predlogov, izključujejo naslednji seznam dejavnosti: (I) dejavnosti, povezane s fosilnimi gorivi, vključno z nadaljnjo uporabo 1 ; (II) dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), s katerimi se dosegajo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 2 ; (III) dejavnosti, povezane z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 3 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 4 ; in (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgoročno odstranjevanje odpadkov škoduje okolju. V mandatu se poleg tega zahteva, da se lahko izberejo samo dejavnosti, ki so skladne z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
Izvajanje ukrepa se zaključi do 31. decembra 2025.
1.2.Naložbe: Razvoj e-gradbe
Cilj ukrepa je prispevati k pospešitvi digitalne preobrazbe gradbenega sektorja, da bi povečali njegovo produktivnost, zmanjšali njegov okoljski odtis in izboljšali kakovost stavb. Pričakuje se tudi, da bo ta naložba spodbudila širšo in učinkovitejšo izmenjavo podatkov med deležniki.
Ukrep je sestavljen iz treh različnih sklopov:
(I)razvoj programskih vmesnikov med nacionalno platformo za e-gradnjo (ki se razvija pod pristojnostjo oddelka za gradnjo in stanovanja ministrstva za gospodarske zadeve in komunikacije) ter obstoječimi javnimi in zasebnimi informacijskimi sistemi, ki se uporabljajo v sektorju, da bi med drugim avtomatizirali preverjanje skladnosti stavb z različnimi regulativnimi zahtevami ter izdajanje potrdil in dovoljenj; to vključuje usposabljanje uporabnikov platforme za e-gradnjo (vključno z razvojem gradiva za usposabljanje);
(II)podporo uvedbi mednarodnih standardov in najboljših praks v zvezi z digitalizacijo gradnje in vzdrževanja stavb, vključno z uvedbo sistema klasifikacije gradbenih podatkov, vzpostavitvijo podatkovne zbirke o gradbenih materialih in gradbenih proizvodih ter uvedbo informacijskega modeliranja gradenj (Building Information Modelling – BIM) na področju vzdrževanja nepremičnin;
(III)podpora projektom (izbranim prek javnih razpisov za zbiranje predlogov), katerih cilj je izvajanje digitalnih gradbenih orodij in razvoj (tudi izdelovanje prototipov) inovativnih zasebnih in javnih storitev, povezanih z nacionalno platformo za e-gradnjo.
Izvajanje ukrepa se zaključi do 31. decembra 2025.
1.3.Naložbe: Razvoj digitalnih tovornih storitev
Cilj ukrepa je podpreti digitalizacijo izmenjave informacij v cestnem tovornem prometu z uvedbo digitalnih tovornih listov v skladu z Uredbo (EU) 2020/1056 o elektronskih informacijah o prevozu blaga (eFTI) in tako prispevati k nemotenemu delovanju notranjega trga.
Ukrep vključuje podporo:
(I)ponudniki storitev pri vzpostavljanju platform eFTI, da se omogoči uvedba digitalnih tovornih listov (eCMR – elektronski tovorni list),
(II)prevozna in logistična podjetja pri povezovanju svojih sistemov in procesov s platformami eFTI, kar jim omogoča uporabo digitalnih tovornih listov (eCMR).
Ustrezni projekti se izberejo z dvema ločenima razpisoma za zbiranje predlogov.
Izvajanje ukrepa se zaključi do 30. junija 2026.
1.4.Reforma: Reforma znanj in spretnosti za digitalno preobrazbo podjetij
Cilj reforme je prispevati h krepitvi zmogljivosti podjetij na vodstveni ravni za usmerjanje in spodbujanje digitalnega prehoda ter k zagotavljanju razpoložljivosti zadostnega števila strokovnjakov na področju IKT z najnovejšimi spretnostmi in znanjem, da bodo lahko estonska podjetja v celoti izkoristila priložnosti, ki jih ponuja digitalni prehod. Njegov cilj je tudi ponuditi nove poklicne priložnosti tako zaposlenim kot brezposelnim z izpopolnjevanjem in preusposabljanjem na področju IKT ter z boljšim priznavanjem znanj in spretnosti, pridobljenih zunaj formalnega učenja. Cilj ukrepa je tudi prispevati k večji udeležbi žensk v usposabljanju na področju IKT in poklicih na področju IKT.
Ukrep je sestavljen iz naslednjih štirih sklopov:
(I)usposabljanje vodstvenih delavcev v podjetjih (zlasti MSP), da bi povečali njihove spretnosti in znanje na področju IKT ter povečali njihovo ozaveščenost o morebitnih koristih uporabe IKT,
(II)revizijo vsebine in organizacije usposabljanja strokovnjakov za IKT ob upoštevanju najnovejšega tehnološkega razvoja, vse večjega pomena kibernetske varnosti in potreb podjetij,
(III)pilotni projekt za preoblikovanje okvira kvalifikacij za strokovnjake s področja IKT,
(IV)izpopolnjevanje in preusposabljanje strokovnjakov za IKT, tudi na področju kibernetske varnosti.
Izvajanje ukrepa se zaključi do 30. junija 2026.
1.5.Reforma: Podpiranje konkurenčnosti podjetij na tujih trgih
Cilj ukrepa je povečati izvozno zmogljivost in konkurenčnost estonskih podjetij, zlasti tistih iz sektorja IKT. Pričakuje se, da bo ukrep še posebej pomemben za MSP. Izkoristi tudi možnosti, ki jih ponujajo digitalna orodja.
Ukrep sestavljajo trije podukrepi:
(I)razvoj izvoznih strategij, namenjenih posameznim državam ali regijam;
(II)ustanovitev poslovnih središč na ključnih izvoznih trgih;
(III)promocija estonskih proizvodov in storitev (zlasti iz sektorja IKT) s fizičnimi, virtualnimi ali hibridnimi misijami in dogodki.
Izvajanje ukrepa se zaključi do 30. junija 2026.
1.5.1.Podreforma: Državne in regionalne strategije
Ta podreforma vključuje razvoj vrste celovitih izvoznih strategij, ki obravnavajo ključne ciljne države in regije, tj. tiste, ki imajo velik potencial rasti za estonska podjetja. Vključujejo posebna poglavja o izvoznih priložnostih za sektor IKT in širše o digitalnih rešitvah, razvitih na različnih področjih uporabe (kot so upravljanje, izobraževanje ali promet).
Cilj teh strategij je svetovanje podjetjem, ki vstopajo na zadevne trge ali na njih že delujejo.
Države in regije, na katere se nanašajo strategije, se opredelijo z analizo, ki se izvede v okviru izvajanja tega podukrepa.
Izvajanje tega ukrepa se izvaja v sinergiji z dejavnostmi podjetja Estonia, med drugimi partnerji.
1.5.2.Podreforma: Inovativna poslovna središča na ključnih izvoznih trgih
Ta podreforma zajema ustanovitev poslovnih središč v sedmih tujih državah (znotraj in/ali zunaj Unije), ki veljajo za pomembne izvozne trge. Ti poslovni centri vsebujejo ustrezno opremo za fizična, virtualna in hibridna srečanja, sprejeme in predstavitve, ki jih bodo estonska podjetja organizirala v vseh sektorjih, namenjenih posameznemu trgu. Navedena oprema se lahko uporablja tudi zunaj dogodkov za predstavitev kateri koli potencialni stranki skupine ali določenega podjetja v Estoniji. Poslovna središča prispevajo k spodbujanju estonskih podjetij, jih lokalno podpirajo pri njihovih izvoznih dejavnostih in pomagajo privabljati tuje vlagatelje. Dejavnosti poslovnih središč se med drugimi partnerji izvajajo v sinergiji z dejavnostmi Enterprise Estonia.
Lokacija poslovnih središč se določi po analizi, ki se izvede v okviru izvajanja tega podukrepa.
1.5.3.Podreforma: Globalne skupine vpliva e-izvoza in virtualne faze
Ta podreforma zajema ustanovitev skupin predstavnikov javnih organov in drugih zainteresiranih strani, vključno zlasti zasebnih podjetij, ter podpiranje promocije estonskih proizvodov in storitev (zlasti iz sektorja IKT) s strani teh skupin, in sicer z misijami in sodelovanjem na fizičnih, virtualnih ali hibridnih dogodkih.
Izvajanje te podreforme vključuje tudi okrepitev promocije estonskih proizvodov in storitev na pomembnih dogodkih z uporabo digitalnih orodij. Tako imenovane „virtualne faze“ bodo ustvarile več priložnosti za sodelovanje estonskih deležnikov in predstavile estonske digitalne rešitve. Te „virtualne faze“ so sestavljene iz tehničnih rešitev, ki združujejo fizične in digitalne elemente, da se omogoči bodisi dogodek, povezan z izvozom, v Estoniji, da doseže svetovno občinstvo, bodisi estonski izvozniki, da sodelujejo na svetovnih dogodkih, organiziranih v tujini.
Izvajanje tega ukrepa se izvaja v sinergiji z dejavnostmi podjetja Estonia, med drugimi partnerji.
A.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore
|
Zaporedna številka |
Povezano Ukrep (reforma ali naložba) |
Mejnik/cilj |
Ime |
Kvalitativni kazalniki (za mejnike) |
Kvantitativni kazalniki (za cilje) |
Okvirni časovni razpored za dokončanje |
Opis vsakega mejnika in cilja |
|||
|
Merska enota |
Izhodišče |
Cilj |
Četrtletju |
Leto |
||||||
|
1 |
1.1 Digitalna preobrazba v podjetjih |
Mejnik |
Razpis za zbiranje predlogov z merili za dodelitev in pogoji za dodelitev |
Objava obvestila o razpisu za zbiranje predlogov |
V2 |
2022 |
Ministrstvo za gospodarske zadeve in komunikacije objavi razpis za zbiranje predlogov v podporo digitalni preobrazbi podjetij skupaj z merili za dodelitev. Merila za ocenjevanje in pogoji za dodelitev podpore se opredelijo na podlagi analize potreb estonskih podjetij in pričakovanega učinka ukrepa. Merila za upravičenost zagotavljajo tudi, da izbrani projekti izpolnjujejo tehnične smernice za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), in sicer z uporabo seznama za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo. |
|||
|
2 |
1.1 Digitalna preobrazba v podjetjih |
Ciljna vrednost |
Dodelitev nepovratnih sredstev |
Število podjetij, ki so prejela nepovratna sredstva |
0 |
110 |
ČETRTLETJE 4 |
2023 |
Število podjetij, ki jim ministrstvo za gospodarske zadeve in komunikacije dodeli nepovratna sredstva za podporo njihovi digitalni preobrazbi v skladu z razpisom za zbiranje predlogov. |
|
|
3 |
1.1 Digitalna preobrazba v podjetjih |
Ciljna vrednost |
Dodelitev nepovratnih sredstev |
Število podjetij, ki so prejela nepovratna sredstva |
110 |
230 |
ČETRTLETJE 4 |
2025 |
Število podjetij, ki jim ministrstvo za gospodarske zadeve in komunikacije dodeli nepovratna sredstva za podporo njihovi digitalni preobrazbi v skladu z razpisom za zbiranje predlogov. |
|
|
4 |
1.2 Razvoj e-gradbe |
Mejnik |
Sprejetje mednarodnih standardov in najboljših praks za uporabo digitalnih tehnologij v gradbeništvu |
Sprejetje mednarodnih standardov in najboljših praks |
ČETRTLETJE 4 |
2024 |
Delo v zvezi s sprejetjem mednarodnih standardov in najboljših praks za uporabo digitalnih tehnologij pri gradnji in upravljanju stavb vodi in usklajuje Ministrstvo za gospodarske zadeve in komunikacije, in sicer z uvedbo sistema klasifikacije gradbenih podatkov, oblikovanjem javno dostopne zbirke podatkov za gradbene materiale in gradbene proizvode ter uvedbo informacijskega modeliranja stavb na področju vzdrževanja nepremičnin. |
|||
|
5 |
1.2 Razvoj e-gradbe |
Mejnik |
Razpoložljivost javnih storitev na platformi za e-gradnjo |
Začetek uporabe vmesnikov med platformo za e-gradnjo in povezanimi javnimi storitvami |
ČETRTLETJE 4 |
2025 |
Javne storitve, predvidene v razvojnem načrtu za e-gradnjo, se razvijejo, delujejo in objavijo na platformi za e-gradnjo. Uporabnikom je na voljo tudi gradivo za usposabljanje. To vključuje storitve, povezane z grajenim okoljem, kot so gradbena dovoljenja in dovoljenja za načrtovanje, register stavb (ladijski dnevnik) in izkaz o prenovi stavbe. |
|||
|
6 |
1.2 Razvoj e-gradbe |
Ciljna vrednost |
Zaključek razvojnih projektov in projektov za izdelavo prototipov |
Število zaključenih projektov |
0 |
102 |
ČETRTLETJE 4 |
2025 |
Število zaključenih projektov za razvoj in/ali izvajanje digitalnih gradbenih orodij in prototipov inovativnih digitalnih rešitev, ki temeljijo na platformi za e-gradnjo. |
|
|
7 |
1.3 Razvoj digitalnih tovornih storitev |
Ciljna vrednost |
razvoj platform eFTI (elektronske informacije o prevozu blaga) |
Število začetih projektov |
0 |
5 |
V2 |
2023 |
Število projektov, ki razvijajo platformo eFTI in so prejeli pozitivno odločbo o dodelitvi nepovratnih sredstev. |
|
|
8 |
1.3 Razvoj digitalnih tovornih storitev |
Ciljna vrednost |
razvoj vmesnika ECMR (elektronski tovorni list) |
Število začetih projektov |
0 |
200 |
ČETRTLETJE 4 |
2024 |
Število projektov, ki omogočajo povezavo prevoznikov in logističnih operaterjev s platformami eFTI in uporabo eCMR, ki so prejeli pozitivno odločbo o nepovratnih sredstvih. |
|
|
9 |
1.3 Razvoj digitalnih tovornih storitev |
Ciljna vrednost |
Skupno število zaključenih projektov |
Število zaključenih projektov |
0 |
205 |
ČETRTLETJE 4 |
2025 |
Število zaključenih projektov eFTI in eCMR, ki prispevajo k uvedbi digitalnih tovornih listov. |
|
|
10 |
1.3 Razvoj digitalnih tovornih storitev |
Mejnik |
Naknadna ocena razvoja in uvedbe digitalnih tovornih listov |
Sprejetje poročila o naknadni oceni s strani ministrstva za gospodarske zadeve in komunikacije |
V2 |
2026 |
Zunanji organ analizira učinek ukrepa podpore na sektor cestnega tovornega prometa in pripravi poročilo o oceni, ki ga sprejme ministrstvo za gospodarske zadeve in komunikacije. |
|||
|
11 |
1.4 Reforma znanj in spretnosti za digitalno preobrazbo podjetij |
Mejnik |
Začetek veljavnosti sekundarne zakonodaje, ki določa pogoje podpore za razvoj digitalnih znanj in spretnosti |
Začetek veljavnosti sekundarne zakonodaje |
V2 |
2022 |
Veljati začne sekundarna zakonodaja, potrebna za uporabo in dodelitev podpore. Pogoji za podporo se določijo z ministrskim odlokom, ki se usklajuje z ministrstvom za finance in državnim centrom za skupne storitve. Ministrski odlok vsebuje naslednje elemente: -cilj ukrepa, -opis podprtih aktivnosti, -upravičenci in ciljne skupine, -pogoji za izvajanje, -upravičeni stroški in uporabljene poenostavitve, -pogoji za plačila, pogoji za poročanje in spremljanje. |
|||
|
12 |
1.4 Reforma znanj in spretnosti za digitalno preobrazbo podjetij |
Ciljna vrednost |
Vpis v dejavnosti usposabljanja |
Število udeležencev |
0 |
500 |
ČETRTLETJE 4 |
2023 |
Število oseb, vključenih v dejavnosti usposabljanja, podprte v okviru tega ukrepa, ki vključujejo ozaveščanje upraviteljev MSP ter izpopolnjevanje in preusposabljanje strokovnjakov za IKT. Najmanj 35 % udeležencev, vključenih v te dejavnosti usposabljanja, je žensk. |
|
|
13 |
1.4 Reforma znanj in spretnosti za digitalno preobrazbo podjetij |
Ciljna vrednost |
Zaključek dejavnosti usposabljanja |
Število udeležencev |
0 |
2000 |
V2 |
2026 |
Število oseb, ki so zaključile tečaj usposabljanja v okviru dejavnosti usposabljanja, podprtih v okviru tega ukrepa, vključno z ozaveščanjem upraviteljev MSP ter izpopolnjevanjem in preusposabljanjem strokovnjakov za IKT. Najmanj 35 % udeležencev, ki so zaključili te dejavnosti usposabljanja, je žensk. |
|
|
14 |
1.4 Reforma znanj in spretnosti za digitalno preobrazbo podjetij |
Ciljna vrednost |
Število novih modulov izpopolnjevanja in preusposabljanja |
Število učnih načrtov, registriranih v estonskem informacijskem sistemu za usposabljanje odraslih |
0 |
5 |
ČETRTLETJE 4 |
2024 |
Število modulov za izpopolnjevanje in preusposabljanje, razvitih s podrobno vsebino usposabljanja, strukturo in gradivom za usposabljanje, da se zagotovi usposabljanje v zvezi z digitalnimi znanji in spretnostmi. Novi učni načrti, razviti za te module, se registrirajo v estonskem informacijskem sistemu za usposabljanje odraslih. |
|
|
15 |
1.4 Reforma znanj in spretnosti za digitalno preobrazbo podjetij |
Ciljna vrednost |
Pregled kvalifikacijskih standardov za strokovnjake s področja IKT. |
Število analiziranih in po potrebi prilagojenih standardov kvalifikacij |
0 |
5 |
ČETRTLETJE 4 |
2024 |
Število uveljavljenih standardov kvalifikacij za strokovnjake za IKT iz nacionalnega registra standardov kvalifikacij, ki so bili analizirani in po potrebi prilagojeni. |
|
|
16 |
1.5 Podpora konkurenčnosti podjetij na tujih trgih 1.5.1 Strategija za posamezne države in regije |
Mejnik |
Priprava razvoja strategij |
Zaključek pripravljalnih nalog |
V2 |
2022 |
Pripravljalne naloge, potrebne za pripravo izvoznih strategij, se zaključijo. Te naloge vključujejo: -analizo, kateri zunanji trgi so pomembni za razvoj strategij, -analizo interesov podjetij, opredelitev potreb izvoznih podjetij za povečanje njihove konkurenčnosti na izvoznih trgih in razvrstitev potreb. |
|||
|
17 |
1.5 Podpora konkurenčnosti podjetij na tujih trgih 1.5.1 Strategija za posamezne države in regije |
Mejnik |
Javno naročanje študij |
Podpis pogodb |
V2 |
2024 |
Ponudbe za pripravo strategij in paketov proizvodov za pridobitev podrobnih tržnih informacij o tujih trgih izvaja Ministrstvo za zunanje zadeve. Ustrezne pogodbe se podpišejo. |
|||
|
18 |
1.5 Podpora konkurenčnosti podjetij na tujih trgih 1.5.1 Strategija za posamezne države in regije |
Ciljna vrednost |
Število državnih in regionalnih izvoznih strategij |
Število objavljenih strategij |
0 |
13 |
V2 |
2026 |
Število nacionalnih in/ali regionalnih izvoznih strategij, ki jih je treba razviti. Te strategije vsebujejo celovite analize in zagotavljajo proaktivno pametno svetovanje podjetjem, ki vstopajo na tuje trge in delujejo na njih. |
|
|
19 |
1.5 Podpora konkurenčnosti podjetij na tujih trgih 1.5.2 Inovativni poslovni centri na ključnih izvoznih trgih |
Mejnik |
Pripravljalna analiza za opredelitev vsebine in lokacij poslovnih središč |
Predložitev pripravljalne analize |
V2 |
2022 |
Ministrstvo za zunanje zadeve pripravi pripravljalno analizo, ki omogoča opredelitev vsebine in lokacij poslovnih centrov. Analiza pokaže, kje je treba ustanoviti poslovna središča za povečanje povpraševanja po izdelkih in storitvah, izdelanih v Estoniji, na izvoznih trgih. |
|||
|
20 |
1.5 Podpora konkurenčnosti podjetij na tujih trgih 1.5.2 Inovativna poslovna središča na ključnih izvoznih trgih |
Ciljna vrednost |
Število odprtih poslovnih središč |
Število poslovnih središč |
0 |
7 |
V2 |
2026 |
Število poslovnih centrov, ki jih je odprlo ministrstvo za zunanje zadeve za podporo podjetjem pri vstopu na pomembne izvozne trge in delovanju na njih ter za pomoč pri spodbujanju estonskih izdelkov in storitev na način, ki upošteva posebnosti lokalnega poslovnega okolja in kulture. |
|
|
21 |
1.5 Podpora konkurenčnosti podjetij na tujih trgih 1.5.3 Skupine vpliva na svetovni e-izvoz in virtualne faze |
Mejnik |
Vzpostavitev skupin z učinkom in izbira destinacij za globalne digitalne misije |
Odločitve o sestavi skupin z učinkom in destinacijah globalnih digitalnih misij |
V2 |
2022 |
Ministrstvo za zunanje zadeve na podlagi analize izbere svetovne digitalne destinacije in skupine z učinkom za povečanje dodane vrednosti estonskega izvoza digitalnih storitev, povečanje izvozne zmogljivosti estonskih podjetij, med katerimi so zlasti podjetja IKT, in privabljanje dodatnih tujih naložb za inovacije. |
|||
|
22 |
1.5 Podpora konkurenčnosti podjetij na tujih trgih 1.5.3 Skupine vpliva na svetovni e-izvoz in virtualne faze |
Ciljna vrednost |
Število misij, ki so jih izvedle skupine z globalnim vplivom, in število pomembnih dogodkov, na katerih je bila Estonija zastopana v „virtualnih fazah“ |
Skupno število opravljenih misij in dogodkov |
0 |
29 |
V2 |
2026 |
Skupine za globalni vpliv, ki jih je ustanovilo ministrstvo za zunanje zadeve, izvedejo vsaj 14 misij za povečanje dodane vrednosti estonskega izvoza digitalnih storitev, povečanje izvozne zmogljivosti estonskih podjetij, med katerimi so zlasti podjetja IKT, in privabljanje dodatnih tujih naložb za inovacije. Estonija je zastopana v „virtualnih fazah“ na vsaj 15 prireditvah. |
|
B.KOMPONENTA 2: Pospešitev zelenega prehoda v podjetjih
Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo
Cilj komponente estonskega načrta za okrevanje in odpornost je pospešiti zeleni prehod v poslovnem sektorju v Estoniji in izkoristiti poslovne priložnosti, ki jih prinaša. Komponenta je sestavljena iz dveh reform in šestih naložb, njen cilj pa je podpreti razvoj zelenih tehnologij, povečati zelene raziskave in razvoj ter inovacijske zmogljivosti in učinkovito rabo virov, uvesti nove poslovne modele ter izboljšati znanja in spretnosti ter strokovno znanje na področjih, povezanih z zelenim prehodom. Cilj ukrepov v okviru te komponente je celovit pristop k zelenemu prehodu, ki obravnava ključne tržne nepopolnosti ter spodbuja tehnološki in vedenjski preboj za povečanje konkurenčnosti poslovnega sektorja. Ukrepi podpirajo tudi nadaljnji razvoj kapitalskega trga in poslovnega okolja.
Komponenta podpira obravnavanje priporočil za posamezne države o podpiranju inovacijske zmogljivosti malih in srednjih podjetij ter osredotočanju naložb na zeleni prehod, zagotavljanju zadostnega dostopa do financiranja (priporočilo za posamezno državo 3 iz leta 2020), pomanjkanju znanj in spretnosti (priporočilo za posamezno državo 2 iz leta 2019) in zmanjšanju odvisnosti od fosilnih goriv (priporočilo za posamezno državo št. 4 iz leta 2022).
Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in blažilnih korakov iz načrta za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za načelo, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).
2.1. Reforma: Zeleni prehod podjetij
Cilj reforme je izboljšati zeleni prehod v poslovnem sektorju, za katerega se pričakuje, da bo imel gospodarske, okoljske in družbene koristi, saj bodo obstoječa podjetja postala učinkovitejša in okolju prijaznejša (učinkovita raba virov, novi certifikati za zeleni prehod in dovoljenja za trg za proizvode) ter podpirala ustanavljanje novih podjetij na področju zelene tehnologije (razvoj in uvajanje zelenih tehnologij, nove priložnosti za vrednotenje bioloških virov).
Reforma vključuje vzpostavitev široke projektne skupine za zeleni prehod za spodbujanje sodelovanja med deležniki na področju zelene tehnologije in sprejetje zakonodaje, potrebne za izvajanje petih dopolnilnih naložb: 1. Zelena znanja in spretnosti za podporo zelenemu prehodu podjetij; 2. Programi za razvoj zelene tehnologije; 3 Posodobitev poslovnih modelov v proizvodnih podjetjih; 4. Uvajanje z viri gospodarnih zelenih tehnologij; in 5. Zeleni sklad.
Reforma je povezana s komponento 1, saj digitalizacija in avtomatizacija prispevata k razvoju zelenih tehnologij in zelenemu prehodu v poslovnem sektorju.
Reforma se izvede do 31. decembra 2022.
2.2. Naložbe: Zelena znanja in spretnosti za podporo zelenemu prehodu podjetij
Cilj naložbe je zagotoviti razpoložljivost visokokakovostnega strokovnega znanja za izvajanje zelenega prehoda v podjetjih. Naložba zajema uvedbo posodobljenih programov izpopolnjevanja in preusposabljanja odraslih ter posodobitev študijskih programov v visokošolskem in poklicnem izobraževanju, pa tudi razvoj in poskusno izvajanje prožnejših programov usposabljanja, ki ponujajo mikrokvalifikacije, ob upoštevanju prihodnjih potreb zelenega gospodarstva.
Zelena znanja in spretnosti so opredeljeni kot znanja in spretnosti, potrebni za delovna mesta, ki prispevajo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, izboljšanju energijske učinkovitosti in učinkovitosti virov ter vključujejo širšo uvedbo načel krožnega gospodarstva. V sodelovanju z deležniki se posodobijo poklicni standardi ter profili znanj in spretnosti ter po potrebi razvijejo novi profili, ki določajo pričakovane učne rezultate in izberejo posebna področja z največjim vplivom na zeleni prehod. Priložnosti za preusposabljanje se zagotovijo ljudem, ki delajo v sektorjih, ki jih je zeleni prehod že prizadel (energija, promet, ravnanje z odpadki; nove industrije in sektorji s potencialom za ustvarjanje delovnih mest, ki izhajajo iz zelenega prehoda ali so z njim povezana), ter za tiste, ki želijo spremeniti svojo poklicno pot.
Naložba se zaključi do 30. junija 2026.
2.3. Naložbe: Programi za razvoj zelenih tehnologij
Cilj naložbe je prispevati k zelenemu prehodu podjetij s spodbujanjem razvoja in širjenja inovativnih zelenih tehnologij. Pričakuje se, da se bo z naložbami povečalo število raziskovalno intenzivnih podjetij za zeleno tehnologijo na trgu in podprl ekosistem zagonskih podjetij. Naložba vključuje podporo zagonskim podjetjem in razvojnim grozdom s poudarkom na celostnih zelenih tehnoloških rešitvah prek različnih razvojnih storitev (vključno s pospeševalniki, inkubacijo, poslovnim razvojem, razvojem prototipov, pilotnim projektom) ter izboljšanjem sodelovanja med različnimi vrstami organizacij in akterjev, ki so že dejavni na trgu (akademija, podjetja, drugi deležniki).
Naložbe se osredotočajo na učinkovito rabo energije in virov, spodbujanje krožnega gospodarstva, nove poslovne modele, digitalizacijo in avtomatizacijo. Projekti, ki se podpirajo v okviru naložbe, prispevajo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in povečanju produktivnosti virov v Estoniji.
Naložba se zaključi do 30. junija 2026.
2.4. Naložbe: Posodobitev poslovnih modelov v proizvodnih podjetjih
Cilj naložbe je podpreti spremembo poslovnih modelov v proizvodnji, da se zagotovi skladnost estonskih izdelkov z okoljskimi in podnebnimi cilji, vključno z načeli krožnega gospodarstva, ter poveča konkurenčnost proizvodnih podjetij. Ukrep podpira projekte za posodobitev poslovnih modelov proizvodnih podjetij, povezanih s podnebnimi in okoljskimi cilji. Projekti se izberejo na podlagi razpisa za zbiranje predlogov.
Za zagotovitev, da je ukrep skladen s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), merila za upravičenost, ki jih vsebuje razpis za zbiranje predlogov, izključujejo naslednji seznam dejavnosti: (I) dejavnosti, povezane s fosilnimi gorivi, vključno z nadaljnjo uporabo 5 ; (II) dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), s katerimi se dosegajo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 6 ; (III) dejavnosti, povezane z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 7 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 8 ; in (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgoročno odstranjevanje odpadkov škoduje okolju. V mandatu se poleg tega zahteva, da se lahko izberejo samo dejavnosti, ki so skladne z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
Naložba se zaključi do 31. decembra 2025.
2.5. Naložbe: Uporaba zelenih tehnologij, gospodarnih z viri
Cilj naložbe je izboljšati učinkovito rabo virov v podjetjih, vključno z energetsko učinkovitostjo, s posebnim poudarkom na valorizaciji premalo izkoriščenih bioloških virov, kot so ostanki in stranski proizvodi. Naložbe so namenjene podpiranju inovacij na področju proizvodne tehnologije in razvoja izdelkov v podjetjih ter prispevajo k rešitvam krožnega gospodarstva.
Ukrep podpira dve vrsti naložb:
-spodbujanje z viri gospodarnih zelenih tehnologij za industrijske obrate;
-valorizacija bioloških virov.
Projekti se izberejo na podlagi razpisa za zbiranje predlogov. Glavna merila za izbiro projektov, ki bodo prejeli nepovratna sredstva, glede na ustreznost vključujejo učinkovitost pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, učinkovito rabo virov, stroškovno učinkovitost, zmanjšanje ostankov in nastajanja odpadkov, dodano vrednost biološkim virom in inovativnost rešitev, ki jih je treba razviti.
Za zagotovitev, da je ukrep skladen s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), merila za upravičenost, ki jih vsebuje razpis za zbiranje predlogov, izključujejo naslednji seznam dejavnosti: (I) dejavnosti, povezane s fosilnimi gorivi, vključno z nadaljnjo uporabo 9 ; (II) dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), s katerimi se dosegajo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 10 ; (III) dejavnosti, povezane z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 11 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 12 ; in (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgoročno odstranjevanje odpadkov škoduje okolju. V mandatu se poleg tega zahteva, da se lahko izberejo samo dejavnosti, ki so skladne z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
Naložba se zaključi do 30. junija 2026.
2.6. Naložbe: Zeleni sklad
Cilj naložbe je zagotoviti kapital za razvoj novih zelenih tehnologij na strateških področjih, kot so energetika, kmetijstvo, živilska industrija, promet in logistika, materiali in kemična industrija. Zeleni sklad zagotavlja financiranje podjetjem in sektorjem, katerih proizvodi, storitve ali postopki so značilni za raziskovalno intenzivne zelene tehnologije in katerih dejavnosti prispevajo k reševanju okoljskih problemov, razvoju novih proizvodov, storitev ali tehnologij, ki zmanjšujejo ali zajemajo emisije toplogrednih plinov ali temeljijo na zahtevah za okoljsko primerno zasnovo. Naložbe se izvedejo v trajnostne projekte, pri čemer se upošteva uredba EU o taksonomiji.
Ukrep se izvaja kot finančni instrument v okviru širšega programa naložb v zeleno tehnologijo, ki podjetjem zagotavlja kapitalske naložbe v obliki neposrednih kapitalskih naložb, in prek skladov tveganega kapitala, ki jih upravlja upravljavec javnega sklada SmartCap.
Ukrep je v skladu s tehničnimi smernicami za načelo, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01). Pravni sporazum, ki ga podpišeta Estonija in SmartCap, ter naknadna naložbena politika Zelenega sklada:
I.zahteva uporabo tehničnih smernic Komisije o preverjanju trajnostnosti za sklad InvestEU; in
II.od podjetij, ki so v predhodnem poslovnem letu ustvarila več kot 50 % svojih prihodkov iz naslednjih dejavnosti in/ali sredstev, zahteva, da sprejmejo in objavijo načrte za zeleni prehod: (I) dejavnosti in sredstva, povezana s fosilnimi gorivi, vključno z uporabo nižje v prodajni verigi 13 ; (II) dejavnosti in sredstva v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), ki dosegajo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 14 ; (III) dejavnosti in sredstva, povezana z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 15 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 16 ; ter (iv) dejavnosti in sredstva, pri katerih lahko dolgoročno odstranjevanje odpadkov škoduje okolju; in
III.zahteva, da podjetje SmartCap preveri pravno skladnost z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo upravičenca za vse transakcije, vključno s tistimi, ki so izvzete iz preverjanja trajnostnosti.
Naložba se zaključi do 30. junija 2026.
2.7. Naložbe: Ustvarjanje priložnosti za uvajanje tehnologij zelenega vodika, ki temeljijo na obnovljivih virih energije
Cilj naložbe je podpreti uvajanje in poskusno izvajanje integriranih vrednostnih verig vodika od rešitev za proizvodnjo in dobavo energije do končne porabe na različnih področjih uporabe.
Projekti, ki bodo prejeli podporo, se izberejo na podlagi razpisa za zbiranje predlogov. Razpis za zbiranje predlogov je odprt za projekte iz vseh gospodarskih sektorjev. Električna energija, ki se uporablja za proizvodnjo vodika, se proizvaja iz energije iz obnovljivih virov, poraba zelenega vodika pa v Estoniji.
Za zagotovitev, da je ukrep skladen s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škodujebistveno (2021/C58/01), merila za upravičenost, ki jih vsebuje razpis za zbiranje predlogov, izključujejo naslednji seznam dejavnosti: (I) dejavnosti, povezane s fosilnimi gorivi, vključno z nadaljnjo uporabo 17 ; (II) dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), s katerimi se dosegajo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 18 ; (III) dejavnosti, povezane z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 19 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 20 ; in (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgoročno odstranjevanje odpadkov škoduje okolju. V mandatu se poleg tega zahteva, da se lahko izberejo samo dejavnosti, ki so skladne z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
Naložba se zaključi do 30. junija 2026.
2.8. Naložbe: Podpora za naložbe v varnost oskrbe
Cilj naložbe je podpreti prehod podjetij s fosilnih virov energije na alternativne vire oskrbe z energijo. Upravičeni alternativni viri oskrbe z energijo so:
·obnovljivi viri energije v smislu Direktive (EU) 2018/2011 o energiji iz obnovljivih virov;
·naprave za shranjevanje pri merilniku;
·elektrifikacija; in
·priključitev na učinkovite sisteme daljinskega ogrevanja v skladu z Direktivo 2012/27/EU (direktiva o energetski učinkovitosti).
Podprte dejavnosti vključujejo nakup, namestitev in povezana gradbena dela opreme, potrebne za prehod na alternativne vire oskrbe z energijo, kot je navedeno zgoraj.
Za zagotovitev, da je ukrep skladen s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), se z merili za upravičenost, ki jih vsebuje razpis za zbiranje predlogov, zagotovi, da se podprejo samo zgoraj navedeni alternativni viri oskrbe z energijo. Podprti obnovljivi viri energije so v skladu z Direktivo (EU) 2018/2011, pri čemer se upoštevajo zlasti merila za bioenergijo, trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov iz členov 29–31 ter pravila o bioenergiji, ki temelji na živilih in krmi, iz člena 26 slednje direktive. Geotermalne dejavnosti ne vključujejo raziskovanja ali črpanja nafte ali plina niti opreme, ki se uporablja za te namene. Zagotovi se, da se izpusti metana čim bolj zmanjšajo in ostanejo precej pod pragom 20000 ton ekvivalenta CO2/leto. Merilaza upravičenost v razpisu za zbiranje predlogov izključujejo dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), s katerimi se dosegajo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti. Kadar dejavnost dosega predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso bistveno nižje, vendar še vedno nižje od ustreznih referenčnih vrednosti, bi bilo treba pojasniti, zakaj to ni mogoče. Referenčne vrednosti, določene za brezplačno dodelitev za dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe sistema za trgovanje z emisijami, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/447.
Naložba se zaključi do 30. junija 2026.
B.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore
|
Zaporedna številka |
Povezani ukrep (reforma ali naložba) |
Mejnik/cilj |
Ime |
Kvalitativni kazalniki (za mejnike) |
Merska enota |
Kvantitativni kazalniki (za cilje) |
Okvirni časovni razpored za dokončanje |
Opis vsakega mejnika in cilja |
||
|
Izhodišče |
Cilj |
Četrtletju |
Leto |
|||||||
|
23 |
2.1 Zeleni prehod podjetij |
Mejnik |
Ustanovitev projektne skupine za zeleni prehod za izvajanje in spremljanje zelenega prehoda |
Ustanovitev projektne skupine in delovnih skupin |
ČETRTLETJE 4 |
2021 |
Ministrstvo za okolje preoblikuje obstoječo delovno skupino za zeleno tehnologijo (ustanovljeno leta 2020) v projektno skupino za zeleni prehod v okviru načrta za okrevanje in odpornost, da bi usklajevala ukrepe za zeleni prehod podjetij ter izboljšala sodelovanje in izmenjavo informacij med javnim sektorjem, deležniki in interesnimi skupinami. Za posebne ukrepe se ustanovijo potrebne delovne skupine. |
|||
|
24 |
2.1 Zeleni prehod podjetij |
Mejnik |
Sprejetje akcijskega načrta za krožno gospodarstvo s strani projektne skupine za zeleni prehod |
Sprejet akcijski načrt za krožno gospodarstvo |
ČETRTLETJE 4 |
2022 |
Projektna skupina za zeleni prehod pregleda obstoječe dejavnosti krožnega gospodarstva in različne akcijske načrte v enoten akcijski načrt za krožno gospodarstvo, ki bo vodil estonski prehod na krožno gospodarstvo. |
|||
|
25 |
2.2 Zelena znanja in spretnosti za podporo zelenemu prehodu podjetij |
Mejnik |
Začetek veljavnosti sekundarne zakonodaje, ki določa pogoje podpore za razvoj zelenih znanj in spretnosti |
Začetek veljavnosti sekundarne zakonodaje |
V2 |
2022 |
Veljati začne sekundarna zakonodaja, potrebna za uporabo in dodelitev podpore. Vsebuje določbe, ki zagotavljajo, da so vsi ukrepi, podprti v okviru tega ukrepa, osredotočeni na področja, ki prispevajo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov ali prilagajanju podnebnim spremembam. |
|||
|
26 |
2.2 Zelena znanja in spretnosti za podporo zelenemu prehodu podjetij |
Ciljna vrednost |
Število modulov izpopolnjevanja in preusposabljanja |
Število modulov |
0 |
5 |
ČETRTLETJE 4 |
2024 |
Število razvitih modulov za izpopolnjevanje in preusposabljanje, vključno s podrobno vsebino usposabljanja, strukturo in gradivom za usposabljanje, da se zagotovi usposabljanje v zvezi z zelenimi znanji in spretnostmi. |
|
|
27 |
2.2 Zelena znanja in spretnosti za podporo zelenemu prehodu podjetij |
Ciljna vrednost |
Ljudje, ki sodelujejo v programih izpopolnjevanja in preusposabljanja |
Število udeležencev |
0 |
2830 |
V2 |
2026 |
Število oseb, ki so zaključile enega od tečajev usposabljanja, podprtih v okviru tega ukrepa. |
|
|
28 |
2.3 Program za razvoj zelenih tehnologij |
Mejnik |
Ustanovitev delovne skupine za načrtovanje in oblikovanje razvojnega programa |
Zaposlitev vodje projekta in ustanovitev delovne skupine |
ČETRTLETJE 4 |
2021 |
Zaposli se projektni vodja in ustanovi se široka skupina deležnikov za usklajevanje načrtovanja in izvajanja naložb. Vloga vodje projekta se določi za zbiranje informacij od udeležencev na trgu ter oblikovanje potrebnih podpornih ukrepov in javnih naročil. Delovna skupina je sestavljena iz strani, ki sodelujejo pri razvoju podjetništva, in se zaveže, da se bo sestala vsaj trikrat letno, da bi ocenila razvoj dejavnosti, povezanih z naložbami, in pripravila priporočila za nadaljnje ukrepanje. Delovna skupina pripravi določbe v zvezi z izbiro ukrepov, ki bodo podprti v okviru razvojnega programa, tako da se zagotovi, da vsak ukrep neposredno prispeva k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov ali k podpiranju prilagajanja podnebnim spremembam. |
|||
|
29 |
2.3 Program za razvoj zelenih tehnologij |
Mejnik |
Vzpostavitev programa za razvoj zelenih tehnologij |
Podpisane pogodbe za vse razvojne grozde in podporne ukrepe, oblikovane in odprte |
V2 |
2024 |
Končajo se postopki javnega naročanja za vsaj pet razvojnih grozdov, naročila pa se oddajo izbranim strankam. Podporni ukrepi se oblikujejo, njihovi prvi krogi pa se odprejo za vsaj 10 zagonskih podjetij. Izbirni postopki zagotovijo, da vsak ukrep, ki prejema podporo, neposredno prispeva k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov ali k podpiranju prilagajanja podnebnim spremembam. |
|||
|
30 |
2.3 Program za razvoj zelenih tehnologij |
Ciljna vrednost |
Število grozdov, podprtih v okviru programa za razvoj zelenih tehnologij |
Število grozdov |
0 |
5 |
V2 |
2026 |
Število grozdov, ki jih podpira razvojni program. |
|
|
31 |
2.3 Program za razvoj zelenih tehnologij |
Ciljna vrednost |
Število zagonskih podjetij, podprtih v okviru programa za razvoj zelenih tehnologij, ki so prejela zasebne naložbe |
Število zagonskih podjetij |
0 |
10 |
V2 |
2026 |
Število zagonskih podjetij, podprtih v okviru razvojnega programa, ki so med razvojnim programom ali po njem prejela sredstva od zasebnih vlagateljev. |
|
|
32 |
2.4 Posodobitev poslovnih modelov v proizvodnih podjetjih |
Mejnik |
Začetek veljavnosti ministrskega odloka, ki določa pogoje za upravičenost do nepovratnih sredstev |
Začetek veljavnosti ministrskega odloka |
V2 |
2022 |
Pogoji za dodelitev podpore se določijo z uredbo pristojnega ministra. Določene zahteve vključujejo merila za upravičenost za zagotovitev, da so izbrani projekti skladni s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), in sicer z izključitvenim seznamom ter skladnostjo z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo. Merila za izbor/upravičenost določajo, da podprte dejavnosti in/ali podjetja prispevajo k podnebno nevtralnemu gospodarstvu, odpornosti in prilagajanju podnebnim spremembam, vključno s cilji krožnega gospodarstva, kot so interno izvajanje načel krožnega gospodarstva, prenos prevoza in skladiščenja podjetij na nove fundacije. |
|||
|
33 |
2.4 Posodobitev poslovnih modelov v proizvodnih podjetjih |
Ciljna vrednost |
Št. podprtih projektov |
Število projektov |
0 |
70 |
ČETRTLETJE 4 |
2025 |
Projekti, ki so prejeli izplačilo nepovratnih sredstev v skladu s pogoji za upravičenost iz razpisa za zbiranje predlogov za uvedbo poslovnih modelov, ki podpirajo prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo, odpornost in prilagajanje podnebnim spremembam, vključno s cilji krožnega gospodarstva. |
|
|
34 |
2.5 Uvedba zelenih tehnologij, gospodarnih z viri |
Mejnik |
Objava razpisa za zbiranje predlogov za nepovratna sredstva |
Objava razpisa za zbiranje predlogov za nepovratna sredstva |
V2 |
2022 |
Razpis za zbiranje predlogov za podporo zelenim tehnologijam, gospodarnim z viri, in vrednotenju bioloških virov se objavi in odpre za vloge, vključno z merili za upravičenost, da se zagotovi, da izbrani projekti izpolnjujejo tehnične smernice za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), in sicer z izključitvenim seznamom ter skladnostjo z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo. Merila za izbor/upravičenost določajo, da podprte dejavnosti in/ali podjetja prispevajo k podnebno nevtralnemu gospodarstvu, odpornosti in prilagajanju podnebnim spremembam. |
|||
|
35 |
2.5 Uvedba zelenih tehnologij, gospodarnih z viri |
Ciljna vrednost |
Število projektov, ki so jim bila dodeljena nepovratna sredstva na podlagi razpisa za zbiranje predlogov |
Število projektov |
0 |
36 |
ČETRTLETJE 4 |
2023 |
Dodelitev nepovratnih sredstev 36 projektom, izbranim v okviru konkurenčnega razpisa za zbiranje predlogov, za zelene tehnologije za industrijske obrate in za vrednotenje bioloških virov v skladu s pristojnostmi in pristojnostmi. |
|
|
36 |
2.5 Uvedba zelenih tehnologij, gospodarnih z viri |
Ciljna vrednost |
Število zaključenih projektov |
Število projektov |
0 |
36 |
V2 |
2026 |
Število zaključenih projektov za izboljšanje učinkovite rabe virov z izboljšanjem zelenih tehnologij in bioloških virov na podlagi razpisov za zbiranje predlogov in določenih meril za upravičenost. |
|
|
37 |
2.6 Zeleni sklad |
Mejnik |
Podpis pogodbenega sporazuma med Ministrstvom za gospodarstvo in komunikacije ter podjetjem SmartCap |
Podpis pogodbenega sporazuma |
ČETRTLETJE 4 |
2021 |
Ministrstvo za gospodarstvo in komunikacije ter SmartCap podpišeta pogodbeni sporazum za upravljanje Zelenega sklada, ki vsebuje: -Naložbenih ciljev za naložbe v podjetja in dejavnosti, ki prispevajo k podnebno nevtralnemu gospodarstvu in izboljšanju odpornosti na podnebne spremembe, vključno z ukrepi za ozaveščanje, Merila za upravičenost upravičencev, ki prejemajo podporo, za skladnost s tehničnimi smernicami za načelo, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), z uporabo preverjanja trajnostnosti, seznama izključitev in zahteve po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo. |
|||
|
38 |
2.6 Zeleni sklad |
Mejnik |
Sprejetje dokumenta o naložbeni politiki, ki ga je pripravil SmartCap |
Dokument o naložbeni politiki, ki ga je sprejel SmartCap |
ČETRTLETJE 4 |
2021 |
SmartCap sprejme naložbeno politiko za zeleni sklad v skladu s pogodbenim sporazumom, podpisanim med ministrstvom za gospodarske zadeve in komunikacije ter podjetjem SmartCap, vključno z naložbenimi cilji in merili za upravičenost, da se zagotovi skladnost upravičencev, ki prejemajo podporo v okviru tega ukrepa, s tehničnimi smernicami za načelo, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), z uporabo preverjanja trajnostnosti, zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo ter zahtevo, da upravičenci, ki so v predhodnem proračunskem letu več kot 50 % svojih prihodkov v predhodnem proračunskem letu pridobili iz dejavnosti ali sredstev s seznama za izključitev, sprejmejo in objavijo načrte za zeleni prehod. |
|||
|
39 |
2.6 Zeleni sklad |
Ciljna vrednost |
Obseg naložb v sklade tveganega kapitala ali naložbe lastniškega kapitala v podjetja |
Obseg vloženega kapitala (v EUR) |
0 |
55 000 000 |
ČETRTLETJE 4 |
2024 |
Zeleni sklad v skladu z naložbeno politiko vloži vsaj 55 milijonov EUR (brez operativnih odhodkov) v sklade tveganega kapitala ali podjetja. |
|
|
40 |
2.6 Zeleni sklad |
Ciljna vrednost |
Obseg naložb v sklade tveganega kapitala ali naložbe lastniškega kapitala v podjetja |
Obseg vloženega kapitala (v EUR) |
55 000 000 |
90 000 000 |
V2 |
2026 |
Zeleni sklad v skladu z naložbeno politiko vloži vsaj 90 milijonov EUR (brez operativnih odhodkov) v sklade tveganega kapitala ali podjetja. |
|
|
41 |
2.7 Ustvarjanje priložnosti za uvajanje tehnologij zelenega vodika, ki temeljijo na obnovljivih virih energije |
Mejnik |
Začetek veljavnosti ministrskega odloka, ki določa pogoje za dodelitev podpore |
Začetek veljavnosti ministrskega odloka |
ČETRTLETJE 4 |
2022 |
Razvoj meril za izbiro projektov in začetek veljavnosti ministrske uredbe o pogojih za dodelitev podpore za projekte, povezane z integriranimi tehnologijami zelenega vodika. Formalni pogoji za to podporo vključujejo merila za upravičenost, ki zagotavljajo, da so cilji izbranih projektov skladni s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), in sicer z uporabo seznama za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo. |
|||
|
42 |
2.7 Ustvarjanje priložnosti za uvajanje tehnologij zelenega vodika, ki temeljijo na obnovljivih virih energije |
Mejnik |
Tehnologije in oprema za proizvodnjo zelenega vodika |
Nabava, namestitev in začetek delovanja tehnologij in opreme |
VPRAŠANJE 3 |
2025 |
Potrebno opremo za proizvodnjo zelenega vodika kupijo, namestijo in dajo v obratovanje nosilci projektov, izbrani v razpisu za zbiranje predlogov. |
|||
|
43 |
2.7 Ustvarjanje priložnosti za uvajanje tehnologij zelenega vodika, ki temeljijo na obnovljivih virih energije |
Ciljna vrednost |
Nepovratna sredstva, dodeljena tehnologijam zelenega vodika, ki temeljijo na obnovljivih virih energije, v višini vsaj 49,49 milijona EUR |
EUR |
0 |
49 490 000 |
V2 |
2026 |
Nepovratna sredstva se dodelijo za naložbe v tehnologije zelenega vodika, ki temeljijo na obnovljivih virih energije, v skladu z naložbeno politiko, ki znašajo vsaj 49,49 milijona EUR. |
|
|
43a |
2.8 Podpora za naložbe v varnost oskrbe |
Mejnik |
Objava razpisa za zbiranje predlogov za nepovratna sredstva |
Objava razpisa za zbiranje predlogov za nepovratna sredstva |
ČETRTLETJE 4 |
2023 |
Razpis za zbiranje predlogov za podporo naložbenim projektom za prehod podjetij s fosilnih virov energije na alternativne vire oskrbe z energijo se objavi in odpre za vloge, vključno z merili za upravičenost, da se zagotovi, da so izbrani projekti skladni s tehničnimi smernicami za načelo, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), in sicer na podlagi zahtev, povezanih s podprtimi upravičenimi alternativnimi viri energije in podprtimi dejavnostmi, kot je določeno v opisu ukrepa, ter skladnost z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo. |
|||
|
43b |
2.8 Podpora za naložbe v varnost oskrbe |
Ciljna vrednost |
Število projektov, dodeljenih na podlagi razpisa za zbiranje predlogov |
Dodeljeni projekti |
0 |
70 |
ČETRTLETJE 4 |
2024 |
Vsaj 70 projektov je prejelo podporo za naložbe za prehod podjetij s fosilnih virov energije na alternativne vire oskrbe z energijo. Projekti izpolnjujejo merila za upravičenost, določena v razpisu za zbiranje predlogov. |
|
|
43c |
2.8 Podpora za naložbe v varnost oskrbe |
Ciljna vrednost |
Število zaključenih projektov |
Zaključeni projekti |
0 |
70 |
V2 |
2026 |
Konča se vsaj 70 projektov, ki podpirajo naložbe za prehod podjetij s fosilnih virov energije na alternativne vire oskrbe z energijo. Projekti izpolnjujejo merila za upravičenost, določena v razpisu za zbiranje predlogov. |
|
C.KOMPONENTA 3: Digitalno stanje
Ta komponenta estonskega načrta za okrevanje in odpornost, ki temelji na uspešni uvedbi digitalnih tehnologij za zagotavljanje javnih storitev v Estoniji v zadnjih letih, je namenjena nadaljnji nadgradnji digitalnih vladnih storitev, zlasti v smislu osredotočenosti na uporabnika in odpornosti (tudi glede na vse večje kibernetske grožnje). Sestavni del vključuje ukrepe, ki omogočajo izkoriščanje priložnosti, ki jih ponujajo najnovejše tehnologije, zlasti umetna inteligenca, pa tudi pomembne spremembe zasnove storitev sprednjega in zalednega dela. Koristijo tako državljanom kot podjetjem. Predvideni so posebni ukrepi za okrepitev zmogljivosti države za boj proti pranju denarja. Podpora za uvedbo zelo visokozmogljivih omrežij na podeželskih območjih naj bi prav tako zagotovila širši dostop do spletnih storitev in na splošno prispevala k nadaljnji digitalni preobrazbi države.
Komponenta podpira obravnavanje priporočil za posamezne države o naložbah v digitalni prehod (priporočilo za posamezno državo 3 iz leta 2020) in o okviru za preprečevanje pranja denarja (priporočilo za posamezno državo 1 iz leta 2019 in priporočilo za posamezno državo št. 4 leta 2020).
Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in blažilnih korakov iz načrta za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za načelo, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).
C.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo
3.1.Reforma: Ustanovitev in razvoj centra odličnosti za upravljanje podatkov in odprte podatke
Cilj ukrepa je spodbujati boljše upravljanje podatkov, ki jih zbirajo in hranijo estonski javni organi. Njegov cilj je izboljšati kakovost podatkov, povečati njihovo uporabo za odločanje in njihovo razpoložljivost kot odprtih podatkov, tako da jih lahko ponovno uporabijo tudi drugi deležniki.
Ukrep je sestavljen iz:
-ustanovitev centra odličnosti v Estoniji (estonska vladna agencija, pristojna za pripravo uradne statistike) za usklajevanje in podpiranje razvoja upravljanja podatkov v drugih javnih organih,
-razvoj orodij/informacijskih sistemov za upravljanje in izmenjavo podatkov,
-izvajanje projektov, katerih cilj je izboljšati kakovost podatkov, ki jih hranijo javni organi, in povečati razpoložljivost odprtih podatkov.
Izvajanje ukrepa se zaključi do 31. decembra 2025.
3.2.Reforma: Razvoj storitev dogodkov in proaktivnih digitalnih javnih storitev za posameznike
Cilj ukrepa je izboljšati učinkovitost zagotavljanja javnih storitev in zmanjšati upravno breme za državljane.
Ukrep zajema preoblikovanje vrste javnih storitev (in osnovnih informacijskih sistemov), da se omogoči njihovo samodejno in proaktivno izvajanje na podlagi življenjskih ali poslovnih dogodkov, ki jih doživljajo državljani (kot so zakonska zveza, rojstvo otroka ali ustanovitev podjetja). Zlasti omogoča boljše povezovanje informacijskih sistemov med različnimi javnimi organi in prispeva k izvajanju načela „samo enkrat“.
Izvajanje ukrepa se zaključi do 31. decembra 2025.
3.3.Reforma: Razvoj storitev dogodkov in digitalnega portala za podjetnike
Cilj ukrepa je izboljšati učinkovitost in kakovost izvajanja javnih storitev ter zmanjšati upravno breme za podjetnike.
Ukrep zajema vzpostavitev enotnega digitalnega portala za zagotavljanje javnih storitev podjetnikom in preoblikovanje niza storitev (in osnovnih informacijskih sistemov), da bi jih povezali z digitalnim portalom, podpirale prijaznost storitev do uporabnika, izvajanje načela „samo enkrat“ in, kadar je to mogoče, omogočale proaktivno zagotavljanje informacij na podlagi dogodkov, ki jih doživljajo podjetja.
Upošteva rešitve, razvite v okviru izvajanja Uredbe (EU) 2018/1724 o vzpostavitvi enotnega digitalnega portala za zagotavljanje informacij in postopkov ter služb za pomoč in reševanje težav.
Izvajanje ukrepa se zaključi do 31. decembra 2025.
3.4.Naložbe: Program #Bürokratt (nacionalna virtualna platforma in ekosistem)
Cilj ukrepa je izboljšati prijaznost do uporabnika in dostopnost javnih storitev v Estoniji.
Ukrep zajema razvoj govornega in besedilnega virtualnega pomočnika umetne inteligence za dostop do spletnih javnih storitev. Delo temelji na pilotnih projektih, ki so že bili izvedeni v letih 2020 in 2021.
Izvajanje ukrepa se zaključi do 31. decembra 2025.
3.5.Naložbe: Preoblikovanje osnovnih digitalnih storitev in varen prehod na infrastrukturo v oblaku
Cilj ukrepa je povečati odpornost, varnost in zanesljivost informacijskih sistemov in storitev estonskih javnih organov z njihovim prehodom na zasebni oblak in celovitim varnostnim testiranjem.
Ukrep je sestavljen iz naslednjih elementov:
-ustanovitev novega javnega organa, ki bo zadolžen za centralno upravljanje osnovnih storitev IT in infrastrukture javnih institucij,
-Vzpostavitev nove zmogljivosti za varnostno testiranje v okviru estonskega organa za informacijski sistem (RIA),
-nabavo zasebnih infrastrukturnih virov v oblaku,
-prehod obstoječih informacijskih sistemov na zasebni oblak,
-celovito preskušanje varnosti novih informacijskih sistemov v oblaku, ki jih uporabljajo javni organi, in obstoječih informacijskih sistemov,
-razvoj zmogljivosti podatkovnega veleposlaništva (tj. zmogljivosti za gostovanje IT, vzpostavljene v tujini, da se zagotovi kontinuiteta razpoložljivosti kritičnih podatkovnih zbirk v primeru nesreč) na podlagi pilotnega projekta, ki se je izvajal med letoma 2017 in 2020 v Luxembourgu,
-razširitev zasebnega oblaka na podatkovno veleposlaništvo, tako da lahko sisteme, ki so migrirani v oblak, gosti in upravlja tudi podatkovno veleposlaništvo,
-migracija kritičnih sistemov na podatkovno veleposlaništvo.
Izvajanje ukrepa se zaključi do 31. decembra 2024.
3.6.Reforma: O vzpostavitvi strateške analize pranja denarja in financiranja terorizma v Estoniji
Cilj reforme je okrepiti zmogljivost finančnoobveščevalne enote za zgodnje odkrivanje shem in kanalov pranja denarja.
Ukrep zajema ustanovitev centra za strateško analizo v okviru finančnoobveščevalne enote. Ta center za strateško analizo naj bi omogočil bolj operativno in učinkovitejše preprečevanje in odkrivanje pranja denarja in financiranja terorizma. Skupina Centra za strateško analizo je zadolžena zlasti za pripravo specifikacij za novo informacijsko orodje, ki temelji na podatkih, ki so na voljo iz različnih virov. Center za strateško analizo bi lahko opredelil tudi potrebne zakonodajne spremembe.
Izvajanje ukrepa se zaključi do 31. decembra 2024.
3.7.Naložbe: Informacijski sistem za strateško analizo pranja denarja in financiranja terorizma v realnem času
Na podlagi analize, izvedene v okviru izvajanja reforme 3.6, je cilj naložbe finančnoobveščevalni enoti zagotoviti nov namenski informacijski sistem, ki bo omogočal uporabo podatkov, ki so na voljo pri različnih organih, ter opredelitev morebitnih shem in kanalov pranja denarja v realnem času. Ukrep zajema razvoj novega sistema IT.
Izvajanje ukrepa se zaključi do 30. junija 2026.
3.8.Naložbe: Izgradnja zelo visokozmogljivih širokopasovnih omrežij
Cilj naložbe je izboljšati dostop do zelo visokozmogljivih širokopasovnih omrežij (VHCN), ki ponujajo povezavo s hitrostjo najmanj 100 Mb/s, za gospodinjstva in socialno-ekonomsko pomembne institucije, kot so bolnišnice, šole, javne službe in podjetja.
Ukrep zajema zagotavljanje finančne podpore za postavitev zelo visokozmogljivih širokopasovnih omrežij na območjih tržne nepopolnosti (v skladu z določbami člena 52 Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014). Merila za upravičenost in izbor, ki se uporabljajo za dodelitev sredstev, zagotavljajo ustrezno regionalno ravnovesje.
Izvajanje ukrepa se zaključi do 31. decembra 2025.
C.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore
|
Zaporedna številka |
Povezani ukrep (reforma ali naložba) |
Mejnik/cilj |
Ime |
Kvalitativni kazalniki (za mejnike) |
Kvantitativni kazalniki (za cilje) |
Okvirni časovni razpored za dokončanje |
Opis vsakega mejnika in cilja |
|||
|
Merska enota |
Izhodišče |
Cilj |
Četrtletju |
Leto |
||||||
|
44 |
3.1 Ustvarjanje in razvoj centra odličnosti za upravljanje podatkov in odprte podatke |
Mejnik |
O ustanovitvi skupine za upravljanje podatkov v Statističnem uradu, Ministrstvu za gospodarske zadeve in komunikacije ter organu za državni informacijski sistem |
Vzpostavitev potrebne organizacijske strukture za usklajevanje upravljanja podatkov |
ČETRTLETJE 4 |
2021 |
Ustanovitev skupine za upravljanje podatkov v Estoniji z zaposlitvijo strokovnega osebja, zadolženega za usklajevanje okvira za upravljanje podatkov in podporo drugim javnim organom. Poleg tega se v Ministrstvu za gospodarstvo in komunikacije ter v Agenciji za državni informacijski sistem ustvarijo delovna mesta za izvajanje razvojnih projektov. Do konca leta 2021 se v vseh treh subjektih zaposli vsaj pet oseb. |
|||
|
45 |
3.1 Ustvarjanje in razvoj centra odličnosti za upravljanje podatkov in odprte podatke |
Ciljna vrednost |
Zaključek projektov za izboljšanje kakovosti podatkov |
Število projektov |
0 |
430 |
V2 |
2025 |
Število zaključenih projektov, ki prispevajo k zagotavljanju boljše ponovne uporabe podatkov iz javnih institucij, s posodobljenimi in točnimi opisi podatkovnih zbirk in naborov podatkov. |
|
|
46 |
3.1 Ustvarjanje in razvoj centra odličnosti za upravljanje podatkov in odprte podatke |
Ciljna vrednost |
Objava naborov podatkov na nacionalnem portalu odprtih podatkov |
Število objavljenih naborov podatkov |
707 |
2600 |
ČETRTLETJE 4 |
2025 |
Število naborov podatkov, ki so objavljeni na nacionalnem portalu odprtih podatkov in so tako na voljo na portalu odprtih podatkov EU, se poveča s 707 13. avgusta 2021 na 2600. |
|
|
47 |
3.2 Razvoj storitev dogodkov in proaktivnih digitalnih javnih storitev za posameznike |
Ciljna vrednost |
Uvedba storitev osebnih življenjskih dogodkov in/ali proaktivnih storitev |
Število operativnih storitev |
0 |
2 |
ČETRTLETJE 4 |
2022 |
Število storitev in/ali proaktivnih storitev za državljanske prireditve in/ali proaktivne storitve, ki so se začele izvajati na spletu. Ustrezne rešitve IT, ki omogočajo zagotavljanje storitev, so operativne vsaj v osnovnih delih določene storitve in se med izvajanjem ukrepa nadalje razvijajo. Izbira zadevnih storitev temelji na razvojnem načrtu za osebno življenje in proaktivne storitve. |
|
|
48 |
3.2 Razvoj storitev dogodkov in proaktivnih digitalnih javnih storitev za posameznike |
Ciljna vrednost |
Uvedba storitev osebnih življenjskih dogodkov in/ali proaktivnih storitev |
Število operativnih storitev |
2 |
10 |
ČETRTLETJE 4 |
2025 |
Število storitev in/ali proaktivnih storitev za državljanske prireditve in/ali proaktivne storitve, ki so se začele izvajati na spletu. Ustrezne rešitve IT, ki omogočajo zagotavljanje storitev, so operativne vsaj v osnovnih delih določene storitve in se med izvajanjem ukrepa nadalje razvijajo. Izbira zadevnih storitev temelji na razvojnem načrtu za osebno življenje in proaktivne storitve. |
|
|
49 |
3.3 Razvoj storitev dogodkov in digitalnega portala za podjetnike |
Ciljna vrednost |
Razvoj informacijske tehnologije, ki prispeva k izvajanju storitev in prehoda za poslovne dogodke |
Število projektov, ki so uspešno uvedli nov razvoj na spletu |
0 |
1 |
ČETRTLETJE 4 |
2022 |
Število razvojnih projektov IT, ki prispevajo k izvajanju storitev poslovnih dogodkov in digitalnega portala, ki so uspešno uvedli nov razvoj na spletu. Ti razvojni projekti so neposredno povezani z razvojem digitalnega portala za podjetnike ali razvojem storitev poslovnih dogodkov, ki dodatno vključujejo razvoj različnih povezanih sistemov za povezovanje z digitalnim portalom. Na podlagi vsakega razvojnega projekta se dokonča vsaj minimalno funkcionalna rešitev IT (tj. rešitev IT deluje vsaj v osnovnih delih za končne uporabnike (podjetnike) in lahko zagotovi povratne informacije za nadaljnje razvojne potrebe v obdobju izvajanja reform ali pozneje). |
|
|
50 |
3.3 Razvoj storitev dogodkov in digitalnega portala za podjetnike |
Ciljna vrednost |
Razvoj informacijske tehnologije, ki prispeva k izvajanju storitev in prehoda za poslovne dogodke |
Število projektov, ki so uspešno uvedli nov razvoj na spletu |
1 |
10 |
ČETRTLETJE 4 |
2025 |
Število razvojnih projektov IT, ki prispevajo k izvajanju storitev poslovnih dogodkov in digitalnega portala, ki so uspešno uvedli nov razvoj na spletu. Ti razvojni projekti so neposredno povezani z razvojem digitalnega portala za podjetnike ali razvojem storitev poslovnih dogodkov, ki dodatno vključujejo razvoj različnih povezanih sistemov za povezovanje z digitalnim portalom. Na podlagi vsakega razvojnega projekta se dokonča vsaj minimalno funkcionalna rešitev IT (tj. rešitev IT deluje vsaj v osnovnih delih za končne uporabnike (podjetnike) in lahko zagotovi povratne informacije za nadaljnje razvojne potrebe v obdobju izvajanja reform ali pozneje). |
|
|
51 |
Program 3.4 #Bürokratt (nacionalna virtualna platforma in ekosistem) |
Ciljna vrednost |
Dostop do digitalnih javnih storitev prek platforme virtualnih pomočnikov |
Število javnih digitalnih storitev, dostopnih prek virtualnega pomočnika |
0 |
1 |
V2 |
2022 |
Število digitalnih javnih storitev, ki so na voljo prek platforme virtualnega pomočnika. |
|
|
52 |
Program 3.4 #Bürokratt (nacionalna virtualna platforma in ekosistem) |
Ciljna vrednost |
Uvedba virtualnega pomočnika Bürokratt v okoljih digitalnih javnih storitev |
Število storitvenih okolij |
0 |
18 |
ČETRTLETJE 4 |
2025 |
Število storitvenih okolij, v katerih deluje virtualni pomočnik. „Storitveno okolje“ se nanaša na spletno mesto javnih organov. |
|
|
53 |
Program 3.4 #Bürokratt (nacionalna virtualna platforma in ekosistem) |
Ciljna vrednost |
Dostop do digitalnih javnih storitev prek platforme virtualnih pomočnikov |
Število javnih digitalnih storitev, dostopnih prek virtualnega pomočnika |
1 |
20 |
ČETRTLETJE 4 |
2025 |
Število digitalnih javnih storitev, ki so na voljo prek platforme virtualnega pomočnika. |
|
|
54 |
3.5 Rekonfiguracija osnovnih digitalnih storitev in varen prehod na infrastrukturo v oblaku |
Mejnik |
Razvoj centralno zagotovljenih/skupnih osnovnih storitev IT |
Odprtje storitev skupnega gostovanja strežnikov in računalniških delovnih postaj za javne organe |
VPRAŠANJE 3 |
2022 |
Osnovne storitve IT, ki se zagotavljajo/souporabljajo centralno, so na voljo novim uporabnikom (ministrstvi in drugim organom). |
|||
|
55 |
3.5 Rekonfiguracija osnovnih digitalnih storitev in varen prehod na infrastrukturo v oblaku |
Ciljna vrednost |
Vzpostavitev nacionalne zasebne infrastrukture v oblaku s strani javnih organov |
Število informacijskih sistemov, ki so bili preneseni v nacionalni zasebni oblak |
0 |
10 |
ČETRTLETJE 4 |
2023 |
Število informacijskih sistemov, za katere se zaključi prehod na zasebno infrastrukturo v oblaku. |
|
|
56 |
3.5 Rekonfiguracija osnovnih digitalnih storitev in varen prehod na infrastrukturo v oblaku |
Mejnik |
Razširitev infrastrukture v oblaku na podatkovno veleposlaništvo |
Zaključek razširitve nacionalnega zasebnega oblaka na infrastrukturo estonskega veleposlaništva |
ČETRTLETJE 4 |
2023 |
Omogočiti je treba gostovanje in upravljanje informacijskih sistemov, ki se s podatkovnega veleposlaništva premaknejo v zasebni oblak. V ta namen se pridobijo in vzpostavijo nova strojna oprema in licence. |
|||
|
57 |
3.5 Rekonfiguracija osnovnih digitalnih storitev in varen prehod na infrastrukturo v oblaku |
Ciljna vrednost |
Migracija kritičnih sistemov na nacionalno infrastrukturo v oblaku podatkovnega veleposlaništva |
Število kritičnih sistemov |
0 |
10 |
ČETRTLETJE 4 |
2024 |
Število kritičnih sistemov, ki so bili preneseni na infrastrukturo in platformo nacionalnega veleposlaništva za računalništvo v oblaku. Kritični sistemi so sistemi, ki so bistveni za vzdržnost države. |
|
|
58 |
3.5 Rekonfiguracija osnovnih digitalnih storitev in varen prehod na infrastrukturo v oblaku |
Ciljna vrednost |
Testiranje varnosti informacijskih sistemov javnih organov |
Število opravljenih preskusov |
0 |
16 |
ČETRTLETJE 4 |
2024 |
Število celovitih varnostnih testov, ki jih izvede organ za informacijski sistem – rezultati testov se povzamejo v poročilih. |
|
|
59 |
3.6 Vzpostavitev strateške analize pranja denarja in financiranja terorizma v Estoniji |
Mejnik |
Začetek veljavnosti spremembe zakona o pranju denarja in preprečevanju financiranja terorizma ter drugih zakonodajnih, upravnih in pogodbenih sprememb, potrebnih za Center za strateško analizo |
Določba zakona o datumu začetka veljavnosti spremenjenega akta in začetku veljavnosti drugih zakonodajnih, upravnih in pogodbenih aktov |
ČETRTLETJE 4 |
2024 |
Izvedejo se naslednji koraki, da se centru za strateško analizo omogoči dostop do podatkov, pomembnih za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, ter njihovo obdelavo: (1)sprememba Zakona o pranju denarja in preprečevanju financiranja terorizma se objavi v Riigi Teataja in začne veljati — (2)spremembe statuta zadevnih nacionalnih naborov podatkov začnejo veljati — pogodbenice podpišejo spremembe pogojev pogodb o izmenjavi podatkov finančnoobveščevalnih enot. |
|||
|
60 |
3.7 Informacijski sistem za strateško analizo pranja denarja in financiranja terorizma v realnem času |
Mejnik |
Razvoj novega sistema za analizo IKT v realnem času za center za strateško analizo in prenos v finančnoobveščevalno enoto |
Dostava novega sistema IKT finančni obveščevalni enoti |
V2 |
2026 |
Dokonča se razvoj sistema IKT, ki omogoča analizo v realnem času za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja. Sistem deluje in ga uporablja finančnoobveščevalna enota. |
|||
|
61 |
3.8 Gradnja zelo visokozmogljivih širokopasovnih omrežij |
Ciljna vrednost |
Uvedba zelo visokozmogljivega širokopasovnega omrežja na nove lokacije |
Število spomeniških območij |
0 |
4000 |
ČETRTLETJE 4 |
2024 |
Število novih lokacij (stanovanjskih obratov, podjetij, poslovnih enot), ki jih zajema VHCN (in ki imajo tako možnost povezave s hitrostjo najmanj 100 Mb/s), zahvaljujoč ukrepu. |
|
|
62 |
3.8 Gradnja zelo visokozmogljivih širokopasovnih omrežij |
Ciljna vrednost |
Uvedba zelo visokozmogljivega širokopasovnega omrežja na nove lokacije |
Število spomeniških območij |
4000 |
8097 |
ČETRTLETJE 4 |
2025 |
Število dodatnih lokacij (stanovanjskih obratov, podjetij, poslovnih enot), ki jih zajema VHCN (in ki imajo tako možnost povezave s hitrostjo najmanj 100 Mb/s) zaradi ukrepa. |
|
D.KOMPONENTA 4: Energija in energetska učinkovitost
Ta komponenta estonskega načrta za okrevanje in odpornost obravnava izziv razogljičenja energetskega sektorja. Cilji komponente so zmanjšati odvisnost od naftnega skrilavca, spodbuditi uporabo energije iz obnovljivih virov in izboljšati energijsko učinkovitost stavb.
Komponenta podpira obravnavanje priporočila za posamezno državo, naj se naložbe osredotočijo na energetsko infrastrukturo ter učinkovito rabo virov in energijsko učinkovitost, kar bo prispevalo k postopnemu razogljičenju gospodarstva (priporočilo za posamezno državo št. 3 v letih 2019 in 2020). Nadgrajeni in novi ukrepi podpirajo obravnavanje priporočila za posamezno državo o zmanjšanju odvisnosti od fosilnih goriv z olajšanjem uvajanja obnovljivih virov energije in povečanjem energijske učinkovitosti (priporočilo za posamezno državo št. 4 iz leta 2022).
Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in blažilnih korakov iz načrta za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za načelo, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).
D.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo
4.1.Reforma: Spodbujanje energetske učinkovitosti
Cilj reforme je zmanjšati upravne ovire za energetsko učinkovite prenove s svetovanjem združenjem stanovanj, zasebnim gospodinjstvom in lokalnim upravam glede zakonodaje, tehničnih vidikov in financiranja prenove. Reforma podpira tudi uporabo inovativnih rešitev, kot je prenova z uporabo predhodno izdelanih elementov za povečanje zmogljivosti prenove in zmanjšanje ogljičnega odtisa stavbnega fonda (ekonomizacija materialov in zagotavljanje kakovosti). Cilj reforme je povečati stopnje prenove na območjih z nižjo vrednostjo nepremičnin.
Ukrep vključuje vzpostavitev regionalne svetovalne mreže in usposabljanje tehničnih svetovalcev za zagotavljanje potrebnih informacij in spodbujanje prenove. Dostop do informacij v zvezi z energijsko učinkovitimi prenovami se zagotovi tudi z vzpostavitvijo posebnega spletnega mesta in digitalnih orodij za lažje razumevanje rezultatov prenove, stroškov in koristi. Komponenta je povezana z ukrepom za digitalizacijo gradbenih podatkov v okviru komponente 1 estonskega načrta za okrevanje in odpornost.
Reforma se izvede do 31. decembra 2024.
4.2.Naložbe: Podpora za prenovo stanovanjskih stavb
Cilj ukrepa je spodbuditi temeljito prenovo stanovanjskih stavb, da bi povečali energijsko učinkovitost, zmanjšali porabo energije in izboljšali življenjske pogoje njihovih prebivalcev. Cilj je tudi povečati stopnje prenove na območjih z nižjo vrednostjo nepremičnin.
Podpora stanovanjskim združenjem se nameni za prenovo, s katero se doseže izboljšanje vsaj enega razreda energijske učinkovitosti ali, v primeru popolne prenove, vsaj razreda energijske učinkovitosti C. Prenovitve ustrezajo vsaj srednje temeljiti prenovi, pri kateri povprečna raven prihrankov primarne energije znaša vsaj 30 %. Različne stopnje regionalne podpore se uporabljajo: 30 % v Talinu in Tartuju, 40 % na območjih okoli Talina in Tartuja na podlagi cene nepremičnin in 50 % na vseh drugih območjih. Zunaj Talina in Tartuja lahko stanovanjska združenja izvajajo delna obnovitvena dela, da se prepreči poslabšanje tehničnega stanja stavbe, pri čemer je v tem primeru stopnja podpore nižja. Poleg tega namerava Estonija v okviru svojih dolgoročnih nacionalnih strategij financirati dopolnilne ukrepe prenove iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in REACT-EU.
Naložba se zaključi do 30. junija 2026.
4.3.Naložbe: Podpora za prenovo majhnih stanovanjskih stavb
Cilj ukrepa je spodbuditi temeljito prenovo zasebnih stanovanj, da bi povečali energijsko učinkovitost, zmanjšali porabo energije in izboljšali življenjske pogoje njihovih prebivalcev. Cilj je tudi povečati stopnje prenove na območjih z nižjo vrednostjo nepremičnin.
Zasebnim lastnikom se zagotovi podpora za prenovo, s katero se doseže izboljšanje energijske učinkovitosti, ali v primeru popolne prenove vsaj razred energijske nalepke C. Uporabljajo se različne stopnje regionalne podpore: 30 % v Talinu in Tartuju, 40 % na območjih okoli Talina in Tartuja na podlagi cene nepremičnin in 50 % na vseh drugih območjih. Za namene ukrepa je stanovanje (stanovanje) opredeljeno kot „stanovanje ali stanovanja v eni sami stavbi ali v ločeni stavbi, namenjeni samo enemu gospodinjstvu, da bi lahko živelo vse leto“ (v skladu z Eurostatom).
Naložba se izvede do 31. marca 2026.
4.4.Reforma: Spodbujanje zelenega prehoda v energetskem gospodarstvu
Cilj tega ukrepa je prispevati k razogljičenju proizvodnje in porabe energije v Estoniji s posodobitvijo ciljev in ukrepov estonske energetske politike (vključno s tistimi, ki so povezani s postopnim opuščanjem naftnega skrilavca) ter z odpravo upravnih ovir za obrate za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov.
Nacionalni razvojni načrt energetskega sektorja se posodobi in vključuje cilje glede proizvodnje energije iz obnovljivih virov, energetske učinkovitosti in zanesljivosti oskrbe. Načrt bo vključeval tudi ukrepe za zmanjšanje odvisnosti od naftnega skrilavca v estonskem energetskem sektorju in cilje za postopno odpravo naftnega skrilavca v energetskem sektorju.
Reforma vključuje tudi sprejetje potrebne zakonodaje in pripravo smernic za pospešitev namestitve zmogljivosti za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov ter ukrepe za ublažitev omejitev višine vetrnih elektrarn, povezanih z obrambo.
Reforma se izvede do 31. decembra 2025.
4.5.Naložbe: Program za okrepitev elektroenergetskega omrežja za povečanje zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in prilagajanje podnebnim spremembam (kot je zaščita pred nevihtami)
Cilj tega ukrepa je prispevati k razogljičenju estonske proizvodnje električne energije s povečanjem zmogljivosti prenosnega omrežja, kar bo omogočilo povezovanje dodatne proizvodnje energije iz obnovljivih virov.
V skladu s tem ukrepom se naložbe operaterja prenosnega sistema v prenosno omrežje
se sofinancira z namenom, da se doda vsaj 310 MW dodatne zmogljivosti omrežja.
Izvajanje ukrepa se zaključi do 30. junija 2026.
4.6.Naložbe: Program za spodbujanje proizvodnje energije na industrijskih območjih
Cilj ukrepa je povečati učinkovitost elektroenergetskega sistema s spodbujanjem proizvodnje električne energije, ki je blizu porabi. Ukrep spodbuja proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov na industrijskih območjih ali v njihovi bližini s sofinanciranjem potrebne priključitve na omrežje. V okviru tega ukrepa se naložbe podjetij za priključitev zmogljivosti za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov v omrežje podprejo z nepovratnimi sredstvi. Za zagotovitev, da je ukrep skladen s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), merila za upravičenost, ki jih vsebuje razpis za projekte, izključujejo naslednji seznam dejavnosti: (I) dejavnosti, povezane s fosilnimi gorivi, vključno z nadaljnjo uporabo 21 ; (II) dejavnosti v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), s katerimi se dosegajo predvidene emisije toplogrednih plinov, ki niso nižje od ustreznih referenčnih vrednosti 22 ; (III) dejavnosti, povezane z odlagališči odpadkov, sežigalnicami 23 in napravami za mehansko-biološko obdelavo 24 ; in (iv) dejavnosti, pri katerih lahko dolgoročno odstranjevanje odpadkov škoduje okolju. V mandatu se poleg tega zahteva, da se lahko izberejo samo dejavnosti, ki so skladne z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
Naložba se zaključi do 30. junija 2026.
4.7.Naložbe: Pilotni program za shranjevanje energije
Za dopolnitev navedenih ukrepov, postopno opuščanje naftnega skrilavca in povečano proizvodnjo energije iz obnovljivih virov se podpirajo projekti za shranjevanje energije iz obnovljivih virov.
Cilj ukrepa je izvedba pilotnega programa o shranjevanju energije iz obnovljivih virov v Estoniji. Znanje, pridobljeno v okviru tega pilotnega programa, naj bi bilo podlaga za prihodnje brezsubvencijske naložbe v skladišča. V okviru tega ukrepa se nepovratna sredstva zagotovijo podjetjem, ki vlagajo v objekte za shranjevanje energije iz obnovljivih virov.
Naložba se zaključi do 30. junija 2026.
4.8.Naložbe: Spodbujanje razvoja polj vetrnih elektrarn na morju
Cilj tega ukrepa je naročiti in usposobiti radar in pasivni radarski sistem/senzorji, ki bodo omogočali obratovanje vetrnih turbin na morju, ne glede na njihovo višino, v Riškem zalivu in na estonskih otokih Hiiumaa, Saaremaa in Vormsi.
Naložba se izvede do 31. marca 2026.
D.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore
|
Zaporedna številka |
Povezani ukrep (reforma ali naložba) |
Mejnik/cilj |
Ime |
Kvalitativni kazalniki (za mejnike) |
Kvantitativni kazalniki (za cilje) |
Okvirni časovni razpored za dokončanje |
Opis vsakega mejnika in cilja |
|||
|
Merska enota |
Izhodišče |
Cilj |
Četrtletju |
Leto |
||||||
|
63 |
4.1 Spodbujanje energetske učinkovitosti |
Mejnik |
Sklenitev sporazuma o sodelovanju, ki določa pogoje za sodelovanje med SA KredEx/Enterprise Estonia in okrožni razvojni centri |
Sklenitev sporazuma o sodelovanju med SA KredEx/enterpise Estonia in okrožnimi razvojnimi centri |
ČETRTLETJE 4 |
2022 |
Sklenitev sporazuma o sodelovanju med SA KredEx/enterpise Estonia z okrožnimi razvojnimi centri, s katerimi SA KredEx/enterpise Estonia v vsakem okrožju Estonije zagotovi vsaj enega usposobljenega strokovnjaka v okrajnem razvojnem centru, ki svetuje o prenovi. |
|||
|
64 |
4.1 Spodbujanje energetske učinkovitosti |
Mejnik |
Digitalna orodja za lažji dostop do informacij o prenovi, vključno z vizualizacijo rezultatov prenove in oceno stroškov prenove, so postala operativna |
Operativno uporabniku prijazno spletno mesto za prenovo in modeli oblikovanja cen |
ČETRTLETJE 4 |
2024 |
SA KredEx/Podjetje Estonija posodobi domačo stran stanovanj, da se zagotovijo hitre, posodobljene in operativne informacije za tiste, ki jih zanima prenova, in vložnike. Na voljo so spletna digitalna orodja, ki zainteresiranim stranem za prenovo omogočajo vizualizacijo možnih rezultatov in izračun morebitnih stroškov s shemami podpore in brez njih, ko se dodajo parametri njihove stavbe. |
|||
|
65 |
4.2 Podpora za prenovo stanovanjskih stavb |
Mejnik |
Objava razpisov za zbiranje vlog za nepovratna sredstva za obnovo stanovanjskih stavb |
Objava razpisov za nepovratna sredstva za prenovo stanovanj |
V2 |
2022 |
SA KredEx/Podjetje Estonija objavi razpise za oddajo vlog za izboljšanje energetske učinkovitosti stanovanjskih stavb. Podpora se razlikuje med regijami na podlagi vrednosti nepremičnin z višjo stopnjo podpore v regijah z nizko povprečno vrednostjo nepremičnin. Podpora se dodeli projektom prenove, ki dosegajo izboljšanje za vsaj en razred energijske učinkovitosti ali, v primeru popolne prenove, vsaj za razred energijske učinkovitosti C. Prenovitve ustrezajo vsaj srednje poglobljenim prenovam, ki predstavljajo povprečno raven prihrankov primarne energije v višini vsaj 30 %, kot je določeno v Priporočilu Evropske komisije (EU) 2019/786. Rezultati se potrdijo s predhodnimi in naknadnimi energetskimi izkaznicami. |
|||
|
66 |
4.2 Podpora za prenovo stanovanjskih stavb |
Ciljna vrednost |
Stanovanja z izboljšano energetsko učinkovitostjo |
Število stanovanj |
0 |
2600 |
ČETRTLETJE 4 |
2024 |
Prenovi se vsaj 2600 stanovanj in doseže izboljšanje za vsaj en razred energijske učinkovitosti ali, v primeru popolne prenove, vsaj razred energijske učinkovitosti C. Prenovitve ustrezajo vsaj srednje poglobljenim prenovam, ki predstavljajo povprečno raven prihrankov primarne energije v višini vsaj 30 %, kot je določeno v Priporočilu Evropske komisije (EU) 2019/786. Rezultati se potrdijo s predhodnimi in naknadnimi energetskimi izkaznicami. |
|
|
67 |
4.2 Podpora za prenovo stanovanjskih stavb |
Ciljna vrednost |
Ocenjeno letno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov |
NI RELEVANTNO |
tone ekvivalenta CO2/leto |
0 |
2200 |
V2 |
2026 |
Prihranjene so bile letne emisije vsaj 2200 ton ekvivalenta CO2. Cilj se izmeri kot zmanjšanje emisij toplogrednih plinov kot vsota vseh projektov prenove, zaključenih do leta 2024. Razred energijske učinkovitosti za vsako prenovljeno stavbo se izmeri najpozneje leta 2025; in njihove letne emisije toplogrednih plinov, ocenjene na tej podlagi. Izhodišče se nanaša na ocenjene emisije toplogrednih plinov stavbe pred prenovo. Oceni se, ali so bile dejavnosti podpornega ukrepa izvedene in ali so stanovanjska združenja predložila vse potrebne dokumente (kot so energetska izkaznica, revizija). Izračun rezultata prihrankov emisij toplogrednih plinov temelji na modelu SA Kredex/Enterprise Estonia za porabo energije in drugih ustreznih podatkih. Doseženi rezultati se dosežejo ob koncu podpornih dejavnosti. |
|
68 |
4.3 Podpora za prenovo majhnih stanovanjskih stavb |
Mejnik |
Objavljeni razpisi za nepovratna sredstva za prenovo |
Objava razpisov |
V2 |
2022 |
SA KredEx/Podjetje Estonija objavi razpise za zbiranje prijav za izboljšanje energetske učinkovitosti zasebnih stanovanjskih stavb. Podpora se razlikuje med regijami na podlagi vrednosti nepremičnin z višjo stopnjo podpore v regijah z nizko povprečno vrednostjo nepremičnin. Podpora se dodeli projektom prenove, ki dosegajo izboljšanje energijske učinkovitosti ali, v primeru popolne prenove, vsaj razred energijske učinkovitosti C. Rezultati se potrdijo s predhodnimi in naknadnimi izračuni energijske učinkovitosti SA KredEx. |
|||
|
69 |
4.3 Podpora za prenovo majhnih stanovanjskih stavb |
Ciljna vrednost |
Stanovanja z izboljšano energetsko učinkovitostjo |
Število stanovanj |
0 |
80 |
ČETRTLETJE 4 |
2024 |
Prenoviti je treba najmanj 80 stanovanj in doseči izboljšanje energijske učinkovitosti, v primeru popolne prenove pa vsaj razred energijske učinkovitosti C. Rezultati se potrdijo s predhodnimi in naknadnimi izračuni energijske učinkovitosti KredEx. |
|
|
69a |
4.3 Podpora za prenovo majhnih stanovanjskih stavb |
Ciljna vrednost |
Stanovanja z izboljšano energetsko učinkovitostjo |
Število stanovanj |
80 |
900 |
VPRAŠANJE 1 |
2026 |
Prenoviti je treba najmanj 900 stanovanj in doseči izboljšanje energijske učinkovitosti, v primeru popolne prenove pa vsaj razred energijske učinkovitosti C. Rezultati se potrdijo s predhodnimi in naknadnimi izračuni energijske učinkovitosti KredEx. |
|
|
70 |
4.4 Spodbujanje zelenega prehoda v energetskem gospodarstvu |
Mejnik |
Odločitev vlade o naložbah, potrebnih za ublažitev omejitev višine vetrnih elektrarn, povezanih z obrambo |
Sprejetje sklepa vlade |
V2 |
2021 |
Vlada sprejme sklep o izvedbi potrebnih naložb za ublažitev omejitev višine, povezanih z obrambo, v vetrnih parkih. |
|||
|
71 |
4.4 Spodbujanje zelenega prehoda v energetskem gospodarstvu |
Mejnik |
Sprejetje sklepa Vlade o začetku postopka priprave Državnega razvojnega načrta energetskega sektorja, določitvi odgovornih in rokih |
Sprejetje sklepa vlade |
ČETRTLETJE 4 |
2021 |
Sklep vlade o začetku postopka priprave nacionalnega razvojnega načrta energetskega sektorja se odobri, pri čemer se opredelijo odgovorni subjekti in določijo ustrezni roki. Razvojni načrt med drugim obravnava cilje povečanja proizvodnje energije iz obnovljivih virov, energetske učinkovitosti ter ohranjanja in izboljšanja zanesljivosti oskrbe, pa tudi prenehanja uporabe naftnega skrilavca za proizvodnjo električne energije v letu 2035 in postopnega opuščanja proizvodnje nafte iz skrilavca do leta 2040. |
|||
|
72 |
4.4 Spodbujanje zelenega prehoda v energetskem gospodarstvu |
Mejnik |
Začetek veljavnosti ustrezne primarne in/ali sekundarne zakonodaje ter objava smernic za ublažitev ovir za namestitev naprav za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in objektov za shranjevanje energije |
Določba v zakonu, ki navaja začetek veljavnosti ustrezne primarne zakonodaje in/ali začetek veljavnosti sekundarne zakonodaje ter objavo smernic |
ČETRTLETJE 4 |
2024 |
Smernice, potrebne za olajšanje in spodbujanje namestitve naprav za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in objektov za shranjevanje energije, se objavijo, veljati pa začne ustrezna primarna in/ali sekundarna zakonodaja, da se odpravijo ovire za namestitev objektov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, kot je racionalizacija postopkov za izdajo dovoljenj in drugih ustreznih ugotovljenih ovir. |
|||
|
73 |
4.4 Spodbujanje zelenega prehoda v energetskem gospodarstvu |
Mejnik |
Sprejetje nacionalnega razvojnega načrta energetskega sektorja s strani vlade |
Dokument, ki ga je sprejela vlada |
ČETRTLETJE 4 |
2025 |
Nacionalni razvojni načrt energetskega sektorja potrdi vlada. Načrt vključuje ukrepe, povezane s postopnim opuščanjem uporabe naftnega skrilavca za proizvodnjo električne energije v letu 2035 in proizvodnje nafte iz skrilavca do leta 2040. Vključuje tudi cilje za zmogljivost za proizvodnjo električne energije, ki se nadomesti z energijo iz obnovljivih virov. |
|||
|
74 |
4.5 Program za okrepitev elektroenergetskega omrežja za povečanje zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in prilagajanje podnebnim spremembam (kot je zaščita pred nevihtami) |
Mejnik |
Podpis pogodbe o sofinanciranju naložb v omrežje z operaterjem prenosnega sistema |
Podpis pogodbe z operaterjem prenosnega sistema |
VPRAŠANJE 1 |
2022 |
Ministrstvo za gospodarstvo in komunikacije ter Elering AS skleneta sporazum o sofinanciranju naložb v elektroenergetsko omrežje. V pogodbi so določeni pričakovani rezultati in roki. |
|||
|
75 |
4.5 Program za okrepitev elektroenergetskega omrežja za povečanje zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in prilagajanje podnebnim spremembam (kot je večja odpornost na nevihte) |
Ciljna vrednost |
Dodatna zmogljivost omrežja, ustvarjena z naložbami v prenosno omrežje |
Dodatna zmogljivost omrežja (MW) |
0 |
310 |
V2 |
2026 |
Povečanje zmogljivosti estonskega prenosnega omrežja električne energije za vsaj 310 MW. |
|
|
76 |
4.6 Program za spodbujanje proizvodnje energije na industrijskih območjih |
Mejnik |
Objava razpisa za zbiranje predlogov za projekte, ki spodbujajo proizvodnjo energije v industrijskih obratih |
Razpis za zbiranje predlogov objavljen |
ČETRTLETJE 4 |
2022 |
Center za okoljske naložbe objavi javni razpis za kritje stroškov priključitve podjetij, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov na industrijskih območjih, na omrežje. Razpis temelji na merilih za izbiro projektov in pogojih za dodelitev, ki zagotavljajo, da izbrani projekti izpolnjujejo tehnične smernice za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), in sicer z uporabo seznama za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo. |
|||
|
77 |
4.6 Program za spodbujanje proizvodnje energije na industrijskih območjih |
Ciljna vrednost |
Dodatna povezovalna zmogljivost za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov na industrijskih območjih, priključenih na omrežje, ali v njihovi bližini |
Ustvarjena povezovalna zmogljivost (MW) |
0 |
28 |
V2 |
2026 |
Dodatna povezovalna zmogljivost za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov na industrijskih območjih ali v njihovi bližini, zgrajenih za vsaj 28 MW. |
|
|
78 |
4.7 Pilotni program za shranjevanje energije |
Mejnik |
Objava razpisa za zbiranje predlogov za pilotni program za shranjevanje energije |
Razpis za zbiranje predlogov objavljen |
ČETRTLETJE 4 |
2022 |
Center za okoljske naložbe objavi javni razpis za zbiranje predlogov v podporo projektom za shranjevanje energije. Razpis temelji na merilih za izbiro projektov in pogojih za dodelitev, ki zagotavljajo, da izbrani projekti izpolnjujejo tehnične smernice za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), in sicer z uporabo seznama za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo. Merila za izbor/upravičenost določajo, da podprte dejavnosti in/ali podjetja prispevajo k podnebno nevtralnemu gospodarstvu, odpornosti proti podnebnim spremembam in prilagajanju podnebnim spremembam, vključno s cilji krožnega gospodarstva. |
|||
|
79 |
4.7 Pilotni program za shranjevanje energije |
Ciljna vrednost |
Dodatna zmogljivost za shranjevanje toplote, ki izhaja iz podpore za naložbe |
Nameščena zmogljivost (m³) |
0 |
35 000 |
V2 |
2026 |
V okviru sheme podpore za naložbe se v sisteme daljinskega ogrevanja namesti shranjevanje toplote za najmanj 35 000 m³. |
|
|
80 |
4.7 Pilotni program za shranjevanje energije |
Ciljna vrednost |
Dodatna zmogljivost za shranjevanje električne energije, ki izhaja iz podpore za naložbe |
Nameščena zmogljivost (MW) |
0 |
4 |
V2 |
2026 |
V okviru sheme podpore za naložbe se namesti vsaj 4 MW zmogljivosti za skladiščenje električne energije. |
|
|
80a |
4.8 Spodbujanje razvoja polj vetrnih elektrarn na morju |
Mejnik |
Izvajalci izbranih radarskih in pasivnih radarskih sistemov/senzorjev ter podpis pogodb |
Podpisane pogodbe |
ČETRTLETJE 4 |
2024 |
Podpisane pogodbe o podrobnem načrtovanju, radarju za zračni nadzor, pasivnem radarskem sistemu/senzorjih, gradbenih delih nizke gradnje in gradbenih delih radarjev. Izvajalci se izberejo na podlagi javnega razpisa. |
|||
|
80b |
4.8 Spodbujanje razvoja polj vetrnih elektrarn na morju |
Mejnik |
Radarski in pasivni radarski sistem/senzorji začnejo delovati |
Datum začetka delovanja |
VPRAŠANJE 1 |
2026 |
Radar in pasivni radarski sistem/senzorji delujejo. |
|||
|
80c |
4.8 Spodbujanje razvoja polj vetrnih elektrarn na morju |
Mejnik |
Odprava omejitve višine vetrnih turbin na morju v Riškem zalivu in estonskih otokih Hiiumaa, Saaremaa, Vormsi |
Obvestilo |
VPRAŠANJE 1 |
2026 |
Obvestilo ministrstva za obrambo, objavljeno na njegovem spletišču, v katerem je navedeno, da so bile omejitve višine vetrnih turbin na morju odpravljene v Riškem zalivu in na estonskih otokih Hiiumaa, Saaremaa in Vormsi. |
|||
E.SESTAVNI DEL 5: Trajnostni promet
Element estonskega načrta za okrevanje in odpornost je namenjen reševanju izziva razogljičenja prometnega sektorja. Cilja komponente sta zmanjšati emisije in spodbuditi uporabo trajnostnih načinov prevoza.
Reforma in naložbe komponente podpirajo razvoj čezmejnega projekta Rail Baltic, ki povezuje tri baltske prestolnice in države s Poljsko in preostalo Unijo. Cilj ukrepov v okviru komponente je povezati Rail Baltic z drugimi nacionalnimi železnicami in drugimi vozlišči TEN-T (letališče v Talinu in staro pristanišče) ter olajšati dostop do lokalnih postajališč peš ali s kolesom.
Komponenta podpira obravnavanje priporočila za posamezno državo, da se naložbe osredotočijo na učinkovito rabo virov in trajnostni promet, ki prispeva k razogljičenju gospodarstva (priporočilo za posamezno državo št. 3 v letih 2019 in 2020). Novi ukrepi ustrezajo tudi priporočilu za posamezne države za okrepitev prizadevanjza izboljšanje trajnostnosti prometnega sistema, vključno z elektrifikacijo železniškega omrežja in povečanjem spodbud za spodbujanje trajnostnega prometa, ki manj onesnažuje okolje (priporočilo za posamezno državo št. 4 iz leta 2022).
Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in blažilnih korakov iz načrta za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za načelo, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).
E.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo
5.1.Reforma: Vzpostavitev varne, zelene, konkurenčne, trajnostne prometne in energetske infrastrukture, ki temelji na potrebah
Cilj reforme je zmanjšati emisije CO2 v prometnem sektorju in spodbuditi uporabo trajnostnih načinov prevoza.
Ukrep zajema sprejetje in izvajanje novega razvojnega načrta za promet in mobilnost ter z njim povezanega izvedbenega načrta. Načrt se osredotoča na zmanjšanje okoljskega odtisa prometnih sistemov in vključuje ukrepe za razvoj medsebojno povezane in skupne mobilnosti na mestnih območjih na račun osebnih avtomobilov ter spodbujanje celovitega okvira lahke mobilnosti (brez ali kolesa) na območjih zunaj večjih mestnih središč. Načrt vključuje naložbe v železnice, ki so namenjene povečanju hitrosti in varnosti potovanj ter dodajanju povezav za potniški in tovorni promet. Ključni ukrepi v okviru tega načrta, ki jih je treba izvesti v časovnem okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, vključujejo gradnjo in razširitev elektrificirane železnice od Talina do Tartuja ter uskladitev sistema javnega prevoza v regiji glavnega mesta Talin (sistemi izdajanja vozovnic in oblikovanje cen).
Reforma se izvede do 30. junija 2026.
5.2.[črtano]
5.2.a. Naložbe: Večnamensko delovno plovilo
Cilj naložbe je zagotoviti varnost in stanje plovnih poti, potrebnih za opravljanje pomorskega prometa, omogočiti izvajanje dejavnosti proti onesnaževanju in povečati raziskovalne zmogljivosti za okoljske študije. V ta namen se zgradi nizkoemisijsko plovilo z raziskovalnimi zmogljivostmi, zmogljivostjo namestitve boj in zmogljivostjo za uravnavanje onesnaževanja.
Plovilo je električno ali za gorivo (vodikova ali sintetična goriva na osnovi vodika ali trajnostni biometan), ki v skladu s tehničnimi smernicami, da se ne škoduje bistveno, izpolnjuje naslednje zahteve, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01):
a.Vodik in sintetična goriva na osnovi vodika se proizvajajo iz obnovljivih virov energije, skladnih z Direktivo (EU) 2018/2001 o energiji iz obnovljivih virov (RED II) ter povezanimi izvedbenimi in delegiranimi akti, in dosegajo zahtevo glede prihrankov emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu v višini 73,4 % za vodik [zaradi česar so emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu nižje od 3 t CO2e/tH2] in 70 % za sintetična goriva na osnovi vodika glede na primerjalno fosilno gorivo s 94 g CO2e/MJ po analogiji s pristopom iz člena 25(2) Direktive (EU) 2018/2001 in Priloge V k njej;
b.Za biometan so v skladu s trajnostnimi merili in merili za prihranek emisij toplogrednih plinov iz členov 29–31 ter pravili o biogorivih iz živil in krme iz člena 26 Direktive (EU) 2018/2001 o energiji iz obnovljivih virov ter povezanimi izvedbenimi in delegiranimi akti.
Naložba se zaključi do 30. junija 2026.
5.3.[črtano]
5.3.a Naložbe: Gradnja viaduktov železnice Baltik
Cilj ukrepa je povečati delež trajnostne mobilnosti v Estoniji s prispevanjem k projektu Rail Baltic, ki povezuje tri baltske države.
Naložba zajema izgradnjo petih viaduktov v križišču Kangru blizu Talina: Viaduk Kangru, Raudalu viaduct, Raku viaduct, viaduct Männiku in lahki prometni predor Männiku.
Naložba se izvede do 31. marca 2026.
5.4.Naložbe: Gradnja tramvajske proge starega pristanišča Talin
Cilj ukrepa je povečati delež trajnostne mobilnosti v regiji Talin. V ta namen je cilj ukrepa povezati Rail Baltic z morskimi povezavami z nordijskimi državami prek pristanišča v Talinu.
Podpora se dodeli mestnemu organu za promet v Talinu, ki je pristojen za izvajanje javnega prevoza v Talinu, za gradnjo nove tramvajske linije, dolge približno 2 km, ki bo povezovala letališče v Talinu, vozlišče Rail Baltic, mestno središče, staro pristanišče in regionalno železniško postajo.
Naložba se zaključi do 31. decembra 2025.
5.5 Naložbe: Naložbe občin v kolesarske in pešpoti
Cilj ukrepa je zmanjšati odvisnost od avtomobilov in povečati trajnostno mobilnost na območjih zunaj treh glavnih mestnih središč (Talina, Tartuja, Pärnuja), kjer finančna zmogljivost občin ovira razvoj varnih in podnebju prijaznih koridorjev za kolesa in pešce.
Občinam se zagotovi podpora za izgradnjo 24 km infrastrukture kolesarskih in pešpoti, da se zagotovi varen in trajnosten dostop do javnih storitev, vključno z javnim prevozom, in delovnih mest. Pozornost bo namenjena tudi lokalnim postajalom Rail Baltic ter povezavam z obstoječim omrežjem za kolesarje in pešce.
Ukrep dopolnjuje podoben ukrep, za katerega se pričakuje, da se bo financiral iz ESRR, ki prispeva k povečanju mobilnosti s kolesi v treh večjih mestnih središčih Talin, Tartu in Pärnu.
Naložba se zaključi do 31. decembra 2025.
E.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore
|
Zaporedna številka |
Povezano Ukrep (reforma ali naložba) |
Mejnik/cilj |
Ime |
Kvalitativni kazalniki (za mejnike) |
Kvantitativni kazalniki (za cilje) |
Okvirni časovni razpored za dokončanje |
Opis vsakega mejnika in cilja |
|||
|
Merska enota |
Izhodišče |
Cilj |
Četrtletju |
Leto |
||||||
|
81 |
5.1 Uvedba varne, zelene, konkurenčne, trajnostne prometne in energetske infrastrukture, ki temelji na potrebah |
Mejnik |
Sprejetje razvojnega načrta za promet in mobilnost za obdobje 2021–2035 s strani vlade |
Sprejetje razvojnega načrta za promet in mobilnost za obdobje 2021–2035 |
VPRAŠANJE 1 |
2022 |
Načrt za razvoj prometa in mobilnosti za obdobje 2021–2035 odobri vlada. Vključuje vzpostavitev skupnega prometnega sistema v regiji glavnega mesta Talin, ukrepe za spodbujanje uporabe lokalnega biometana, ukrepe za razvoj trajnostne in aktivne mobilnosti v mestih v večjih mestih v skladu z logiko integriranih prometnih koridorjev, načrtovanje multimodalne infrastrukture, povečanje povezav, hitrosti in varnosti železniškega prometa, povečanje konkurenčnosti in okolju prijaznejšega sektorja pomorskega prometa ter njegovo multimodalno povezavo, razvoj hitrejšega in varnejšega cestnega prometa. Načrt vključuje cilj zmanjšanja emisij CO2 za 700000 ton (ali 30 %) v primerjavi z ravnmi iz leta 2018 in 24-odstotnega deleža obnovljivih virov energije v porabi energije v prometnem sektorju do leta 2035. |
|||
|
82 |
5.1 Uvedba varne, zelene, konkurenčne, trajnostne prometne in energetske infrastrukture, ki temelji na potrebah |
Mejnik |
Sprejetje izvedbenega načrta za razvoj zelenega trajnostnega javnega prevoza v okviru razvojnega načrta za promet in mobilnost za obdobje 2021–2035 |
Sprejetje izvedbenega načrta |
ČETRTLETJE 4 |
2022 |
Izvedbeni načrt odobri usmerjevalni odbor načrta za razvoj prometa in mobilnosti za obdobje 2021–2035. Vključuje vzpostavitev skupnega prometnega sistema v regiji glavnega mesta Talin, ukrepe za spodbujanje uporabe lokalnega biometana, ukrepe za razvoj trajnostne in aktivne mobilnosti v mestih v večjih mestih v skladu z logiko integriranih prometnih koridorjev, načrtovanje multimodalne infrastrukture, povečanje povezav, hitrosti in varnosti železniškega prometa, povečanje konkurenčnosti in okolju prijaznejšega sektorja pomorskega prometa ter njegovo multimodalno povezavo, razvoj hitrejšega in varnejšega cestnega prometa. Izvedbeni načrt vključuje obveznost letnega poročanja pristojnega ministra vladi. |
|||
|
83 |
5.1 Uvedba varne, zelene, konkurenčne, trajnostne prometne in energetske infrastrukture, ki temelji na potrebah |
Mejnik |
Izvajanje razvojnega načrta za promet in mobilnost za obdobje 2021–2035 |
Zaključeno izvajanje več ključnih ukrepov načrta za razvoj prometa in mobilnosti za obdobje 2021–2035 |
V2 |
2026 |
Zaključi se izvajanje ključnih ukrepov razvojnega načrta za promet in mobilnost, vključno z gradnjo in razširitvijo elektrificiranih železniških prog od Talina do Tartuja ter uskladitvijo sistema javnega prevoza v regiji glavnega mesta Talin (vključno s skupnimi sistemi izdajanja vozovnic in določanja cen). |
|||
|
84a |
5.2.a Večnamensko delovno plovilo |
Mejnik |
Podpisana pogodba za gradnjo plovila |
Podpisana pogodba |
VPRAŠANJE 1 |
2024 |
Pogodbo o gradnji večnamenskega delovnega plovila podpišeta izvajalec in nacionalna flota (Riigilaevastik). Pogodba vključuje specifikacijo goriva, ki ga bo plovilo uporabljalo v skladu z zahtevami, da se ne škoduje bistveno, iz opisa naložbe. |
|||
|
85a |
5.2.a Večnamensko delovno plovilo |
Mejnik |
Dostavljeno plovilo |
Plovilo dostavljeno in sprejeto |
V2 |
2026 |
Večnamensko delovno plovilo se dostavi v skladu z opisom, merili in pogoji iz opisa naložbe, sprejme pa ga nacionalna flota (Riigilaevastik). |
|||
|
86a |
5.3.a Gradnja viaduktov železnice Baltik |
Mejnik |
Naročila gradenj za gradnjo viaduktov Rail Baltic |
Podpisane pogodbe o gradbenih delih |
VPRAŠANJE 3 |
2023 |
Pogodbe o gradbenih delih, podpisane za naslednje viadukte Rail Baltic: Viaduk Kangru, Raudalu viaduct, Raku viaduct, viaduct Männiku in lahki prometni predor Männiku. |
|||
|
87a |
5.3.aGradnja viaduktov železnice Baltik |
Ciljna vrednost |
Viadukti dokončani |
Število viaduktov |
0 |
5 |
VPRAŠANJE 1 |
2026 |
Gradnja naslednjih viaduktov Rail Baltic je bila dokončana in jo je javni naročnik sprejel: Viaduk Kangru, Raudalu viaduct, Raku viaduct, viaduct Männiku in lahki prometni predor Männiku. |
|
|
89 |
5.4 Gradnja tramvajske proge starega pristanišča Talin |
Mejnik |
Dokončanje projekta gradnje tramvaja |
Odobritev zasnove projekta |
ČETRTLETJE 4 |
2021 |
Projekt gradnje tramvajske gradnje sprejme odbor za urbanistično načrtovanje in komunalne storitve v Talinu. |
|||
|
90 |
5.4 Gradnja tramvajske proge starega pristanišča Talin |
Mejnik |
Oddaja naročila gradenj |
Podpisana pogodba za gradnjo tramvajske proge |
V2 |
2022 |
Pogodba o gradbenih delih, sklenjena med mestnim načrtovanjem in komunalnim svetom v Talinu ter izvajalcem gradnje tramvajske proge med cesto Gonsiori in Põhja Puiestee |
|||
|
91 |
5.4 Gradnja tramvajske proge starega pristanišča Talin |
Ciljna vrednost |
Nova tramvajska proga, ki obratuje |
Metri tramvajske proge |
0 |
2500 |
ČETRTLETJE 4 |
2025 |
Tramvajski odsek dolžine 2500 metrov se izpolni in da v uporabo v skladu z dovoljenjem, ki ga je izdalo mesto Talin. |
|
|
92 |
5.5 Naložbe občin v kolesarske in pešpoti |
Mejnik |
Razpis za zbiranje predlogov za nepovratna sredstva |
Objava razpisa za zbiranje predlogov za nepovratna sredstva |
ČETRTLETJE 4 |
2022 |
Objavi se javni razpis za naložbe občin v kolesarske in pešpoti. |
|||
|
93 |
5.5 Naložbe občin v kolesarske in pešpoti |
Ciljna vrednost |
Dokončana infrastruktura za kolesa in pešce |
Km kolesarskih in pohodnih poti |
0 |
24 |
ČETRTLETJE 4 |
2025 |
Na podlagi programa podpore se zgradi najmanj 24 kilometrov kolesarskih in pohodnih poti. To so na splošno novi načini. V utemeljenih primerih je dovoljena rekonstrukcija obstoječih poti za kolesa in pešce, na primer če širina obstoječe poti ne ustreza standardom, zaradi česar hojci in kolesarji ne morejo hkrati varno in brez motenja premikati. |
|
F.SESTAVNI DEL 6: Zdravstveno varstvo in socialna zaščita
Cilj te komponente estonskega načrta za okrevanje in odpornost je obravnavati izzive, povezane z odpornostjo sistema zdravstvenega varstva in dostopom do njega, ustreznostjo mreže socialne varnosti, dostopnostjo socialnih storitev in brezposelnostjo mladih. Cilji ukrepov, vključenih v komponento, so: obravnava pomanjkanje delovne sile v zdravstvenem sektorju, okrepi primarno in bolnišnično oskrbo, podaljša trajanje nadomestila iz zavarovanja za primer brezposelnosti v obdobjih visoke brezposelnosti, izboljša dostop do socialnih storitev,obravnava brezposelnost mladih in zmanjša razliko v plačah med spoloma.
Komponenta podpira obravnavanje priporočila za posamezno državo, in sicer izboljšanje dostopnosti in odpornosti zdravstvenega sistema, vključno z obravnavanjem pomanjkanja zdravstvenih delavcev, krepitvijo primarnega zdravstvenega varstva in zagotavljanjem dobave kritičnih medicinskih izdelkov (priporočilo za posamezno državo 1 iz leta 2020), izboljšanje mreže socialne varnosti, povečanje dostopa do socialnih storitev na celosten način (priporočilo za posamezno državo 2 iz leta 2019, priporočilo za posamezno državo 2 leta 2020 in priporočilo za posamezno državo št. 3 leta 2022) ter zmanjšanje razlike v plačilu med spoloma, vključno z izboljšanjem preglednosti plač (priporočilo za posamezno državo 2 iz leta 2019).
Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in blažilnih korakov iz načrta za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za načelo, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).
F.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo
6.1.Reforma: Celovita sprememba v organizaciji zdravstvenega varstva v Estoniji
Cilj reforme je izboljšati odpornost estonskega zdravstvenega sistema, tudi za obvladovanje kriz, in tako zagotoviti, da imajo ljudje dostop do visokokakovostnega in integriranega zdravstvenega varstva po vsej Estoniji. Reforma vključuje naslednje elemente:
(I)Načrt za razvoj bolnišničnega omrežja se sprejme do 31. decembra 2024, v katerem je opisana konsolidirana bolnišnična mreža za izboljšanje učinkovitosti in infrastrukture ter opredeljena specializacija bolnišnic za zmanjšanje visoke stopnje neizpolnjenih potreb po zdravstveni oskrbi.
(II)Pomanjkanje delovne sile v zdravstvu se rešuje s tremi ukrepi:
a.Do 31. decembra 2022 se sprejme strateški okvir, v katerem so opisani zagotavljanje zdravstvenih storitev v različnih zdravstvenih sektorjih, zlasti specializirana oskrba, dodelitev fizičnih in človeških virov ter mehanizem financiranja za zagotavljanje kakovostnega zdravstvenega varstva po vsej državi. Do leta 2023 se sprejem v usposabljanje za zdravstveno nego v primerjavi z letom 2020 poveča za 5 %.
b.Sistem povračil za zdravnike in farmacevte se spremeni, da se zdravstveno osebje spodbudi k delu na oddaljenih območjih.
c.Sistem povračil za medicinske sestre se vzpostavi, da bi jih spodbudili k delu na oddaljenih območjih.
d.Sporazum med ministrstvom za socialne zadeve in Univerzo v Tartuju se spremeni, da se določijo zahteve za postopno povečanje sprejema v nekaterih poklicih s pomanjkanjem, zlasti splošnih zdravnikih, psihiatrih in notranjih boleznih. Sprememba začne veljati do 30. junija 2026.
6.2.[črtano]
6.2.a. Naložbe: Gradnja TERVIKUM
Cilj naložbe je prispevati k izboljšanju dostopa do zdravstvenega varstva ter k celostnemu zagotavljanju zdravstvenega in socialnega varstva.
Naložba zajema gradnjo novega zdravstvenega centra v mestu Viljandi. Naložba je sestavljena iz dveh delov, splošne bolnišnice in osnovnega zdravstvenega centra.
Naložba se zaključi do 31. decembra 2025.
6.3.Reforma: Krepitev primarnega zdravstvenega varstva
Cilj reforme je zagotoviti dostop do splošne zdravstvene oskrbe, izboljšati neprekinjenost zdravljenja ter zagotoviti prožnejše in na človeka osredotočeno zagotavljanje primarnega zdravstvenega varstva. Reformo sestavljajo trije podukrepi. Prvič, da bi se izboljšal dostop do specialistične oskrbe, je bila 30. septembra 2020 podaljšana uporaba e-posvetovanja v primarnem zdravstvenem varstvu, kar je pacientom omogočilo, da jim svetuje specialist, ne da bi se jim bilo treba osebno posvetovati. Drugič, zakonodaja je začela veljati 31. marca 2021 za izboljšanje dostopa do zdravstvenega varstva s povečanjem ravni podpore za splošne zdravnike in spremembo modela financiranja za splošno zdravstveno oskrbo, da bi delo v primarnih zdravstvenih domovih na oddaljenih območjih postalo privlačnejše. Tretjič, zakon o organizaciji zdravstvenih storitev se spremeni v zvezi z upravljanjem seznama pacientov, zagotavljanjem kontinuitete primarnega zdravstvenega varstva in razširitvijo pravic medicinskih sester do predpisovanja zdravil na paciente.
Reforma se izvede do 31. marca 2023.
6.4.Reforma: Prenova upravljanja e-zdravja
Cilj reforme je posodobiti okvir upravljanja za e-zdravje, da bi se bolje odzvali na potrebe zdravstvenega sistema in zagotovili razvoj digitalnih rešitev v podporo vzdržnemu zdravstvenemu sistemu v Estoniji. Reforma vključuje sprejetje revidiranega nacionalnega modela upravljanja informacijske in komunikacijske tehnologije sedanjega zdravstvenega sistema, da se zagotovi v prihodnost usmerjen nov model upravljanja e-zdravja in spodbudi skupno razumevanje delitve vlog in odgovornosti na področju e-zdravja med partnerji.
Reforma se izvede do 30. junija 2023.
6.5.[črtano]
6.6.Naložbe: Zagotavljanje ukrepov na trgu dela za zmanjšanje brezposelnosti mladih
Cilj naložbe je pomagati mladim, ki imajo malo delovnih izkušenj, da se zaposlijo. Zakonodaja o prenovljeni shemi „Moja prva zaposlitev“ (M1T) je sestavljena iz dveh delov: subvencijo za plače, izplačano delodajalcu, in povračilo stroškov usposabljanja mlade osebe. Subvencija plače in nadomestilo za usposabljanje (do 2 500 EUR) se izplačata delodajalcu, ki zaposluje mlado osebo, staro od 16 do 29 let, ki je prijavljena kot brezposelna brez delovnih izkušenj ali le za kratek čas. Ukrep M1T se vključi v druge storitve, zlasti z nadaljnjo podporo mladim in delodajalcem po začetku delovnega razmerja. Cilj je zlasti preprečiti prezgodnje prenehanje delovnega razmerja ter v sodelovanju z delodajalcem in mladimi opredeliti potrebe mlade osebe po usposabljanju. Do 30. junija 2022 se predstavi akcijski načrt za okrepljeno jamstvo za mlade, ki bo podpiral izvajanje naložbe z dodatnimi ukrepi za podporo mladim brezposelnim. Vključuje zlasti ukrepe za izboljšanje znanj in spretnosti mladih, opredelitev ukrepov za preprečevanje in odpravljanje brezposelnosti mladih, vključno z ozaveščanjem in preprečevanjem položaja mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, ter opredelitev ključnih strani in njihovih vlog za preprečevanje brezposelnosti mladih in boj proti njej.
Naložba se zaključi do 31. decembra 2025.
6.7.Reforma: Podaljšanje trajanja dajatev iz zavarovanja za primer brezposelnosti
Cilj reforme je obravnavati dolgoletni izziv izboljšanja ustreznosti mreže socialne varnosti. Reforma vključuje vzpostavitev mehanizma za aktiviranje podaljšanja obdobja prejemanja nadomestil iz zavarovanja za primer brezposelnosti za 60 dni,zlasti kadar zabeležena stopnja brezposelnosti znatno presega stopnjo inflacije/plače za brezposelnost, ki ne pospešuje (NAIRU/NAWRU). Mehanizem podaljšanja in marža, ki ne presega 2 %, se določita v dialogu s socialnimi partnerji. Cilj ukrepa je pomagati ljudem, da premostijo daljše obdobje brezposelnosti v težkih razmerah na trgu dela.
Reforma se izvede do 30. junija 2023.
6.8.Reforma: Dolgotrajna oskrba
Cilj reforme je izboljšati zagotavljanje dolgotrajne oskrbe. Reforma vključuje naslednje elemente:
(I)Spremembe zakona o socialnem varstvu določajo opredelitev dolgotrajne oskrbe in od lokalnih organov zahtevajo, da upoštevajo načelo, da mora oseba čim dlje živeti na svojem domu, v svojem običajnem okolju, z dovolj kakovostnimi storitvami, ki so na voljo. Spremembe začnejo veljati 30. junija 2022.
(II)Akcijski načrt o celostnem zagotavljanju socialnega in zdravstvenega varstva predvideva vzpostavitev integriranega modela oskrbe po vsej Estoniji, določa vloge in odgovornosti udeleženih akterjev ter opredeljuje financiranje sistema. Akcijski načrt se sprejme do 31. decembra 2022.
(III)Z odlokom ministra za socialno zaščito se opredelijo zasnova in značilnosti storitev oskrbe, ki jih lokalni organi izvajajo za osebe z nižjimi potrebami po oskrbi, ter pogoji za njihovo izvajanje. Zlasti vključuje ustrezne naložbe in razvoj storitev s strani lokalnih organov, da bi starejšim z manjšimi potrebami po oskrbi in invalidom omogočili samostojno življenje. Odlok ministra za socialno zaščito do 31. decembra 2024.
(IV)Zakonodajne spremembe, namenjene izboljšanju sistema podpore za otroke z višjimi potrebami po varstvu, zagotovijo posodobitev in vključevanje storitev za otroke z višjimi potrebami po varstvu. Zlasti se vključijo storitve na področjih zdravstva, izobraževanja, socialne zaščite in zaposlovanja, da se zagotovi celovita podpora družinam, ki so obremenjene z oskrbo. Sedanji sistem podpore se poenostavi, ocene potreb po oskrbi pa združijo, tako da imajo starši varno kontaktno točko za začetno svetovanje in podporo. Zakonodajne spremembe začnejo veljati do 31. marca 2025.
6.9.Reforma: Zmanjšanje razlik v plačilu med spoloma
Cilj reforme je zmanjšati razlike v plačilu med spoloma. Reforma vključuje sprejetje načrta za razvoj socialnega varstva za obdobje 2023–2030 in njegovo izvajanje ter uvedbo digitalnega orodja za razliko v plačah med spoloma.
Načrt za razvoj socialnega varstva se sprejme do 31. marca 2024 in določa strateške cilje zmanjšanja socialnih neenakosti in revščine, zagotavljanja enakosti spolov in večje socialne vključenosti ter spodbujanja enakega obravnavanja pripadnikov manjšin. V razvojnem načrtu so opredeljeni ukrepi za zmanjšanje razlik v plačilu med spoloma, zlasti s povečanjem preglednosti plač, zmanjšanjem razširjenosti in negativnega vpliva spolnih stereotipov na življenje in odločitve žensk in moških, tudi v zvezi z izbiro izobraževanja in poklicne poti ter prevzemanjem bremena oskrbe, in podpiranjem učinkovitejšega izvajanja zakona o enakosti spolov.
Do 31. marca 2024 se uvede digitalno orodje za razliko v plačilu med spoloma, ki delodajalcem ponuja enostavno in enostavno orodje za prejemanje in analizo podatkov in informacij o razliki v plačilu med spoloma in morebitnih razlogih zanjo v njihovih organizacijah ter jim tako pomaga pri sprejemanju informiranih odločitev in učinkovitih ukrepov za izvajanje načela enakega plačila in zmanjšanje razlike v plačilu med spoloma.
Reforma se izvede do 31. marca 2024.
F.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore
|
Zaporedna številka |
Povezani ukrep (reforma ali naložba) |
Mejnik/cilj |
Ime |
Kvalitativni kazalniki (za mejnike) |
Kvantitativni kazalniki (za cilje) |
Okvirni časovni razpored za dokončanje |
Opis vsakega mejnika in cilja |
|||
|
Merska enota |
Izhodišče |
Cilj |
Četrtletju |
Leto |
||||||
|
94 |
6.1 Celovita sprememba v organizaciji zdravstvenega varstva v Estoniji |
Mejnik |
Začetek veljavnosti vladnega odloka o načrtu za razvoj bolnišničnega omrežja |
Začetek veljavnosti vladne odredbe |
ČETRTLETJE 4 |
2024 |
Začetek veljavnosti vladne odredbe, ki določa: - seznam regionalnih, centralnih, lokalnih in rehabilitacijskih bolnišnic, da se zagotovi enak dostop do zdravstvenih storitev; - zahteve, cilje in ukrepe, ki jih je treba sprejeti za utrditev bolnišnične mreže; - potrebne naložbe za gradnjo, obnovo in ponovno oblikovanje profilov bolnišnic, vključenih na seznam bolnišnic. |
|||
|
95 |
6.1 Celovita sprememba v organizaciji zdravstvenega varstva v Estoniji |
Mejnik |
Odobritev strateškega okvira za odpravo pomanjkanja delovne sile v zdravstvu |
Odobritev strateškega okvira za odpravo pomanjkanja delovne sile v zdravstvu s strani ministra za zdravje in delo |
ČETRTLETJE 4 |
2022 |
Strateški okvir za odpravljanje pomanjkanja delovne sile v zdravstvu določa: -ukrepi za organizacijo zdravstvenih storitev v različnih zdravstvenih sektorjih, zlasti specializirane oskrbe, -dodelitev fizičnih in človeških virov za zagotavljanje zdravstvenega varstva na celotnem ozemlju, mehanizmi financiranja, upravljanja in izmenjave informacij, ki zagotavljajo uspešnost po vsej državi. |
|||
|
96 |
6.1 Celovita sprememba v organizaciji zdravstvenega varstva v Estoniji |
Mejnik |
Začetek veljavnosti uredb ministra za zdravje in delo o spremembi sistema povračil za zdravnike in farmacevte |
Začetek veljavnosti uredb ministra za zdravje in delo |
VPRAŠANJE 1 |
2023 |
Začetek veljavnosti uredb ministra za zdravje in delo, s katerimi se izboljša sistem povračil za zdravnike in farmacevte, da se zdravstveno osebje spodbudi k delu na oddaljenih območjih. |
|||
|
96a |
6.1 Celovita sprememba v organizaciji zdravstvenega varstva v Estoniji |
Mejnik |
Začetek veljavnosti Uredbe ministra za zdravje in delo ter spremembe zakona o organizacijah zdravstvenih storitev, ki vzpostavlja sistem povračil za medicinske sestre |
Začetek veljavnosti Uredbe ministra za zdravje in delo ter spremembe zakona o organizacijah zdravstvenih storitev |
V2 |
2024 |
Začetek veljavnosti Uredbe ministra za zdravje in delo ter spremembe zakona o organizacijah za zdravstvene storitve, ki vzpostavlja sistem povračil za medicinske sestre, da se jih spodbudi k delu na oddaljenih območjih. Ta sistem povračil zajema medicinske sestre za splošno in napredno prakso v primarnem zdravstvenem varstvu in bolnišnicah. |
|||
|
97 |
6.1 Celovita sprememba v organizaciji zdravstvenega varstva v Estoniji |
Ciljna vrednost |
Sprejem v usposabljanje za zdravstveno nego |
Odstotek povečanja števila oseb, sprejetih v usposabljanje za zdravstveno nego |
0 |
5 |
ČETRTLETJE 4 |
2023 |
Sprejemoseb na usposabljanje na področju zdravstvene nege se je v primerjavi z letom 2020 povečal za 5 %. |
|
|
98 |
6.1 Celovita sprememba v organizaciji zdravstvenega varstva v Estoniji |
Mejnik |
Začetek veljavnosti ministrske uredbe o spremembi sporazuma med ministrstvom za socialne zadeve in univerzo v Tartuju o pomanjkanju zdravnikov na nekaterih specializacijah |
Začetek veljavnosti ministrske uredbe in sporazuma med ministrstvom za socialne zadeve in Univerzo v Tartuju |
V2 |
2026 |
Začetek veljavnosti ministrske uredbe o spremembi sporazuma med ministrstvom za socialne zadeve in univerzo v Tartuju, ki določa zahteve za postopno povečanje števila sprejemov v nekaterih poklicih s pomanjkanjem, zlasti splošnih zdravnikih, psihiatrih in notranjih boleznih. |
|||
|
99a |
6.2.a. Gradnja TERVIKUM |
Mejnik |
Podpis pogodbe o gradnji družbe TERVIKUM |
Podpis pogodbe |
V2 |
2023 |
Riigi Kinnisvara AS (predstavnik Viljandija Haigla) in izvajalec podpišeta pogodbo o gradnji TERVIKUM, vključno z namestitvijo tehničnih stavbnih sistemov, zlasti tehnične opreme za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje, toplo vodo, proizvodnjo razsvetljave in električne energije, merilne, nadzorne in kontrolne sisteme ter notranja dela. |
|||
|
100a |
6.2.a Gradnja TERVIKUM |
Mejnik |
TERVIKUM zgrajen |
TERVIKUM zgrajen in opremljen |
ČETRTLETJE 4 |
2025 |
Gradnja TERVIKUM, ki jo sestavljata splošna bolnišnica in center za primarno zdravstveno varstvo, se zaključi, stavba pa se opremi z opremo, potrebno za delovanje TERVIKUM. |
|||
|
106 |
6.3 Krepitev primarnega zdravstvenega varstva |
Mejnik |
Začetek veljavnosti odloka vlade, ki spreminja seznam zdravstvenih storitev estonskega sklada zdravstvenega zavarovanja o dostopu do specializirane zdravstvene oskrbe |
Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb vladne uredbe |
VPRAŠANJE 3 |
2020 |
Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb, ki izboljšujejo dostop do specializirane oskrbe z razširitvijo uporabe e-posvetovanja v primarnem zdravstvenem varstvu, ki pacientom omogoča, da svetujejo pacientom, ne da bi se jim bilo treba osebno posvetovati. |
|||
|
107 |
6.3 Krepitev primarnega zdravstvenega varstva |
Mejnik |
Začetek veljavnosti sprememb odloka vlade, ki spreminja seznam zdravstvenih storitev estonskega zavoda za zdravstveno zavarovanje o stroških in storitvah splošnih zdravnikov |
Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb vladne uredbe |
VPRAŠANJE 1 |
2021 |
Veljati morajo zakonodajne spremembe, ki zagotavljajo financiranje fiksnih stroškov in storitev za splošne zdravnike, da bi povečali dodeljevanje sredstev primarni medicinski praksi zunaj metropolitanskih območij, zlasti na oddaljenih območjih, ter povečali dostop pacientov do diagnostičnih storitev in storitev presejalnih pregledov. |
|||
|
108 |
6.3 Krepitev primarnega zdravstvenega varstva |
Mejnik |
Začetek veljavnosti sprememb Zakona o organizaciji zdravstvenih storitev |
Določba zakona o začetku veljavnosti zakona |
VPRAŠANJE 1 |
2023 |
Začetek veljavnosti sprememb zakona o organizaciji zdravstvenih storitev, ki spreminjajo upravljanje seznama pacientov, zagotavljajo kontinuiteto primarnega zdravstvenega varstva in razširjajo pravice medicinskih sester do predpisovanja zdravil na paciente. |
|||
|
109 |
6.4 Prenovitev upravljanja e-zdravja |
Mejnik |
Odobritev okvira za upravljanje e-zdravja in časovnega načrta za njegovo izvajanje |
Usmerjevalni odbor „Eesti tervise IKT juhtimise raamistik“ odobri predlog o okviru za upravljanje e-zdravja in časovnem načrtu za njegovo izvajanje |
V2 |
2023 |
Odobritev predloga o okviru upravljanja in časovnem načrtu za izvajanje, ki posodablja okvir upravljanja za e-zdravje in usklajevanje razvoja storitev e-zdravja. |
|||
|
113 |
6.6 Zagotavljanje ukrepov na trgu dela za zmanjšanje brezposelnosti mladih |
Mejnik |
Začetek veljavnosti odloka ministra za zdravje in delo za okrepitev sheme „Moja prva zaposlitev“ |
Začetek veljavnosti odloka ministra za zdravje in delo |
VPRAŠANJE 1 |
2022 |
Začetek veljavnosti odloka ministra za zdravje in delo, ki opredeljuje značilnosti sheme in pogoje za njeno izvajanje, vključno s financiranjem in ciljno skupino. Cilj sheme je mladim brez delovnih izkušenj ali z malo delovnimi izkušnjami omogočiti, da pridobijo delovne izkušnje in izboljšajo svoja znanja in spretnosti za udeležbo na trgu dela. |
|||
|
114 |
6.6 Zagotavljanje ukrepov na trgu dela za zmanjšanje brezposelnosti mladih |
Mejnik |
Jamstvo za mlade Akcijski načrt |
Sprejetje akcijskega načrta za okrepljeno jamstvo za mlade s strani vlade |
V2 |
2022 |
Vlada sprejme spremenjen akcijski načrt jamstva za mlade v podporo zaposlovanju mladih. V tem akcijskem načrtu so – vključno z ukrepi za izboljšanje znanj in spretnosti mladih – opredeljeni ukrepi za preprečevanje in odpravljanje brezposelnosti mladih, vključno z ozaveščanjem in preprečevanjem položaja mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo. opredeliti ključne stranke in njihove vloge pri preprečevanju in reševanju brezposelnosti mladih. |
|||
|
115 |
6.6 Zagotavljanje ukrepov na trgu dela za zmanjšanje brezposelnosti mladih |
Ciljna vrednost |
Število mladih, ki sodelujejo v shemi „Moja prva zaposlitev“ |
Število udeležencev |
0 |
3178 |
ČETRTLETJE 4 |
2025 |
Vsaj 3178 mladih v starosti od 16 do 29 let je sodelovalo v shemi „Moja prva zaposlitev“ (skupno število novih udeležencev). |
|
|
116 |
6.7 Podaljšanje trajanja dajatev iz zavarovanja za primer brezposelnosti |
Mejnik |
Začetek veljavnosti sprememb Zakon o storitvah in dajatvah za brezposelnost ter Zakon o zavarovanju za primer brezposelnosti |
Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb |
V2 |
2023 |
Začetek veljavnosti sprememb zakona, s katerimi se določi stalni mehanizem za aktiviranje podaljšanja trajanja dajatev iz zavarovanja za primer brezposelnosti za 60 dni, zlasti kadar zabeležena stopnja brezposelnosti znatno preseže nepospešeno inflacijo/stopnjo plače za brezposelnost. Mehanizem podaljšanja in marža, ki ne presega 2 %, se določita v dialogu s socialnimi partnerji. |
|||
|
117 |
6.8 Dolgoročna oskrba |
Mejnik |
Začetek veljavnosti sprememb Zakona o socialnem varstvu |
Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb |
V2 |
2022 |
Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb zakona o socialnem varstvu, ki določajo koncept dolgotrajne oskrbe in od lokalnih organov zahtevajo, da upoštevajo načelo, da mora oseba čim dlje živeti na domu, v svojem običajnem okolju, z dovolj kakovostnimi storitvami, ki so na voljo. |
|||
|
118 |
6.8 Dolgoročna oskrba |
Mejnik |
Akcijski načrt o modelu celostne oskrbe |
Sprejetje akcijskega načrta |
ČETRTLETJE 4 |
2022 |
Ministrstvo za socialne zadeve sprejme akcijski načrt, ki predvideva vzpostavitev integriranega modela oskrbe po vsej Estoniji ter vloge in odgovornosti akterjev, vključenih v prihodnji model financiranja sistema. |
|||
|
119 |
6.8 Dolgoročna oskrba |
Mejnik |
Začetek veljavnosti odloka ministra za socialno zaščito |
Začetek veljavnosti odloka ministra za socialno zaščito |
ČETRTLETJE 4 |
2024 |
Uredba ministra za socialno zaščito opredeljuje zasnovo in značilnosti storitev, ki jih lokalni organi zagotavljajo osebam z nižjimi potrebami po oskrbi, ter pogoje za njihovo izvajanje. Vključuje zlasti naložbe in razvoj storitev lokalnih organov, da se starejšim z manjšimi potrebami po oskrbi in invalidom omogoči samostojno življenje, da se podpre samostojno življenje. |
|||
|
120 |
6.8 Dolgoročna oskrba |
Mejnik |
Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb sistema podpore za otroke z velikimi potrebami po oskrbi |
Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb |
VPRAŠANJE 1 |
2025 |
Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb, ki bodo zagotovile posodobitev in vključevanje storitev za otroke z višjimi potrebami po varstvu. Zlasti — storitve na področju zdravstva, izobraževanja, socialne zaščite in zaposlovanja se vključijo, da se zagotovi celovita podpora družinam, ki so obremenjene z oskrbo, in — sedanji sistem podpore je treba poenostaviti in konsolidirati oceno potreb po oskrbi, tako da imajo starši varno kontaktno točko za začetno svetovanje in podporo. |
|||
|
121 |
6.9 Zmanjšanje razlik v plačilu med spoloma |
Mejnik |
Sprejetje načrta za razvoj blaginje za obdobje 2023–2030 s strani vlade |
Sprejetje načrta za razvoj socialnega varstva |
VPRAŠANJE 1 |
2024 |
V načrtu so opisani ukrepi za zmanjšanje razlike v plačilu med spoloma. |
|||
|
122 |
6.9 Zmanjšanje razlik v plačilu med spoloma |
Mejnik |
Digitalno orodje za razlike v plačilu med spoloma |
Razvoj prototipa orodja za razliko v plačilu med spoloma |
ČETRTLETJE 4 |
2022 |
Razvije se prototip orodja za razliko v plačilu med spoloma za delodajalce, da se jim zagotovijo podatki in informacije o razliki v plačilu med spoloma in morebitnih razlogih zanje v njihovih organizacijah ter s tem podpre sprejemanje informiranih odločitev in sprejetje učinkovitih ukrepov za izvajanje načela enakega plačila in zmanjšanje razlike v plačilu med spoloma. |
|||
|
123 |
6.9 Zmanjšanje razlik v plačilu med spoloma |
Mejnik |
Digitalno orodje za razlike v plačilu med spoloma |
Uvedba digitalnega orodja za razlike v plačah med spoloma |
VPRAŠANJE 1 |
2024 |
Digitalno orodje za razliko v plačilu med spoloma je na voljo delodajalcem, da bi jim zagotovili podatke in informacije o razliki v plačilu med spoloma in morebitnih razlogih zanjo v njihovih organizacijah ter tako podprli sprejemanje informiranih odločitev in sprejemanje učinkovitih ukrepov za izvajanje načela enakega plačila in zmanjšanje razlike v plačilu med spoloma. |
|||
G.REVIZIJA IN NADZOR
G.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo
Cilj reforme je določiti pravni okvir za izvajanje in spremljanje načrta za okrevanje in odpornost. V njem so opredeljene vloge, ki jih imajo zadevni javni subjekti pri izvajanju načrta, in način, kako ti organi opravljajo svoje naloge.
Reforma se izvede do 31. decembra 2021.
G.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore
|
Zaporedna številka |
Povezani ukrep (reforma ali naložba) |
Mejnik/cilj |
Ime |
Kvalitativni kazalniki (za mejnike) |
Kvantitativni kazalniki (za cilje) |
Okvirni časovni razpored za dokončanje |
Opis vsakega mejnika in cilja |
|||
|
Merska enota |
Izhodišče |
Cilj |
Četrtletju |
Leto |
||||||
|
124 |
Spremljanje in izvajanje načrta |
Mejnik |
Začetek veljavnosti vladne uredbe o pravnem okviru za izvajanje in spremljanje načrta za okrevanje in odpornost Estonije. |
Začetek veljavnosti vladnih predpisov |
ČETRTLETJE 4 |
2021 |
Začetek veljavnosti uredbe o vzpostavitvi pravnega okvira za izvajanje in spremljanje načrta za okrevanje in odpornost Estonije pred predložitvijo prvega zahtevka za plačilo. V uredbi so opredeljeni vsaj organi, vključeni v izvajanje načrta Estonije za okrevanje in odpornost, in njihove naloge, vključno z nalogami ministrstva za finance, sektorskih ministrstev in državnega centra za skupne storitve. |
|||
H.SESTAVNI DEL 8: REPowerEU
Poglavje REPowerEU obravnava izziv zmanjšanja odvisnosti od fosilnih goriv. Cilji komponente so olajšati uporabo obnovljivih virov energije; olajšati razogljičenje izbranih gospodarskih sektorjev; povečanje zmogljivosti distribucijskega omrežja za električno energijo; spodbuditi uporabo trajnostnega biometana in pospešiti vključevanje obnovljivih virov energije.
Poglavje REPowerEU podpira obravnavanje priporočila za posamezno državo za zmanjšanje splošne odvisnosti od fosilnih goriv s pospeševanjem uvajanja obnovljivih virov energije, vključno z nadaljnjo racionalizacijo postopkov za izdajo dovoljenj in krepitvijo domačega elektroenergetskega omrežja (priporočilo za posamezno državo št. 4 iz leta 2022).
Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in blažilnih korakov iz načrta za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za načelo, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).
Pričakuje se, da bodo izvajanje ukrepa za olajšanje uvajanja obnovljivih virov energije, ukrep za povečanje dostopa proizvodnje energije iz obnovljivih virov do distribucijskega omrežja električne energije ter ukrep za povečanje proizvodnje in uporabe trajnostnega biometana prispevali k zmanjšanju odvisnosti od fosilnih goriv. Povečanje deleža obnovljivih virov energije ima čezmejno ali večdržavno razsežnost, zlasti v baltski regiji in na Finskem, saj prispeva k zagotavljanju oskrbe z energijo v Uniji kot celoti. Manjša odvisnost od uvoženih fosilnih goriv bo prav tako ustvarila evropsko dodano vrednost, saj bo sprostila oskrbo za druge države članice glede na trenutne omejitve pri oskrbi z zemeljskim plinom in dokler druge države članice ne bodo uspele zmanjšati svoje odvisnosti od fosilnih goriv.
H.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo
8.1 Reforma: Spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije
Namen te reforme je olajšati uporabo obnovljivih virov energije, zlasti vetrne energije. Reformo sestavljajo:
·Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb za racionalizacijo postopkov načrtovanja, izdajanja dovoljenj in presoje vplivov na okolje za projekte vetrne energije.
·Vlada določi prednostna območja za razvoj vetrne energije na podlagi tehničnega poročila, v katerem so opredeljena prednostna razvojna območja s skupnim ocenjenim potencialom za proizvodnjo 1 000 MW.
·Lokalni organi prejmejo podporo za izboljšanje upravnih postopkov za razvoj vetrne energije, vključno z izdajo dovoljenj.
Reforma se izvede do 31. marca 2026.
8.2. Naložbe: Program za povečanje dostopa proizvodnje energije iz obnovljivih virov do distribucijskega omrežja električne energije
Namen te naložbe je povečati zmogljivost distribucijskega omrežja za električno energijo. Pomanjkanje zmogljivosti distribucijskega omrežja za električno energijo trenutno omejuje uvajanje električne energije iz obnovljivih virov energije. Naložbe vključujejo dela v elektroenergetskem omrežju za povečanje zmogljivosti omrežja za 160 MW.
Naložba se izvede do 31. marca 2026.
8.3. Naložbe: Povečanje proizvodnje in uporabe trajnostnega bioplina in biometana
Namen tega ukrepa je spodbuditi uporabo trajnostnega bioplina in trajnostnega biometana v skladu z direktivo o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (RED II) ter pospešiti vključevanje obnovljivih virov energije. Naložba je sestavljena iz podnaložbe.
Podnaložbe zajemajo ustvarjanje potrebnih regulativnih, organizacijskih in finančnih pogojev za povečanje proizvodnje in uporabe trajnostnega bioplina in trajnostnega biometana. Podnaložba je sestavljena iz dveh elementov:
1.Estonija naroči neodvisno raziskavo, v kateri opredeli potrebne regulativne, organizacijske in finančne ukrepe, ki jih je treba začeti in izvesti za povečanje proizvodnje in uporabe trajnostnega bioplina in trajnostnega biometana. Raziskava vsebuje oceno preteklih in sedanjih količin porabe zemeljskega plina, bioplina in biometana ter časovni načrt za prihodnje povpraševanje, da se prikaže potencial trajnostne proizvodnje bioplina in trajnostnega biometana kot nadomestila za zemeljski plin v daljšem časovnem obdobju. Končno poročilo o raziskavi se objavi na spletni strani Ministrstva za okolje.
2.Vlada odobri akcijski načrt za proizvodnjo in uporabo trajnostnega bioplina in trajnostnega biometana. Akcijski načrt vključuje seznam zakonodajnih sprememb in posegov, potrebnih za povečanje proizvodnje in uporabe trajnostnega bioplina in trajnostnega biometana.
Dve podnaložbi sestavljata gradnja proizvodnih obratov. Podpora iz ukrepa poveča proizvodno zmogljivost trajnostnega biometana za vsaj 4000000 kubičnih metrov. Razpis za oddajo vlog za nepovratna sredstva v podporo uporabi biometana vključuje merilo za izbiro, da se promet tovornjakov, ki prevažajo biološke odpadke, čim bolj zmanjša.
Naložba se zaključi do 30. junija 2026.
H.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore
|
Zaporedna številka |
Povezani ukrep (reforma ali naložba) |
Mejnik/cilj |
Ime |
Kvalitativni kazalniki (za mejnike) |
Kvantitativni kazalniki (za cilje) |
Okvirni časovni razpored za dokončanje |
Opis vsakega mejnika in cilja |
|||
|
Merska enota |
Izhodišče |
Cilj |
Četrtletju |
Leto |
||||||
|
125 |
8.1 Olajševanje uporabe obnovljivih virov energije |
Mejnik |
Objava razpisa za zbiranje predlogov v podporo lokalnim oblastem |
Objava razpisa za zbiranje predlogov |
VPRAŠANJE 3 |
2023 |
Objavi se razpis za zbiranje predlogov za podporo lokalnim organom pri najemanju strokovnjakov ali javnih naročilih storitev, namenjenih izboljšanju upravnih postopkov, vključno z izdajanjem dovoljenj, za razvoj vetrne energije. |
|||
|
126 |
8.1 Olajševanje uporabe obnovljivih virov energije |
Mejnik |
Začetek veljavnosti sprememb ustreznih zakonov o racionalizaciji postopkov izdaje dovoljenj, načrtovanja in presoje vplivov na okolje |
Začetek veljavnosti sprememb |
V2 |
2024 |
Veljati morajo zakonodajne spremembe za racionalizacijo postopkov izdaje dovoljenj, načrtovanja in presoje vplivov na okolje za projekte vetrne energije. Ti vključujejo spremembo naslednjih zakonov, kolikor je to potrebno: gradbeni zakonik, Zakon o vodah, Zakon o načrtovanju, Zakon o presoji vplivov na okolje in sistemu okoljskega upravljanja, Zakon o okoljskih pristojbinah in Zakon o gozdovih. |
|||
|
127 |
8.1 Olajševanje uporabe obnovljivih virov energije |
Mejnik |
Vladna odločba o določitvi prednostnih razvojnih območij za vetrno energijo |
Sprejeta vladna odločba |
VPRAŠANJE 3 |
2024 |
Vlada sprejme sklep o določitvi prednostnih razvojnih območij vetrne energije. Vlada sprejme odločitev na podlagi tehničnega poročila, v katerem so opredeljena prednostna razvojna območja s skupnim ocenjenim potencialom za proizvodnjo 1 000 MW. |
|||
|
128 |
8.1 Olajševanje uporabe obnovljivih virov energije |
Ciljna vrednost |
Podpora lokalnim organom |
Število podprtih lokalnih organov |
0 |
20 |
VPRAŠANJE 1 |
2025 |
20 lokalnih organov je prejelo podporo na podlagi razpisa za zbiranje predlogov za najem strokovnjakov ali naročilo storitev ali z uporabo centralno naročenih storitev, namenjenih izboljšanju upravnih postopkov, vključno z izdajanjem dovoljenj, za razvoj vetrne energije. |
|
|
129 |
8.2 Program za povečanje dostopa proizvodnje energije iz obnovljivih virov do distribucijskega omrežja električne energije |
Mejnik |
Podpis pogodbe o sofinanciranju del distribucijskega omrežja električne energije |
Podpisan sporazum |
VPRAŠANJE 1 |
2024 |
Podpis pogodbe o sofinanciranju del distribucijskega omrežja električne energije med Ministrstvom za gospodarstvo in komunikacije ter družbo Elering AS z namenom povečanja zmogljivosti distribucijskega omrežja električne energije za 160 MW. |
|||
|
130 |
8.2 Program za povečanje dostopa proizvodnje energije iz obnovljivih virov do distribucijskega omrežja električne energije |
Ciljna vrednost |
Gradnja končana in na voljo dodatna zmogljivost 160 MW |
|
MW razpoložljive dodatne zmogljivosti |
0 |
160 |
VPRAŠANJE 1 |
2026 |
Dela na distribucijskem omrežju električne energije se zaključijo in povzročijo povečanje zmogljivosti distribucijskega omrežja električne energije za 160 MW. |
|
131 |
8.3 Povečanje proizvodnje in uporabe trajnostnega bioplina in biometana |
Mejnik |
Razpis za zbiranje vlog za nepovratna sredstva v podporo uporabi biometana |
Objava razpisa za zbiranje prijav |
V2 |
2024 |
Objava razpisa za zbiranje vlog za nepovratna sredstva v podporo uporabi trajnostnega biometana v skladu z direktivo o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (RED II). Razpis med merili za izbor vsebuje zahtevo iz opisa naložbe. |
|||
|
132 |
8.3 Povečanje proizvodnje in uporabe trajnostnega bioplina in biometana |
Mejnik |
Neodvisna raziskava o potrebnih regulativnih, organizacijskih in finančnih posegih |
Objava končnega poročila o raziskavi |
ČETRTLETJE 4 |
2024 |
Končno poročilo o neodvisni raziskavi, v katerem so opredeljeni potrebni regulativni, organizacijski in finančni posegi, ki jih je treba začeti in izvesti za povečanje proizvodnje in uporabe trajnostnega bioplina in trajnostnega biometana, se objavi na spletni strani Ministrstva za okolje. Poročilo vključuje oceno potenciala trajnostnega bioplina in trajnostnega biometana kot nadomestila za zemeljski plin v daljšem časovnem obdobju na podlagi analize preteklih količin porabe in prihodnjega povpraševanja. |
|||
|
133 |
8.3 Povečanje proizvodnje in uporabe trajnostnega bioplina in biometana |
Mejnik |
Priprava akcijskega načrta za proizvodnjo in uporabo bioplina in biometana |
Odobreni načrt |
V2 |
2025 |
Vlada odobri akcijski načrt za proizvodnjo in uporabo trajnostnega bioplina in trajnostnega biometana. Akcijski načrt vključuje seznam zakonodajnih sprememb in posegov, potrebnih za povečanje proizvodnje in uporabe trajnostnega bioplina in trajnostnega biometana. |
|||
|
134 |
8.3 Povečanje proizvodnje in uporabe trajnostnega bioplina in biometana |
Ciljna vrednost |
Namestitev novih zmogljivosti za proizvodnjo biometana |
Povečanje inštalirane proizvodne zmogljivosti trajnostnega biometana v kubičnih metrih |
0 |
4 000 000 |
V2 |
2026 |
Inštalirana zmogljivost za proizvodnjo trajnostnega biometana se v okviru programa podpore poveča za vsaj 4000000 kubičnih metrov. |
|
2.Ocenjeni skupni stroški načrta za okrevanje in odpornost
Ocenjeni skupni stroški spremenjenega načrta za okrevanje in odpornost, vključno s poglavjem REPowerEU za Estonijo, znašajo 953 330 000 EUR.
Ocenjeni skupni stroški poglavja REPowerEU znašajo 90 040 000 EUR. Zlasti ocenjeni skupni stroški ukrepov iz člena 21c(3), točka (a), Uredbe (EU) 2023/435 znašajo 0 EUR, stroški drugih ukrepov iz poglavja REPowerEU pa 90 040 000 EUR.
ODDELEK 2: FINANČNO PODPORO
1.Finančni prispevek
Obroki iz člena 2(2) se organizirajo na naslednji način:
Prvi objekt (nevračljiva podpora):
|
Zaporedna številka |
Povezani ukrep (reforma ali naložba) |
Mejnik/cilj |
Ime |
|
23 |
2.1. Zeleni prehod podjetij |
Mejnik |
Ustanovitev projektne skupine za zeleni prehod za izvajanje in spremljanje zelenega prehoda |
|
28 |
2.3. Programi za razvoj zelene tehnologije |
Mejnik |
Ustanovitev delovne skupine za načrtovanje in oblikovanje razvojnega programa |
|
37 |
2.6. Zeleni sklad |
Mejnik |
Podpis pogodbenega sporazuma med Ministrstvom za gospodarstvo in komunikacije ter podjetjem SmartCap |
|
38 |
2.6. Zeleni sklad |
Mejnik |
Sprejetje dokumenta o naložbeni politiki, ki ga je pripravil SmartCap |
|
44 |
3.1. Ustanovitev in razvoj centra odličnosti za upravljanje podatkov in odprte podatke |
Mejnik |
O ustanovitvi skupine za upravljanje podatkov v Statističnem uradu, Ministrstvu za gospodarske zadeve in komunikacije ter organu za državni informacijski sistem |
|
70 |
4.4. Spodbujanje zelenega prehoda v energetskem gospodarstvu |
Mejnik |
Odločitev vlade o naložbah, potrebnih za ublažitev omejitev višine vetrnih elektrarn, povezanih z obrambo |
|
71 |
4.4. Spodbujanje zelenega prehoda v energetskem gospodarstvu |
Mejnik |
Sprejetje sklepa Vlade o začetku postopka priprave Državnega razvojnega načrta energetskega sektorja, določitvi odgovornih in rokih |
|
74 |
4.5. Program za okrepitev elektroenergetskega omrežja za povečanje zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in prilagajanje podnebnim spremembam (kot je zaščita pred nevihtami) |
Mejnik |
Podpis pogodbe o sofinanciranju naložb v omrežje z operaterjem prenosnega sistema |
|
81 |
5.1. Vzpostavitev varne, zelene, konkurenčne, trajnostne prometne in energetske infrastrukture, ki temelji na potrebah |
Mejnik |
Sprejetje razvojnega načrta za promet in mobilnost za obdobje 2021–2035 s strani vlade |
|
89 |
5.4. Gradnja tramvajske proge starega pristanišča Talin |
Mejnik |
Dokončanje projekta gradnje tramvaja |
|
106 |
6.3. Krepitev primarnega zdravstvenega varstva |
Mejnik |
Začetek veljavnosti odloka vlade, ki spreminja seznam zdravstvenih storitev estonskega sklada zdravstvenega zavarovanja o dostopu do specializirane zdravstvene oskrbe |
|
107 |
6.3. Krepitev primarnega zdravstvenega varstva |
Mejnik |
Začetek veljavnosti sprememb odloka vlade, ki spreminja seznam zdravstvenih storitev estonskega zavoda za zdravstveno zavarovanje o stroških in storitvah splošnih zdravnikov |
|
113 |
6.6. Zagotavljanje ukrepov na trgu dela za zmanjšanje brezposelnosti mladih |
Mejnik |
Začetek veljavnosti odloka ministra za zdravje in delo za okrepitev sheme „Moja prva zaposlitev“ |
|
124 |
Revizija in nadzor |
Mejnik |
Začetek veljavnosti vladne uredbe o pravnem okviru za izvajanje in spremljanje načrta za okrevanje in odpornost Estonije. |
|
Znesek obroka |
142 977 720 EUR |
Drugi objekt (nevračljiva podpora):
|
Zaporedna številka |
Povezani ukrep (reforma ali naložba) |
Mejnik/cilj |
Ime |
|
1 |
1.1. Digitalna preobrazba v podjetjih |
Mejnik |
Razpis za zbiranje predlogov z merili za dodelitev in pogoji za dodelitev |
|
11 |
1.4. Reforma znanj in spretnosti za digitalno preobrazbo podjetij |
Mejnik |
Začetek veljavnosti sekundarne zakonodaje, ki določa pogoje podpore za razvoj digitalnih znanj in spretnosti |
|
16 |
1.5.1. Podpiranje konkurenčnosti podjetij na tujih trgih – državne in regionalne strategije |
Mejnik |
Priprava razvoja strategij |
|
19 |
1.5.2. Podpiranje konkurenčnosti podjetij na tujih trgih – inovativna poslovna središča na ključnih izvoznih trgih |
Mejnik |
Pripravljalna analiza za opredelitev vsebine in lokacij poslovnih središč |
|
21 |
1.5.3. Podpiranje konkurenčnosti podjetij na tujih trgih – skupine z učinkom na svetovni e-izvoz in virtualne faze |
Mejnik |
Vzpostavitev skupin z učinkom in izbira destinacij za globalne digitalne misije |
|
25 |
2.2. Zelena znanja in spretnosti za podporo zelenemu prehodu podjetij |
Mejnik |
Začetek veljavnosti sekundarne zakonodaje, ki določa pogoje podpore za razvoj zelenih znanj in spretnosti |
|
32 |
2.4. Posodobitev poslovnih modelov v proizvodnih podjetjih |
Mejnik |
Začetek veljavnosti ministrskega odloka, ki določa pogoje za upravičenost do nepovratnih sredstev |
|
34 |
2.5. Uporaba zelenih tehnologij, gospodarnih z viri |
Mejnik |
Objava razpisa za zbiranje predlogov za nepovratna sredstva |
|
51 |
3.4. Program #Bürokratt (nacionalna virtualna platforma in ekosistem) |
Ciljna vrednost |
Dostop do digitalnih javnih storitev prek platforme virtualnih pomočnikov |
|
54 |
3.5. Preoblikovanje osnovnih digitalnih storitev in varen prehod na infrastrukturo v oblaku |
Mejnik |
Razvoj centralno zagotovljenih/skupnih osnovnih storitev IT |
|
65 |
4.2. Podpora za prenovo stanovanjskih stavb |
Mejnik |
Objava razpisov za zbiranje vlog za nepovratna sredstva za obnovo stanovanjskih stavb |
|
68 |
4.3. Podpora za prenovo majhnih stanovanjskih stavb |
Mejnik |
Objavljeni razpisi za nepovratna sredstva za prenovo |
|
90 |
5.4. Gradnja tramvajske proge starega pristanišča Talin |
Mejnik |
Oddaja naročila gradenj |
|
114 |
6.6. Zagotavljanje ukrepov na trgu dela za zmanjšanje brezposelnosti mladih |
Mejnik |
Akcijski načrt jamstva za mlade |
|
117 |
6.8. Dolgotrajna oskrba |
Mejnik |
Začetek veljavnosti sprememb Zakona o socialnem varstvu |
|
Znesek obroka |
142 977 720 EUR |
Tretji objekt (nevračljiva podpora):
|
Zaporedna številka |
Povezani ukrep (reforma ali naložba) |
Mejnik/cilj |
Ime |
|
7 |
1.3. Razvoj digitalnih tovornih storitev |
Ciljna vrednost |
razvoj platform eFTI (elektronske informacije o prevozu blaga) |
|
24 |
2.1. Zeleni prehod podjetij |
Mejnik |
Sprejetje akcijskega načrta za krožno gospodarstvo s strani projektne skupine za zeleni prehod |
|
41 |
2.7. Ustvarjanje priložnosti za uvajanje tehnologij zelenega vodika, ki temeljijo na obnovljivih virih energije |
Mejnik |
Začetek veljavnosti ministrskega odloka, ki določa pogoje za dodelitev podpore |
|
47 |
3.2. Razvoj storitev dogodkov in proaktivnih digitalnih javnih storitev za posameznike |
Ciljna vrednost |
Uvedba storitev osebnih življenjskih dogodkov in/ali proaktivnih storitev |
|
49 |
3.3. Razvoj storitev dogodkov in digitalnega portala za podjetnike |
Ciljna vrednost |
Razvoj informacijske tehnologije, ki prispeva k izvajanju storitev in prehoda za poslovne dogodke |
|
63 |
4.1. Spodbujanje energetske učinkovitosti |
Mejnik |
Sklenitev sporazuma o sodelovanju, ki določa pogoje za sodelovanje med SA Kredex/Enterprise Estonia in okrožnimi razvojnimi centri |
|
76 |
4.6. Program za spodbujanje proizvodnje energije na industrijskih območjih |
Mejnik |
Objava razpisa za zbiranje predlogov za projekte, ki spodbujajo proizvodnjo energije v industrijskih obratih |
|
78 |
4.7. Pilotni program za shranjevanje energije |
Mejnik |
Objava razpisa za zbiranje predlogov za pilotni program za shranjevanje energije |
|
82 |
5.1. Vzpostavitev varne, zelene, konkurenčne, trajnostne prometne in energetske infrastrukture, ki temelji na potrebah |
Mejnik |
Sprejetje izvedbenega načrta za razvoj zelenega trajnostnega javnega prevoza v okviru razvojnega načrta za promet in mobilnost za obdobje 2021–2035 |
|
92 |
5.5. Naložbe občin v kolesarske in pešpoti |
Mejnik |
Razpis za zbiranje predlogov za nepovratna sredstva |
|
95 |
6.1. Celovita sprememba v organizaciji zdravstvenega varstva v Estoniji |
Mejnik |
Odobritev strateškega okvira za odpravo pomanjkanja delovne sile v zdravstvu |
|
96 |
6.1. Celovita sprememba v organizaciji zdravstvenega varstva v Estoniji |
Mejnik |
Začetek veljavnosti uredbe ministraza zdravje in delo o spremembi sistema povračila stroškov za zdravnike in farmacevte |
|
99a |
6.2.a Gradnja TERVIKUM |
Mejnik |
Podpis pogodbe o gradnji družbe TERVIKUM |
|
108 |
6.3. Krepitev primarnega zdravstvenega varstva |
Mejnik |
Začetek veljavnosti sprememb Zakona o organizaciji zdravstvenih storitev |
|
109 |
6.4. Prenova upravljanja e-zdravja |
Mejnik |
Odobritev okvira za upravljanje e-zdravja in časovnega načrta za njegovo izvajanje |
|
116 |
6.7. Podaljšanje trajanja dajatev iz zavarovanja za primer brezposelnosti |
Mejnik |
Začetek veljavnosti sprememb Zakona o storitvah za primer brezposelnosti in dajatvah za brezposelnost ter Zakona o zavarovanju za primer brezposelnosti |
|
118 |
6.8. Dolgotrajna oskrba |
Mejnik |
Akcijski načrt o modelu celostne oskrbe |
|
122 |
6.9. Zmanjšanje razlik v plačilu med spoloma |
Mejnik |
Digitalno orodje za razlike v plačilu med spoloma |
|
Znesek obroka |
142 977 720 EUR |
Četrti objekt (nevračljiva podpora):
|
Zaporedna številka |
Povezani ukrep (reforma ali naložba) |
Mejnik/cilj |
Ime |
|
2 |
1.1. Digitalna preobrazba v podjetjih |
Ciljna vrednost |
Dodelitev nepovratnih sredstev |
|
12 |
1.4. Reforma znanj in spretnosti za digitalno preobrazbo podjetij |
Ciljna vrednost |
Vpis v dejavnosti usposabljanja |
|
17 |
1.5.1. Podpiranje konkurenčnosti podjetij na tujih trgih – državne in regionalne strategije |
Mejnik |
Javno naročanje študij |
|
29 |
2.3. Programi za razvoj zelene tehnologije |
Mejnik |
Vzpostavitev programa za razvoj zelenih tehnologij |
|
35 |
2.5. Uporaba zelenih tehnologij, gospodarnih z viri |
Ciljna vrednost |
Število projektov, ki so jim bila dodeljena nepovratna sredstva na podlagi razpisa za zbiranje predlogov |
|
43a |
2.8 Podpora za naložbe v varnost oskrbe |
Mejnik |
Objava razpisa za zbiranje predlogov za nepovratna sredstva |
|
55 |
3.5. Preoblikovanje osnovnih digitalnih storitev in varen prehod na infrastrukturo v oblaku |
Ciljna vrednost |
Vzpostavitev nacionalne zasebne infrastrukture v oblaku s strani javnih organov |
|
56 |
3.5. Preoblikovanje osnovnih digitalnih storitev in varen prehod na infrastrukturo v oblaku |
Mejnik |
Razširitev infrastrukture v oblaku na podatkovno veleposlaništvo |
|
84a |
5.2.a Večnamensko delovno plovilo |
Mejnik |
Podpisana pogodba za gradnjo plovila |
|
86a |
5.3.a Gradnja viaduktov železnice Baltik |
Mejnik |
Naročila gradenj za gradnjo viaduktov Rail Baltic |
|
96a |
6.1 Celovita sprememba v organizaciji zdravstvenega varstva v Estoniji |
Mejnik |
Začetek veljavnosti Uredbe ministra za zdravje in delo ter spremembe zakona o organizacijah zdravstvenih storitev, ki vzpostavlja sistem povračil za medicinske sestre |
|
97 |
6.1. Celovita sprememba v organizaciji zdravstvenega varstva v Estoniji |
Ciljna vrednost |
Sprejem v usposabljanje za zdravstveno nego |
|
121 |
6.9. Zmanjšanje razlik v plačilu med spoloma |
Mejnik |
Sprejetje načrta za razvoj blaginje za obdobje 2023–2030 s strani vlade |
|
123 |
6.9. Zmanjšanje razlik v plačilu med spoloma |
Mejnik |
Digitalno orodje za razlike v plačilu med spoloma |
|
125 |
8.1 Olajševanje uporabe obnovljivih virov energije |
Mejnik |
Objava razpisa za zbiranje predlogov v podporo lokalnim oblastem |
|
126 |
8.1 Olajševanje uporabe obnovljivih virov energije |
Mejnik |
Začetek veljavnosti sprememb ustreznih zakonov o racionalizaciji postopkov izdaje dovoljenj, načrtovanja in presoje vplivov na okolje |
|
129 |
8.2 Program za povečanje dostopa proizvodnje energije iz obnovljivih virov do distribucijskega omrežja električne energije |
Mejnik |
Podpis sporazuma o sofinanciranju distribucijskega omrežja za električno energijo |
|
131 |
8.3 Povečanje proizvodnje in uporabe trajnostnega bioplina in biometana |
Mejnik |
Razpis za zbiranje vlog za nepovratna sredstva v podporo uporabi biometana |
|
Znesek obroka |
142 977 720 EUR |
Peti objekt (nevračljiva podpora):
|
Zaporedna številka |
Povezani ukrep (reforma ali naložba) |
Mejnik/cilj |
Ime |
|
4 |
1.2. Razvoj e-gradbe |
Mejnik |
Sprejetje mednarodnih standardov in najboljših praks za uporabo digitalnih tehnologij v gradbeništvu |
|
8 |
1.3. Razvoj digitalnih tovornih storitev |
Ciljna vrednost |
razvoj vmesnika ECMR (elektronski tovorni list) |
|
14 |
1.4. Reforma znanj in spretnosti za digitalno preobrazbo podjetij |
Ciljna vrednost |
Število novih modulov izpopolnjevanja in preusposabljanja |
|
15 |
1.4. Reforma znanj in spretnosti za digitalno preobrazbo podjetij |
Ciljna vrednost |
Pregled kvalifikacijskih standardov za strokovnjake s področja IKT. |
|
26 |
2.2. Zelena znanja in spretnosti za podporo zelenemu prehodu podjetij |
Ciljna vrednost |
Število modulov izpopolnjevanja in preusposabljanja |
|
39 |
2.6. Zeleni sklad |
Ciljna vrednost |
Obseg naložb v sklade tveganega kapitala ali naložbe lastniškega kapitala v podjetja |
|
43b |
2.8 Podpora za naložbe v varnost oskrbe |
Ciljna vrednost |
Število projektov, dodeljenih na podlagi razpisa za zbiranje predlogov |
|
57 |
3.5. Preoblikovanje osnovnih digitalnih storitev in varen prehod na infrastrukturo v oblaku |
Ciljna vrednost |
Migracija kritičnih sistemov na nacionalno infrastrukturo v oblaku podatkovnega veleposlaništva |
|
58 |
3.5. Preoblikovanje osnovnih digitalnih storitev in varen prehod na infrastrukturo v oblaku |
Ciljna vrednost |
Testiranje varnosti informacijskih sistemov javnih organov |
|
59 |
3.6. O vzpostavitvi strateške analize pranja denarja in financiranja terorizma v Estoniji |
Mejnik |
Začetek veljavnosti spremembe zakona o pranju denarja in preprečevanju financiranja terorizma ter drugih zakonodajnih, upravnih in pogodbenih sprememb, potrebnih za Center za strateško analizo |
|
61 |
3.8. Izgradnja zelo visokozmogljivih širokopasovnih omrežij |
Ciljna vrednost |
Uvedba zelo visokozmogljivega širokopasovnega omrežja na nove lokacije |
|
64 |
4.1. Spodbujanje energetske učinkovitosti |
Mejnik |
Digitalna orodja za lažji dostop do informacij o prenovi, vključno z vizualizacijo rezultatov prenove in oceno stroškov prenove, so postala operativna |
|
66 |
4.2. Podpora za prenovo stanovanjskih stavb |
Ciljna vrednost |
Stanovanja z izboljšano energetsko učinkovitostjo |
|
69 |
4.3. Podpora za prenovo majhnih stanovanjskih stavb |
Ciljna vrednost |
Stanovanja z izboljšano energetsko učinkovitostjo |
|
72 |
4.4. Spodbujanje zelenega prehoda v energetskem gospodarstvu |
Mejnik |
Začetek veljavnosti ustrezne primarne in/ali sekundarne zakonodaje ter objava smernic za ublažitev ovir za namestitev naprav za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in objektov za shranjevanje energije |
|
80a |
4.8 Spodbujanje razvoja polj vetrnih elektrarn na morju |
Mejnik |
Izvajalci izbranih radarskih in pasivnih radarskih sistemov/senzorjev ter podpis pogodb |
|
94 |
6.1. Celovita sprememba v organizaciji zdravstvenega varstva v Estoniji |
Mejnik |
Začetek veljavnosti vladnega odloka o načrtu za razvoj bolnišničnega omrežja |
|
119 |
6.8. Dolgotrajna oskrba |
Mejnik |
Začetek veljavnosti odloka ministra za socialno zaščito |
|
120 |
6.8. Dolgotrajna oskrba |
Mejnik |
Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb sistema podpore za otroke z velikimi potrebami po oskrbi |
|
127 |
8.1 Olajševanje uporabe obnovljivih virov energije |
Mejnik |
Vladna odločba o določitvi prednostnih razvojnih območij za vetrno energijo |
|
128 |
8.1 Olajševanje uporabe obnovljivih virov energije |
Ciljna vrednost |
Podpora lokalnim organom |
|
132 |
8.3 Povečanje proizvodnje in uporabe trajnostnega bioplina in biometana |
Mejnik |
Neodvisna raziskava o potrebnih regulativnih, organizacijskih in finančnih posegih |
|
Znesek obroka |
142 977 720 EUR |
Šesti objekt (nevračljiva podpora):
|
Zaporedna številka |
Povezani ukrep (reforma ali naložba) |
Mejnik/cilj |
Ime |
|
3 |
1.1. Digitalna preobrazba v podjetjih |
Ciljna vrednost |
Dodelitev nepovratnih sredstev |
|
5 |
1.2. Razvoj e-gradbe |
Mejnik |
Razpoložljivost javnih storitev na platformi za e-gradnjo |
|
6 |
1.2. Razvoj e-gradbe |
Ciljna vrednost |
Zaključek razvojnih projektov in projektov za izdelavo prototipov |
|
9 |
1.3. Razvoj digitalnih tovornih storitev |
Ciljna vrednost |
Skupno število zaključenih projektov |
|
33 |
2.4. Posodobitev poslovnih modelov v proizvodnih podjetjih |
Ciljna vrednost |
Št. podprtih projektov |
|
42 |
2.7 Ustvarjanje priložnosti za uvajanje tehnologij zelenega vodika, ki temeljijo na obnovljivih virih energije |
Mejnik |
Tehnologije in oprema za proizvodnjo zelenega vodika |
|
45 |
3.1. Ustanovitev in razvoj centra odličnosti za upravljanje podatkov in odprte podatke |
Ciljna vrednost |
Zaključek projektov za izboljšanje kakovosti podatkov |
|
46 |
3.1. Ustanovitev in razvoj centra odličnosti za upravljanje podatkov in odprte podatke |
Ciljna vrednost |
Objava naborov podatkov na nacionalnem portalu odprtih podatkov |
|
48 |
3.2. Razvoj storitev dogodkov in proaktivnih digitalnih javnih storitev za posameznike |
Ciljna vrednost |
Uvedba storitev osebnih dogodkov in proaktivnih storitev |
|
50 |
3.3. Razvoj storitev dogodkov in digitalnega portala za podjetnike |
Ciljna vrednost |
Razvoj informacijske tehnologije, ki prispeva k izvajanju storitev in prehoda za poslovne dogodke |
|
52 |
3.4. Program #Bürokratt (nacionalna virtualna platforma in ekosistem) |
Ciljna vrednost |
Uvedba virtualnega pomočnika Bürokratt v okoljih digitalnih javnih storitev |
|
53 |
3.4. Program #Bürokratt (nacionalna virtualna platforma in ekosistem) |
Ciljna vrednost |
Dostop do digitalnih javnih storitev prek platforme virtualnih pomočnikov |
|
62 |
3.8. Izgradnja zelo visokozmogljivih širokopasovnih omrežij |
Ciljna vrednost |
Uvedba zelo visokozmogljivega širokopasovnega omrežja na nove lokacije |
|
73 |
4.4. Spodbujanje zelenega prehoda v energetskem gospodarstvu |
Mejnik |
Sprejetje nacionalnega razvojnega načrta energetskega sektorja s strani vlade |
|
91 |
5.4 Gradnja tramvajske proge starega pristanišča Talin |
Ciljna vrednost |
Nova tramvajska proga, ki obratuje |
|
93 |
5.5. Naložbe občin v kolesarske in pešpoti |
Ciljna vrednost |
Dokončana infrastruktura za kolesa in pešce |
|
100a |
6.2.a Gradnja TERVIKUM |
Mejnik |
TERVIKUM zgrajen |
|
115 |
6.6. Zagotavljanje ukrepov na trgu dela za zmanjšanje brezposelnosti mladih |
Ciljna vrednost |
Število mladih, ki sodelujejo v shemi „Moja prva zaposlitev“ |
|
133 |
8.3 Povečanje proizvodnje in uporabe trajnostnega bioplina in biometana |
Mejnik |
Priprava akcijskega načrta za proizvodnjo in uporabo bioplina in biometana |
|
Znesek obroka |
142 977 720 EUR |
Sedmi objekt (nevračljiva podpora):
|
Zaporedna številka |
Povezani ukrep (reforma ali naložba) |
Mejnik/cilj |
Ime |
|
10 |
1.3. Razvoj digitalnih tovornih storitev |
Mejnik |
Naknadna ocena razvoja in uvedbe digitalnih tovornih listov |
|
13 |
1.4. Reforma znanj in spretnosti za digitalno preobrazbo podjetij |
Ciljna vrednost |
Zaključek dejavnosti usposabljanja |
|
18 |
1.5.1. Podpiranje konkurenčnosti podjetij na tujih trgih – državne in regionalne strategije |
Ciljna vrednost |
Število državnih in regionalnih izvoznih strategij |
|
20 |
1.5.2. Podpiranje konkurenčnosti podjetij na tujih trgih – inovativna poslovna središča na ključnih izvoznih trgih |
Ciljna vrednost |
Število odprtih poslovnih središč |
|
22 |
1.5.3. Podpiranje konkurenčnosti podjetij na tujih trgih – skupine z učinkom na svetovni e-izvoz in virtualne faze |
Ciljna vrednost |
Število misij, ki so jih izvedle skupine z globalnim vplivom, in število pomembnih dogodkov, na katerih je bila Estonija zastopana v „virtualnih fazah“ |
|
27 |
2.2. Zelena znanja in spretnosti za podporo zelenemu prehodu podjetij |
Ciljna vrednost |
Ljudje, ki sodelujejo v programih izpopolnjevanja in preusposabljanja |
|
30 |
2.3. Programi za razvoj zelene tehnologije |
Ciljna vrednost |
Število grozdov, podprtih v okviru programa za razvoj zelenih tehnologij |
|
31 |
2.3. Programi za razvoj zelene tehnologije |
Ciljna vrednost |
Število zagonskih podjetij, podprtih v okviru programa za razvoj zelenih tehnologij, ki so prejela zasebne naložbe |
|
36 |
2.5. Uporaba zelenih tehnologij, gospodarnih z viri |
Ciljna vrednost |
Število zaključenih projektov |
|
40 |
2.6. Zeleni sklad |
Ciljna vrednost |
Obseg naložb v sklade tveganega kapitala ali naložbe lastniškega kapitala v podjetja |
|
43 |
2.7. Ustvarjanje priložnosti za uvajanje tehnologij zelenega vodika, ki temeljijo na obnovljivih virih energije |
Ciljna vrednost |
Nepovratna sredstva, dodeljena tehnologijam zelenega vodika, ki temeljijo na obnovljivih virih energije, v višini vsaj 49,49 milijona EUR |
|
43c |
2.8 Podpora za naložbe v varnost oskrbe |
Ciljna vrednost |
Število zaključenih projektov |
|
60 |
3.7. Informacijski sistem za strateško analizo pranja denarja in financiranja terorizma v realnem času |
Mejnik |
Razvoj novega sistema za analizo IKT v realnem času za center za strateško analizo in prenos v finančnoobveščevalno enoto |
|
67 |
4.2. Podpora za prenovo stanovanjskih stavb |
Ciljna vrednost |
Ocenjeno letno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov |
|
69a |
4.3 Podpora za prenovo majhnih stanovanjskih stavb |
Ciljna vrednost |
Stanovanja z izboljšano energetsko učinkovitostjo |
|
75 |
4.5. Program za okrepitev elektroenergetskega omrežja za povečanje zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in prilagajanje podnebnim spremembam (kot je zaščita pred nevihtami) |
Ciljna vrednost |
Dodatna zmogljivost omrežja, ustvarjena z naložbami v prenosno omrežje |
|
77 |
4.6. Program za spodbujanje proizvodnje energije na industrijskih območjih |
Ciljna vrednost |
Dodatna povezovalna zmogljivost za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov na industrijskih območjih, priključenih na omrežje, ali v njihovi bližini |
|
79 |
4.7. Pilotni program za shranjevanje energije |
Ciljna vrednost |
Dodatna zmogljivost za shranjevanje toplote, ki izhaja iz podpore za naložbe |
|
80 |
4.7. Pilotni program za shranjevanje energije |
Ciljna vrednost |
Dodatna zmogljivost za shranjevanje električne energije, ki izhaja iz podpore za naložbe |
|
80b |
4.8 Spodbujanje razvoja polj vetrnih elektrarn na morju |
Mejnik |
Radarski in pasivni radarski sistem/senzorji začnejo delovati |
|
80c |
4.8 Spodbujanje razvoja polj vetrnih elektrarn na morju |
Mejnik |
Odprava omejitve višine vetrnih turbin na morju v Riškem zalivu in estonskih otokih Hiiumaa, Saaremaa, Vormsi |
|
83 |
5.1. Vzpostavitev varne, zelene, konkurenčne, trajnostne prometne in energetske infrastrukture, ki temelji na potrebah |
Mejnik |
Izvajanje razvojnega načrta za promet in mobilnost za obdobje 2021–2035 |
|
85a |
5.2.a Večnamensko delovno plovilo |
Mejnik |
Dostavljeno plovilo |
|
87a |
5.3.a Gradnja viaduktov železnice Baltik |
Ciljna vrednost |
Viadukti dokončani |
|
98 |
6.1. Celovita sprememba v organizaciji zdravstvenega varstva v Estoniji |
Mejnik |
Začetek veljavnosti ministrske uredbe o spremembi sporazuma med ministrstvom za socialne zadeve in univerzo v Tartuju o pomanjkanju zdravnikov na nekaterih specializacijah |
|
130 |
8.2 Program za povečanje dostopa proizvodnje energije iz obnovljivih virov do distribucijskega omrežja električne energije |
Ciljna vrednost |
Gradnja končana in na voljo dodatna zmogljivost 160 MW |
|
134 |
8.3 Povečanje proizvodnje in uporabe trajnostnega bioplina in biometana |
Ciljna vrednost |
Namestitev novih zmogljivosti za proizvodnjo biometana |
|
Znesek obroka |
95 318 480 EUR |
ODDELEK 3: DODATNA UREDITEV
1.Ureditve za spremljanje in izvajanje načrta za okrevanje in odpornost
Spremljanje in izvajanje estonskega načrta za okrevanje in odpornost poteka v skladu z naslednjimi ureditvami:
Ministrstvo za finance kot vodilno ministrstvo in državni center za skupne storitve zagotavljata splošno usklajevanje, spremljanje in izvajanje načrta za okrevanje in odpornost. Državni center za skupne storitve opravlja naloge organa upravljanja. Oddelek za državni proračun na Ministrstvu za finance v sodelovanju z državnim centrom za skupne storitve opravlja naloge, povezane s spremljanjem in ocenjevanjem.
Sektorska ministrstva in agencije izvajajo pristojnosti, ki so jim dodeljene v zvezi z izvajanjem načrta. Njihove službe podpirajo tudi spremljanje napredka projektov v njihovi pristojnosti ter vzdržujejo tesno sodelovanje z državnim centrom za skupne storitve in ministrstvom za finance. V ta namen se za evidentiranje vseh podatkov, povezanih z izvajanjem in spremljanjem načrta, uporablja obstoječi operativni sistem strukturnih skladov (SFOS).
Oddelek za finančni nadzor Ministrstva za finance, revizijski organ, izvaja redne revizije vzpostavljenih sistemov upravljanja in nadzora. Pripravi tudi povzetek revizij, opravljenih za zahtevke za plačila. Revizijski organ gosti tudi službo za usklajevanje boja proti goljufijam.
Vsi nacionalni in zunanji viri se vključijo v proračun v programih za posamezne sektorje, kar omogoča pregledno spremljanje sektorskega financiranja ter prepoznavanje tveganj in preprečevanje dvojnega financiranja.
2.Ureditev za zagotovitev popolnega dostopa Komisije do osnovnih podatkov
Državni center za skupne storitve kot organ upravljanja je odgovoren za predložitev zahtevkov za plačilo Evropski komisiji in za pripravo izjave o upravljanju, s katero potrjuje, da so bila sredstva porabljena za predvideni namen, da so informacije popolne, točne in zanesljive ter da nadzorni sistem daje potrebno zagotovilo. Poleg tega spremljanje in ocenjevanje zagotavlja tudi ministrstvo za finance v sodelovanju z državnim centrom za skupne storitve.
Podatki, povezani z izvajanjem in spremljanjem načrta, se hranijo v obstoječem integriranem informacijskem sistemu, operativnem sistemu strukturnih skladov (SFOS). SFOS je prilagojen zahtevam iz Uredbe (EU) 2021/241 glede zbiranja podatkov, poročil o napredku in zahtevkov za plačila, vključno z zbiranjem kazalnikov in drugih informacij, potrebnih za prikaz doseganja mejnikov in ciljev ter poročanje o tem. SFOS uporabljajo vsi akterji, ki sodelujejo pri izvajanju načrta. Informacije v SFOS se stalno posodabljajo o napredku in rezultatih načrta, vključno z ugotovljenimi pomanjkljivostmi in vsemi sprejetimi korektivnimi ukrepi.
V skladu s členom 24(2) Uredbe (EU) 2021/241 Estonija po izpolnitvi ustreznih dogovorjenih mejnikov in ciljev iz oddelka 2.1 te priloge Komisiji predloži ustrezno utemeljen zahtevek za plačilo finančnega prispevka. Estonija zagotovi, da ima Komisija na zahtevo popoln dostop do ustreznih osnovnih podatkov, ki podpirajo ustrezno utemeljitev zahtevka za plačilo, tako za oceno zahtevka za plačilo v skladu s členom 24(3) Uredbe (EU) 2021/241 kot za namene revizije in nadzora.
