Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52023IP0473

    P9_TA(2023)0473 – Izvajanje uredbe o geografskem blokiranju iz leta 2018 na digitalnem enotnem trgu – Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2023 o izvajanju uredbe o geografskem blokiranju iz leta 2018 na digitalnem enotnem trgu (2023/2019(INI))

    UL C, C/2024/4175, 2.8.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/4175/oj (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/4175/oj

    European flag

    Uradni list
    Evropske unije

    SL

    Serija C


    C/2024/4175

    2.8.2024

    P9_TA(2023)0473

    Izvajanje uredbe o geografskem blokiranju iz leta 2018 na digitalnem enotnem trgu

    Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2023 o izvajanju uredbe o geografskem blokiranju iz leta 2018 na digitalnem enotnem trgu (2023/2019(INI))

    (C/2024/4175)

    Evropski parlament,

    ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

    ob upoštevanju Uredbe (EU) 2018/302 z dne 28. februarja 2018 o naslovitvi neupravičenega geografskega blokiranja in drugih oblik diskriminacije na podlagi državljanstva, kraja prebivališča ali kraja sedeža strank na notranjem trgu (1) (uredba o geografskem blokiranju),

    ob upoštevanju Direktive 2006/123/ES z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (2) (direktiva o storitvah),

    ob upoštevanju Direktive 2009/22/ES z dne 23. aprila 2009 o opustitvenih tožbah zaradi varstva interesov potrošnikov (3),

    ob upoštevanju Direktive 2010/13/EU z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov ali drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (4) (direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah),

    ob upoštevanju Direktive (EU) 2019/789 z dne 17. aprila 2019 o določitvi pravil glede izvrševanja avtorske in sorodnih pravic, ki se uporabljajo za določene spletne prenose radiodifuznih organizacij in retransmisije televizijskih ter radijskih programov (5),

    ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/1128 z dne 14. junija 2017 o čezmejni prenosljivosti storitev spletnih vsebin na notranjem trgu (6) (uredba o prenosljivosti),

    ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/2394 z dne 12. decembra 2017 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov (7) (uredba o sodelovanju na področju varstva potrošnikov),

    ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/782 z dne 29. aprila 2021 o pravicah in obveznostih potnikov v železniškem prometu (8),

    ob upoštevanju poročila Komisije z dne 30. novembra 2020 z naslovom „Prvi kratkoročni pregled uredbe o geografskem blokiranju“ (COM(2020)0766) in priloženega delovnega dokumenta služb Komisije (SWD(2020)0294),

    ob upoštevanju študije Komisije z naslovom „ Study on the impacts of the extension of the scope of the Geo-blocking Regulation to audiovisual and non-audiovisual services giving access to copyright protected content “ (Študija o vplivih razširitve področja uporabe uredbe o geografskem blokiranju na avdiovizualne in druge storitve, ki omogočajo dostop do avtorsko zaščitenih vsebin),

    ob upoštevanju študije Komisije z maja 2016 z naslovom „ Mystery shopping survey on territorial restrictions and geo-blocking in the European Digital Single Market “ (Raziskava o ozemeljskih omejitvah in geografskem blokiranju na evropskem enotnem digitalnem trgu, izvedena z metodo skrivnostnega nakupovanja),

    ob upoštevanju študije Komisije iz leta 2019 z naslovom „ Flash Eurobarometer 477 on Accessing Content Online and Cross-border Portability of Online Content Services, Cross-border Access to Content Online, and Intra-EU Calls “ (Flash Eurobarometer 477 o dostopu do spletnih vsebin in čezmejni prenosljivosti storitev spletnih vsebin, čezmejnem dostopu do spletnih vsebin in klicih znotraj EU),

    ob upoštevanju študije Komisije z junija 2020 z naslovom „ Mystery shopping survey on territorial restrictions and geo-blocking in the European Digital Single Market “ (Raziskava o ozemeljskih omejitvah in geografskem blokiranju na evropskem enotnem digitalnem trgu, izvedena z metodo skrivnostnega nakupovanja),

    ob upoštevanju člena 54 Poslovnika ter člena 1(1)(e) sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku pridobitve dovoljenja za pripravo samoiniciativnih poročil in priloge 3 k temu sklepu,

    ob upoštevanju mnenj Odbora za kulturo in izobraževanje ter Odbora za pravne zadeve,

    ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A9-0335/2023),

    A.

    ker je namen uredbe o geografskem blokiranju izboljšati dostop do blaga in storitev za stranke ter preprečiti neupravičeno diskriminacijo strank na enotnem trgu z doseganjem štirih posebnih ciljev, in sicer izboljšati preglednost za stranke z omogočanjem dostopa do spletnih strani ali aplikacij na celotnem enotnem trgu, preprečiti neupravičeno različno obravnavo pri dostopu do blaga in storitev za stranke na celotnem enotnem trgu, izboljšati javno izvrševanje v zvezi z neupravičenim geografskim blokiranjem in vsako drugo diskriminacijo na podlagi kraja prebivališča, sedeža ali državljanstva stranke ter povečati pravno varnost za podjetja, ki opravljajo čezmejne transakcije;

    B.

    ker je splošni cilj uredbe o geografskem blokiranju zagotoviti, da gospodarski subjekti stranke v EU (vključno s potrošniki in drugimi končnimi uporabniki) obravnavajo enako, ne glede na njihovo geografsko lokacijo, državljanstvo ali prebivališče;

    C.

    ker je Parlament zahteval, da Komisija skrbno oceni možnost vključitve elektronsko opravljenih storitev, katerih glavna značilnost je zagotavljanje dostopa do avtorsko zaščitenih del ali drugih zaščitenih vsebin in njihova uporaba, v področje uporabe uredbe o geografskem blokiranju; ker je morala Komisija v skladu s členom 9 uredbe o geografskem blokiranju to oceno izvesti do 23. marca 2020; ker je v poročilu Komisije o prvem kratkoročnem pregledu uredbe o geografskem blokiranju navedeno, da ima evropski potrošnik na področju avdiovizualnih vsebin v povprečju dostop le do 14 % filmov, ki so na voljo na spletu v EU-27 (9), in opozarja, da se dostop med državami članicami zelo razlikuje, saj imajo potrošniki v Grčiji dostop le do 1,3 % vseh naslovov, ki so na voljo v vseh državah članicah EU, medtem ko imajo potrošniki v Nemčiji dostop do 43,1 % vseh filmov, ki so na voljo v vseh državah članicah;

    D.

    ker je Parlament imel plenarno razpravo o oceni uredbe o geografskem blokiranju z dne 11. marca 2021, v kateri je bila Komisija pozvana, naj sprejme zakonodajni predlog za vključitev avdiovizualnih storitev v področje uporabe uredbe o geografskem blokiranju; ker je Komisija med to razpravo napovedala, da namerava vzpostaviti dialog z deležniki, da bi ugotovila, kako spodbujati boljše kroženje avdiovizualnih vsebin po vsej EU, in se zavezala, da bo ocenila napredek, dosežen do konca leta 2022, in se nato odločila o naslednjih korakih in preučila različne možnosti, vključno z zakonodajnimi ukrepi;

    E.

    ker število potrošnikov, ki poskušajo dostopati do avdiovizualnih vsebin, ki so na voljo v drugih državah članicah, hitro narašča; ker namerava Komisija zato stopiti v dialog deležniki, da bi se spodbudilo kroženje kakovostnih vsebin po vsej EU; ker je ta dialog vključen v akcijski načrt za medijski in avdiovizualni sektor (10) kot ukrep št. 7; ker je dialog z deležniki izpostavil osrednjo vlogo teritorialnega delovanja audiovizialnega sektorja, ki je ključen za EU tako v gospodarskem kot kulturnem smislu in je bistvenega pomena za ohranjanje kulturne in jezikovne raznolikosti ter pluralnosti medijev v EU;

    F.

    ker državljani, ki živijo v obmejnih regijah ali pripadajo jezikovnim manjšinam, zaradi geografskega blokiranja včasih ne morejo dostopati do vsebin v svojem maternem jeziku, kar jim lahko omejuje dostop do kulturnih vsebin; ker bi morala rast vsebin na zahtevo in spreminjajoči se vzorci uporabe avdiovizualnih vsebin spodbuditi ponovni razmislek o pristopu EU k licenciranju vsebin;

    G.

    ker so se države članice soočale z izzivi in zamudami pri prenosu uredbe o geografskem blokiranju;

    H.

    ker je treba uredbo o geografskem blokiranju obravnavati v okviru celotnega svežnja ukrepov za e-trgovanje in druge povezane zakonodaje, zlasti v zvezi s storitvami čezmejne dostave paketov, uredbo o sodelovanju na področju varstva potrošnikov ter direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah, ob upoštevanju njegovega potenciala za povečanje čezmejnega-trgovanja v Evropi, kar je predpogoj za delovanje enotnega digitalnega trga v celoti;

    I.

    ker je ohranjanje geografskega blokiranja avtorsko zaščitenih del in zaščitenih vsebin eno glavnih orodij za zagotavljanje kulturne raznolikosti;

    1.

    je seznanjen z neizkoriščenimi možnostmi za čezmejne gospodarske dejavnosti in poudarja, da bi bilo mogoče te dejavnosti spodbujati z odpravo preostalih ovir z geografskim blokiranjem, s čimer bi zagotovili nemoteno delovanje notranjega trga in zagotovili, da bodo imeli vsi evropski državljani enak dostop do blaga in storitev, ne glede na to, kje se nahajajo, hkrati pa še naprej spodbujali prosti pretok izdelkov in storitev v skladu z načeli uredbe o geografskem blokiranju; poudarja, da je treba povečati ozaveščenost potrošnikov, saj mnogi državljani še vedno ne poznajo veljavnih pravil, kar zmanjšuje zaupanje v čezmejno spletno nakupovanje; poziva k nadaljnjim ukrepom za odpravo neupravičenih omejitev in zmanjšanje bremena za zagotavljanje čezmejnih storitev, da bi v celoti izkoristili potencial enotnega trga za potrošnike in podjetja, ter da je treba izboljšati izvajanje ukrepov na nacionalni ravni, da bi zagotovili učinkovitost uredbe o geografskem blokiranju;

    2.

    poudarja pomen uredbe o geografskem blokiranju pri oblikovanju trdnejšega, skladnejšega, dostopnejšega in pravičnejšega notranjega trga za vse državljane in podjetja v EU, brez diskriminacije ali neupravičenih omejitev in ne glede na njihovo državljanstvo in kraj njihovega prebivališča ali sedeža; poudarja, da je treba sprejeti nadaljnje ukrepe, da bi potencial uredbe izkoristili v celoti, med drugim z okrepitvijo pravnega okvira, tako da bo podpiral čezmejno izmenjavo blaga in storitev;

    3.

    ugotavlja, da je Komisija prvi kratkoročni pregled uredbe o geografskem blokiranju (COM(2020)0766) objavila sedem mesecev po roku, določenem v uredbi; priznava, da je bil ta prvi pregled opravljen pred začetkom pandemije koronavirusne bolezni, kar pomeni, da spremembe vedenja potrošnikov in trgovcev, ki jih je povzročila pandemija, niso bile zajete v poročilu Komisije iz leta 2020; opozarja na spremembe potrošniških navad in vse večjo naklonjenost nakupovanju blaga in storitev prek spleta, kar je še okrepil vpliv pandemije koronavirusne bolezni; priznava porast spletnih dejavnosti, vključno z e-trgovanjem, digitalnimi storitvami in delom na daljavo, ter poudarja potrebo po trdnem in vključujočem enotnem digitalnem trgu, ki bo izpolnjeval te spreminjajoče se navade potrošnikov; zato poudarja, da je treba na podlagi novih podatkov na tem področju sprejeti nadaljnje sklepe in razmisliti o uvedbi dopolnilnih ukrepov za zmanjšanje razdrobljenosti trga in odpravo neupravičenih omejitev, ob upoštevanju dejstva, da je 12 % podjetij v EU (11) zaradi pandemije začelo ali povečalo spletno prodajo blaga ali storitev, ter izboljšati pravice in izkušnje potrošnikov; poudarja, da je treba celovito ponovno oceniti učinkovitost uredbe o geografskem blokiranju v okviru pospešene digitalne preobrazbe, vključno z njeno učinkovitostjo, in pri tem upoštevati tudi spremembe v vedenju potrošnikov in trgovcev, ki jih je povzročila pandemija koronavirusne bolezni;

    4.

    poziva države članice, naj uredbo o geografskem blokiranju uporabljajo in izvajajo v celoti ter odločno ukrepajo proti subjektom, ki potrošnike prikrajšajo za vse ugodnosti, ki jih ponuja enotni trg, tudi z zagotavljanjem ustreznih orodij in krepitvijo čezmejnega sodelovanja za izvrševanje, tudi z močnejšo mrežo za sodelovanje na področju varstva potrošnikov; poziva Komisijo, naj okrepi izvrševanje, da bi se izognili razdrobljenosti predpisov; poziva Komisijo, naj to olajša tako, da oceni različne izvršilne ukrepe, ki so jih doslej uporabljale države članice, da ugotovi, kateri so najbolj sorazmerni in učinkoviti, ter da to deli kot zgled dobre prakse, da bi spodbudila usklajen pristop med državami članicami;

    5.

    priznava, da je razpon med najnižjimi in najvišjimi globami med državami članicami in znotraj držav članic širok; poziva Komisijo, naj natančneje spremlja, ali bi takšne razlike lahko ogrozile učinkovitost in usklajeno uporabo uredbe;

    6.

    poudarja, da je potreben trdnejši okvir za zbiranje in analizo podatkov, da bi bolje razumeli vpliv in učinkovitost uredbe o geografskem blokiranju, vključno z njenimi učinki na vedenje potrošnikov in tržno dinamiko; ugotavlja, da hitri napredek pri digitalizaciji trgovine z blagom in storitvami nudi odlične možnosti za olajšanje čezmejnega dostopa in spodbujanje konkurence med različnimi podjetji v EU v korist potrošnikov;

    7.

    priznava, da so glede poslovanja med podjetji potrebni dodatni dokazi o učinkovitosti, sorazmernosti in odvračilnem učinku različnih izvršilnih ukrepov v državah članicah; poziva Komisijo, naj izvede celovito študijo o vplivu uredbe o geografskem blokiranju na poslovanje med podjetji, s posebnim poudarkom na malih in srednje velikih podjetjih;

    8.

    ugotavlja, da tretjina vseh pritožb, ki so jih prejeli pristojni organi, ki so se odzvali, v Uredbi dejansko ni bila zajeta, med drugim tudi v zvezi z vsebinami, zaščitenimi z avtorskimi pravicami, in zavarovalniškimi storitvami, kar kaže, da potrošniki menijo, da je geografsko blokiranje na teh področjih še posebej problematično; poudarja, da je pomembno preučiti možne bitne koristi razširitve področja uporabe uredbe na nova področja in uvesti ukrepe za izboljšanje ozaveščenosti o tej uredbi in drugi veljavni zakonodaji; poziva Komisijo, naj oceni, ali bi pomanjkljivosti pri izvrševanju druge veljavne zakonodaje lahko nenamerno postale razlog za pritožbe ali težave v zvezi s to uredbo;

    9.

    ugotavlja, da sta bila najpogostejša razloga za pritožbe v večini držav članic blokiranje dostopa do spletnih vmesnikov in preusmeritve; opozarja, da naj bi nova uredba o sodelovanju na področju varstva potrošnikov izboljšala sodelovanje mreže za sodelovanje na področju varstva potrošnikov, saj predvideva nove postopke ter okrepljene mehanizme medsebojne pomoči in opozarjanja; poziva k oceni učinkovitosti teh novih postopkov in mehanizmov, okrepitvi prizadevanj za usklajevanje ter k razvoju strategij za obravnavo najpogostejših razlogov za pritožbe; poudarja, da se je treba bolj potruditi pri kampanjah za ozaveščanje trgovcev in potrošnikov;

    10.

    opozarja, da uredba o geografskem blokiranju prepoveduje cenovno diskriminacijo na podlagi potrošnikovega državljanstva, kraja prebivališča ali sedeža; poziva Komisijo, naj stalno ocenjuje učinek uporabe umetne inteligence in njen morebitni učinek na ozaveščenost strank o praksah geografskega blokiranja, na primer tako, da naredi te prakse manj vidne za potrošnike;

    11.

    priznava, da lahko obstajajo določene razlike v cenah za čezmejne stranke, ki jih je mogoče upravičiti z dejavniki, kot so različne stopnje davka na dodano vrednost (DDV) ter višji stroški čezmejne dostave; vendar meni, da se potrošnikom ne sme preprečiti dostopa do konkurenčnih ponudb, ki jih na enotnem trgu ponujajo isti ali drugi ponudniki;

    12.

    priznava, da bi lahko obstajali praktični, organizacijski in finančni izzivi, zlasti za mala in srednja podjetja, ki so povezana z uvedbo morebitne obvezne dostave izdelkov v državo prebivališča potrošnika; obžaluje, da določeni trgovci v svojih pogojih potrošnikom prepovedujejo, da bi uporabljali metode dostave z osebnim prevzemom ali z lastno organizacijo, ali pa zavračajo pošiljanje izdelkov prevoznim podjetjem, specializiranim za čezmejno dostavo paketov, kar je v nasprotju z načeli uredbe o geografskem blokiranju; poudarja, da omejitve dostave pri čezmejni spletni prodaji še vedno vplivajo na več kot 50 % poskusov nakupa, kar je v nasprotju s pričakovanju potrošnikov; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo nadaljnje ukrepe za lažje delovanje storitev čezmejne dostave paketov in dostop do njih; opozarja, da trgovci ne bi smeli ovirati neodvisnih prevoznih podjetij, da potrošnikom omogočajo čezmejno dostavo izdelkov, zlasti v primerih, ko trgovec te možnosti ne ponuja ali če trgovci prepovedujejo možnost osebnega prevzema v trgovini; zato poziva Komisijo, naj oceni, v kolikšni meri je za spletne prodajalce iskanje cenovno dostopnih storitev čezmejne dostave paketov še vedno težava; meni, da bi morala Komisija razmisliti o tem, da v Uredbo vključi še bolj izrecno sklicevanje na te storitve tretjih oseb za čezmejno dostavo paketov; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo nadaljnje ukrepe za lažje delovanje storitev čezmejne dostave paketov in dostop do njih;

    13.

    priznava, da je potrebno nadaljnje delo na področju standardizacije in interoperabilnosti ter da je treba podpreti trenutna prizadevanja za izboljšanje standardizacije in splošne kakovosti storitev na področju sistemov čezmejne dostave paketov ter poziva Komisijo, naj razmisli o dodatnih ukrepih, s katerimi bi podprli zmanjšanje stroškov pošiljanja pri čezmejnih transakcijah;

    14.

    je seznanjen z revizijo uredbe o vertikalnih skupinskih izjemah (12); poziva Komisijo, naj zagotovi, da se sporazumi o selektivni distribuciji in sporazumi o izključnih pravicah ne zlorabljajo, ne ogrožajo pravice do pasivne prodaje ali omejujejo prosti pretok blaga in storitev prek nacionalnih meja ter potrošnikom ne preprečujejo nakupa blaga in storitev, ki so na voljo v drugih državah članicah, ter priporoča širšo in podrobnejšo analizo s posebnim poudarkom na učinku teh sporazumov na mala in srednja podjetja; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj ustrezno oceni učinkovitost člena 6 uredbe o geografskem blokiranju v zvezi s sporazumi o pasivni prodaji, in preuči morebitne dodatne ukrepe za zagotovitev, da sporazumi, ki omejujejo pasivno prodajo, ne ovirajo konkurenčnosti, izbire potrošnikov ali raznovrstnosti trga;

    15.

    ugotavlja, da v nekaterih sektorjih v EU obstajajo stalne ozemeljske omejitve dobave, kot so ovire, ki jih nalagajo zasebni subjekti (dobavitelji) v dobavni verigi, ki lahko vplivajo na trgovce na drobno ali trgovce na debelo, kar lahko ovira ali omeji možnosti trgovcev na drobno ali trgovcev na debelo, da kupujejo blago v državah EU, ki niso države, v kateri imajo sedež, in/ali jim preprečujejo distribucijo (tj. nadaljnjo prodajo) blaga v druge države EU, ki niso države, v kateri imajo sedež, in da bi to lahko prispevalo k višjim maloprodajnim cenam; poziva Komisijo, naj nadaljuje posvetovanja z deležniki po vsej EU; ponovno poziva Komisijo, naj obravnava protikonkurenčni učinek ozemeljskih omejitev dobave, da bi dosegli popolnoma delujoč enotni trg in izkoristili njegove potencialne koristi za potrošnike;

    16.

    obžaluje, da še vedno obstajajo nekatere neupravičene ovire glede spletne registracije in načinov plačila na spletu; opozarja, da te ovire pomenijo, da se čezmejne stranke pogosto ne morejo registrirati na spletnih straneh, ki zahtevajo registracijo, ali ne morejo plačati zahtevane storitve, ne da bi zagotovile podatke, kot je lokalni naslov ali posebno nacionalno plačilno sredstvo ali celo telefonska številka države, kar spodkopava cilj uredbe, da se potrošniku zagotovijo enake možnosti nakupovanja kot jih imajo domačini; poziva Komisijo, naj sodeluje z državami članicami in deležniki pri odpravljanju teh ovir in izvede celovito analizo, da bi predlagala ukrepe za njihovo odpravo v skladu z načeli direktive o storitvah in zagotovila, da se načela uredbe o geografskem blokiranju v celoti izvajajo v korist potrošnikov in strank;

    17.

    opozarja, da v skladu s členom 1(5) Uredba ne bi smela vplivati na avtorsko pravo; poudarja, da je Parlament v skladu s klavzulo o pregledu Uredbe zahteval, da Komisija oceni, ali naj se uredba uporablja tudi za elektronsko opravljene storitve, katerih glavna značilnost je zagotavljanje dostopa do del, zaščitenih z avtorskimi pravicami, ali drugih zaščitenih vsebin in njihove uporabe, vključno s prodajo del, zaščitenih z avtorskimi pravicami, ali zaščitenih vsebin v nematerialni obliki, če ima trgovec potrebne pravice za zadevna ozemlja (13); opozarja na ugotovitve prvega kratkoročnega pregleda uredbe o geografskem blokiranju, ki navaja, da bi razširitev ponudbe avdiovizualnih del, tudi kot odgovor na nenaročene zahteve posameznih potrošnikov brez dodatnih licenc, spodbudila čezmejno povpraševanje po avdiovizualnih vsebinah, kar bi na koncu povečalo kulturno raznolikost in čezmejno širjenje vsebin na novo občinstvo, zato je potrebna nadaljnja analiza;

    18.

    meni, da bi bilo treba storiti več, da bi zagotovili kroženje in razpoložljivost del in programov v EU, vključno z obstoječimi in novimi kinematografskimi in avdiovizualnimi vsebinami, kar bi odražalo bogastvo in raznolikost kulture v Evropi, ki se ne ozira na meje; v zvezi s tem priznava, da je podpora evropskih koprodukcij, sinhronizacije ali podnaslavljanja v 24 uradnih jezikih EU ter mednarodno razširjanje del izjemnega pomena; poziva Komisijo, naj v partnerstvu z industrijo predlaga pobudo, s katero bi zagotovila, da bodo nagrajeni evropski filmi, kot so dobitniki nagrade občinstva LUX, na voljo po vsej EU;

    19.

    pozdravlja napredek, dosežen pri medkataložni dostopnosti glasbe, e-knjig, videoiger ter programskih izdelkov in storitev, tako naročniških kot na transakcijski osnovi; želi spomniti, da velika večina potrošnikov ni zaskrbljena zaradi geografskega blokiranja v knjižnem sektorju; obžaluje omejene izboljšave glede medkataložne dostopnosti avdiovizualnih vsebin in prenosov športnih dogodkov v živo, zaradi česar se po mnenju potrošnikov v sektorju avdiovizualnih storitev uporablja najvišja stopnja geografskega blokiranja; priznava posebne negativne učinke praks geografskega blokiranja na državljane, ki živijo v čezmejnih regijah ali pripadajo jezikovnim manjšinam;

    20.

    ugotavlja, da so med potrošniki priljubljena različna orodja, s katerimi se lahko izognejo omejitvam geografskega blokiranja, vključno z orodji, ki omogočajo dostop do nedovoljenih avtorsko zaščitenih vsebin, zlasti pri avdiovizualnih vsebinah; meni, da je treba priznati, da bi bilo stalno moderniziranje in prilagajanje poslovnega modela sektorja avdiovizualnih storitev novim pričakovanjem potrošnikov glede cenovne dostopnosti, prožnosti in kakovosti vsebin lahko učinkovitejše od spodkopavanja učinkovite uporabe teh orodij;

    21.

    priznava, da dve uredbi že predstavljata izjemo od ozemeljske izključnosti v avdiovizualnem sektorju, in sicer uredba o prenosljivosti, ki določa prenosljivost naročnine na storitev spletnih vsebin med državami članicami, in Direktiva (EU) 2019/789 o uveljavljanju avtorske in sorodnih pravic, ki se uporabljajo za določene spletne prenose, ki zagotavlja dostop do novic in aktualnih informativnih programov ter v celoti financiranih lastnih produkcij radiodifuznih organizacij po vsej Evropski uniji; meni, da je zlasti uredba o prenosljivosti prinesla znatne koristi potrošnikom, ki pričakujejo, da bodo imeli nadaljnji dostop do svojih storitev tudi, ko so začasno v drugi državi članici; je seznanjen s poročilom Komisije o uporabi uredbe o prenosljivosti od junija 2022, v katerem je pojasnjeno, da je pravna fikcija iz člena 4 navedene uredbe omogočila odpravo teritorialnih omejitev avtorskih in sorodnih pravic brez večje izgube prihodkov za imetnike pravic; poziva Komisijo, naj oceni možnost uporabe podobnega pristopa v uredbi o geografskem blokiranju;

    22.

    pozdravlja dejstvo, da je Komisija končno začela dialog z deležniki o dostopu do avdiovizualnih vsebin in njihovi razpoložljivosti po vsej EU, kot je bilo napovedano v prvem kratkoročnem pregledu uredbe o geografskem blokiranju in akcijskem načrtu za medije in avdiovizualno področje iz decembra 2020; opozarja, da je bil namen dialoga določiti posebne ukrepe za izboljšanje čezmejnega dostopa do avdiovizualnih vsebin in njihove razpoložljivosti ter opredeliti posebne cilje v zvezi s tem; obžaluje, da dialog z deležniki doslej ni prinesel jasnega časovnega načrta, v katerem bi bili podrobno opisani koraki za izboljšanje čezmejnega dostopa do avdiovizualnih vsebin in njihove razpoložljivosti;

    23.

    poudarja, da so potrebni nadaljnji ukrepi za razvoj dostopnosti in najdljivosti športnih dogodkov , kot so tržno usmerjene industrijske pobude in partnerstva, da bi spodbudili ter povečali dostop in najdljivost vsebin po vsej EU; zato poziva Komisijo in države članice, naj skrbno ocenijo vse možnosti, ki bodo zmanjšale neupravičeno geografsko blokiranje za dostop do avdiovizualnih storitev in športnih dogodkov, pri tem pa upoštevajo potencialni vpliv na raznolikost poslovnih modelov in razpoložljivo financiranje ustvarjalnega sektorja; poudarja, da financiranje avdiovizualnih in kinematografskih del zahteva zelo velike naložbe; poziva Komisijo, naj Parlamentu predstavi podroben izid dialoga z deležniki o morebitni razširitvi področja uporabe uredbe o geografskem blokiranju na avdiovizualne vsebine, vključno s konkretnimi koraki in posebnimi cilji za izboljšanje čezmejne najdljivosti avdiovizualnih vsebin in njihove razpoložljivosti, ki odraža bogastvo in raznolikost kulture v Evropi;

    24.

    meni, da bi vključitev avdiovizualnih storitev v področje uporabe uredbe o geografskem blokiranju povzročila znatno izgubo prihodkov, kar bi ogrozilo naložbe v nove vsebine, hkrati pa bi spodkopalo pogodbeno svobodo in zmanjšalo kulturno raznolikost pri produkciji, distribuciji, promociji in prikazovanju vsebin; poudarja, da bi njihova vključitev pomenila manj distribucijskih kanalov, kar bi na koncu dvignilo cene za potrošnike;

    25.

    v zvezi s tem poziva Komisijo, naj predlaga konkretne rešitve, ki bodo potrošnikom, zlasti državljanom, ki živijo v čezmejnih regijah ali pripadajo jezikovnim manjšinam, omogočile zakonit čezmejni dostop do raznolike medkataloške vsebine; opozarja na obveznost Komisije, da poroča o oceni uredbe o geografskem blokiranju; priznava, da je treba nadalje oceniti morebitni učinek na splošno dinamiko avdiovizualnega sektorja, da bi gospodarskim subjektom zagotovili trajnostne poslovne modele; priporoča, naj Komisija zaradi kompleksnosti sektorja, ki je posledica dejavnikov, kot so raznolikost vsebin, ponudnikov, poslovnih modelov, preferenc potrošnikov, modelov licenciranja in zapletenih vrednostnih verig, sprejme postopen pristop, pri katerem bi nekatere vrste in modele distribucije avdiovizualnega sektorja obravnavali posamezno, ter pred sprejetjem nadaljnjih ukrepov zbere dodatne dokaze; meni, da bi morale morebitne spremembe temeljiti na realnih časovnih okvirih, ki bodo ponudnikom avdiovizualnih storitev omogočile, da svoje poslovne modele ustrezno prilagodijo novim pravilom ter zagotovijo ohranjanje kulturne raznolikosti in kakovosti vsebin;

    26.

    opozarja, da je treba podpirati politiko evropskih koprodukcij, ki odraža bogastvo in raznolikost evropske kulture, ter opozarja na pomen povečanja mednarodne distribucije del; poziva Komisijo, naj prek sklopa MEDIA programa financira več projektov za sinhronizacijo in podnaslavljanje avdiovizualnih del ter si prizadeva za izboljšanje dostopa do del kinematografske dediščine;

    27.

    ugotavlja, da so spletne glasbene storitve (pretočne ali na zahtevo) široko dostopne po vsej EU in da je večina glavnih storitev pretakanja glasbe na voljo v vseh državah članicah EU, kar odraža vse večje zanimanje potrošnikov za čezmejni dostop do glasbe; izraža zaskrbljenost, ker potrošniki občutijo ovire pri dostopu do storitev pretakanja glasbe v drugi državi članici, zlasti glede samodejne spremembe veljavnih pogojev ali sprejetja načina plačila;

    28.

    poziva Komisijo in države članice, naj še naprej usklajujejo ustrezno zakonodajo in predlagajo uporabo načela vzajemnega priznavanja v okviru strategije za enotni digitalni trg, da bi zmanjšale tveganja in stroške za trgovce, ki poslujejo čezmejno, ter spodbudile več trgovcev k čezmejni dobavi blaga ali storitev;

    29.

    poziva Komisijo, naj še naprej spremlja razvoj trga v zvezi z dostopom potrošnikov do proizvodov in storitev na enotnem trgu, pri čemer naj se osredotoči zlasti na vpliv praks geografskega blokiranja na promet, finančne in zdravstvene storitve ter telekomunikacije, pa tudi na odpravo blokiranja storitev, ki jih zagotavljajo operaterji mobilnih omrežij v obmejnih regijah EU, ter na morebitne koristi njihove vključitve v uredbo; poudarja, da bi morala Komisija pri analizi morebitne razširitve uredbe na te sektorje upoštevati posebne značilnosti in regulativne okvire teh sektorjev, da se zagotovita izvedljivost in koristnost predlaganih sprememb; poziva Komisijo, naj se vključi v obsežno posvetovanje z deležniki v teh sektorjih, pa tudi s predstavniki potrošnikov in akademskih krogov, da bi zbrali spoznanja in povratne informacije o morebitni razširitvi uredbe na te storitve;

    30.

    poziva države članice in Komisijo, naj redno posodabljajo in dopolnjujejo podatke o pritožbah, ki so jih prejeli nacionalni izvršilni organi, da bi bolje opredelili morebitna področja, ki vzbujajo skrb pri potrošnikih; poudarja, da bi v zvezi s tem redno izvajanje skrivnostnega nakupovanja in primerjava s skrivnostnimi nakupovanji v letih 2015 in 2019 lahko pomagali ugotoviti, katere težave še vedno obstajajo;

    31.

    poziva k celoviti oceni možnih sinergij z drugimi ukrepi strategije za enotni digitalni trg, kot so spremembe na področju DDV za čezmejno e-trgovanje, ki so začele veljati 1. julija 2021 in ki naj bi zmanjšale stroške usklajevanja za trgovce s čezmejnim poslovanjem ter tako spodbudile več trgovcev k čezmejni dobavi blaga ali storitev, ter Uredba (EU) 2018/644 (14) o storitvah čezmejne dostave paketov, ki naj bi prispevala k večji preglednosti čezmejnih tarif;

    32.

    poziva države članice, naj si še bolj prizadevajo za uporabo Uredbe v celoti in za večje sodelovanje v okviru mreže za sodelovanje na področju varstva potrošnikov;

    33.

    naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

    (1)   UL L 60 I, 2.3.2018, str. 1.

    (2)   UL L 376, 27.12.2006, str. 36.

    (3)   UL L 110, 1.5.2009, str. 30.

    (4)   UL L 95, 15.4.2010, str. 1.

    (5)   UL L 130, 17.5.2019, str. 82.

    (6)   UL L 168, 30.6.2017, str. 1.

    (7)   UL L 345, 27.12.2017, str. 1.

    (8)   UL L 172, 17.5.2021, str. 1.

    (9)   COM(2020)0766.

    (10)   COM(2020)0784.

    (11)   Eurostat, „Online sales efforts on the rise due to the pandemic“ (Spletna prodaja zaradi pandemije narašča), 11. april 2022 .

    (12)  Uredba Komisije (EU) 2022/720 z dne 10. maja 2022 o uporabi člena 101(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije za skupine vertikalnih sporazumov in usklajenih ravnanj (UL L 134, 11.5.2022, str. 4).

    (13)   Evropska komisija, „Study on the impacts of the extension of the scope of the Geo-blocking Regulation to audiovisual and non-audiovisual services giving access to copyright protected content“ (Študija o vplivih razširitve področja uporabe uredbe o geografskem blokiranju na avdiovizualne in druge storitve, ki omogočajo dostop do avtorsko zaščitenih vsebin), 2020.

    (14)  Uredba (EU) 2018/644 z dne 18. aprila 2018 o storitvah čezmejne dostave paketov (UL L 112, 2.5.2018, str. 19).


    ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/4175/oj

    ISSN 1977-1045 (electronic edition)


    Top