—

ob upoštevanju Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) in sporazuma, sprejetega na 21. konferenci pogodbenic UNFCCC (COP21) 12. decembra 2015 v Parizu (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum),

—

ob upoštevanju šestega ocenjevalnega poročila Medvladnega panela za podnebne spremembe, njegovega zbirnega poročila ter zlasti najnovejših in najobsežnejših znanstvenih dokazov o škodljivih učinkih podnebnih sprememb iz poročila,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 z naslovom Evropski zeleni dogovor (COM(2019)0640),

—

ob upoštevanju Sklepa (EU) 2022/591 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. aprila 2022 o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2030 (1),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti (evropska podnebna pravila) (2) in cilja Evropske unije o doseganju podnebne nevtralnosti najpozneje do leta 2050,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 24. februarja 2021 z naslovom Oblikovanje Evrope, odporne proti podnebnim spremembam – nova strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam (COM(2021)0082),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2020 o strategiji EU za prilagajanje podnebnim spremembam (3),

—

ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A.

ker podnebne spremembe močno in vsesplošno vplivajo na ekosisteme, ljudi, naselja, infrastrukturo, kmetijstvo in verige preskrbe s hrano ter ustvarjajo pritisk na naravne in človeške sisteme po vsem svetu, tudi v Evropi, da bi se prilagodili novim skrajnim vremenskim in podnebnim razmeram;

B.

ker so zaradi podnebnih sprememb vremenski pojavi bolj nepredvidljivi, vključno s pogostejšimi in intenzivnejšimi vročinskimi vali, požari v naravi in poplavami, grožnjami za varnost hrane in vode ter zanesljivo oskrbo z njima ter pojavom in širjenjem nalezljivih bolezni, ki se stopnjujejo in terjajo vedno več smrtnih žrtev po vsem svetu in v Evropi;

C.

ker se je treba spomniti žrtev podnebne krize in hkrati ozaveščati o vse številnejših izgubah človeških življenj, posledicah za telesno in duševno zdravje, vse večjih grožnjah za preživetje in humanitarnih krizah, ki so jih povzročile podnebne spremembe, zaradi česar so ljudje razseljeni iz svojih domov;

D.

ker je cilj evropskega zelenega dogovora in splošnega akcijskega programa Unije zavarovati, ohraniti in poživiti naravni kapital Unije ter zaščititi zdravje in dobro počutje državljanov pred tveganji in vplivi, ki izhajajo iz okolja;

E.

ker je treba tudi ozaveščati o konkretnih ukrepih, ki bi jih lahko sprejeli za preprečevanje takšnih nesreč ter pripravo in odzivanje nanje; ker se je treba pokloniti tistim, ki sodelujejo pri tem;

F.

ker bi z dnevom EU za žrtve svetovne podnebne krize, ki bi ga obeleževali vsako leto, prispevali k ozaveščanju o teh vprašanjih;