EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 5.12.2023

COM(2023) 758 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

v skladu s členom 14(3) Uredbe (EU) 2019/880 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o vnosu in uvozu predmetov kulturne dediščine

Kazalo

1.    UVOD    

2.    CILJI, KI JIH JE TREBA DOSEČI    

3.    STRUKTURA PROJEKTA IN PRISTOP K NAČRTOVANJU    

Prva faza – konceptualizacija:    

Druga faza – razvoj sistema:    

Tretja faza – vzpostavitev in delovanje    

4.    PREGLED NAPREDKA    

Razvoj projektov    

Metodologija: uporabljeni pristop za izvedbo sistema ICG    

Načrtovanje na visoki ravni    

Zahtevek za spremembe    

Zunanje sinergije    

Notranje sodelovanje    

Delo s projektno skupino za „digitalizacijo predmetov kulturne dediščine“    

5.    TVEGANJA ZA ZAMUDE    

Prvo tveganje – dodelitev osebja    

Drugo tveganje – okolje enotnega okenca EU za carino in splošne prednostne naloge na področju razvoja informacijske tehnologije za carino    

Blažilni ukrepi    

6.    SKLEPNE UGOTOVITVE    

Priloga I: Večletno strateško načrtovanje    

Priloga II: Časovnica z glavnimi fazami projekta in ključnimi mejniki    

GLOSAR

1.UVOD

Cilj Uredbe (EU) 2019/880 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 1 o vnosu in uvozu predmetov kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: Uredba) je preprečiti nezakonito trgovino s predmeti kulturne dediščine, zlasti kadar ta prispeva k financiranju terorističnih dejavnosti, in prepovedati uvoz predmetov kulturne dediščine, ki so bili nezakonito izvoženi iz tretjih držav, na carinsko območje Unije.

V Uredbi je določeno, da so za uvoz nekaterih predmetov kulturne dediščine, za katere se šteje, da so posebno ogroženi (in sicer arheološki predmeti in deli spomenikov, ki so bili razstavljeni), potrebna uvozna dovoljenja, za druge predmete kulturne dediščine, ki se štejejo za manj ogrožene, pa izjave uvoznikov, hkrati pa je v njej zagotovljeno, da se za predmete kulturne dediščine ob njihovem uvozu v Unijo izvajajo enotne kontrole. Za uvoz določenih predmetov kulturne dediščine, ki so namenjeni posebni uporabi (povezani z izobraževanjem, znanostjo ali raziskavami), te zahteve po dokazilih ne veljajo.

Obveznost, da morajo uvozniki pridobiti uvozno dovoljenje ali pripraviti izjavo uvoznika in jo predložiti carinskim organom, bo veljala šele od trenutka, ko bo začel delovati centralizirani elektronski sistem (sistem ICG).

Sistem se bo uporabljal kot sredstvo za opravljanje formalnosti subjektov, omogočal pa bo tudi shranjevanje in izmenjavo informacij med upravami držav članic, ki so pristojne za izvajanje Uredbe (carinski organi in organi za kulturo).

Delovanje sistema ICG je tesno povezano z okoljem enotnega okenca EU za carino, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2022/2399 2 , ki zagotavlja pravno podlago za delovanje carinskega sistema enotnega okenca EU za izmenjavo potrdil (EU CSW-CERTEX).

Sistem EU CSW-CERTEX je osrednja komponenta enotnega okenca EU – Komisija ga je razvila, da bi nacionalna okolja enotnih okenc za carine povezala s sistemi ali podatkovnimi zbirkami Unije, ki upravljajo necarinske zahteve, tako da lahko vsi ustrezni organi dostopajo do ustreznih podatkov in enostavneje sodelujejo pri mejnih kontrolah.

Komisija mora od začetka veljavnosti Uredbe do trenutka, ko bo sistem ICG začel delovati, vsakih 12 mesecev predložiti poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o napredku pri vzpostavljanju tega elektronskega sistema.

Komisija je v prvem letnem poročilu o napredku 3 poudarila ukrepe, ki so jih službe Komisije sprejele v prvem letu po začetku veljavnosti Uredbe, in sicer: (a) pripravljalno delo, potrebno za sprejetje potrebnih izvedbenih določb, in (b) posvetovanja z državami članicami prek strokovne skupine za carinska vprašanja v zvezi s predmeti kulturne dediščine in projektne skupine za uvoz predmetov kulturne dediščine.

V drugem letnem poročilu Komisije o napredku 4 je bil predstavljen napredek, dosežen s sprejetjem Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/1079 5 ter pri uvajanju prve faze – „konceptualizacije“ projekta ICG, delu, ki ga je opravila projektna skupina, ustanovljena za ta namen, ter napredek pri pripravi poslovnega modela in dokumenta o viziji za projekt ICG.

Tretje letno poročilo Komisije o napredku 6 je zajemalo:

(a) dokončanje prve različice svežnja modelov poslovnega procesa za sistem ICG. V fazi razvoja bodo zahtevane dodatne posodobitve svežnja;

(b) dokončanje dokumenta o merilih poslovne sposobnosti (BAC) z opisom vseh testnih scenarijev, ki so potrebni za celovito testiranje poslovnih in funkcionalnih zahtev za sistem ICG, s čimer se zagotovi, da lahko sistem izpolnjuje vse ugotovljene poslovne potrebe;

(c) oblikovanje zgodb uporabnikov in njihovo uskladitev z BAC, ob preverjanju informacij, ki jih razvijalci potrebujejo za oceno in izvajanje funkcij, potrebnih za izpolnjevanje zahtev.

To, četrto letno poročilo o napredku zajema obdobje od julija 2022 do junija 2023. Zaradi celovitosti so tukaj na kratko navedeni tudi cilji, ki jih je treba doseči, struktura projekta in pristop k načrtovanju, ki so podrobno predstavljeni v prejšnjih letnih poročilih o napredku. V sklepnem oddelku tega poročila so povzeti splošna ocena doseženega napredka in opredeljena tveganja za zamude.

2.CILJI, KI JIH JE TREBA DOSEČI

Sistem ICG mora začeti delovati najpozneje do 28. junija 2025, saj bo takrat postal obvezen za vse subjekte, ki bodo prek tega elektronskega sistema pridobivali uvozna dovoljenja ali carinskim organom pošiljali izjave uvoznikov, da bodo lahko zakonito uvažali 7 zakonsko specifične kategorije predmetov kulturne dediščine v Unijo.

Potem ko je bila junija 2021 sprejeta Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/1079 in potrjen dokument o viziji, se je v drugem četrtletju 2022 začela razvojna faza sistema ICG. Zajemala bo približno dve leti, na koncu tega obdobja pa se bo začela tretja faza. V tretji fazi se bo sistem ICG medsebojno povezal s sistemom EU CSW-CERTEX, da se bo omogočila izmenjava listin s carinskimi sistemi držav članic. Vzporedno bodo organizirana usposabljanja, da se bodo uprave držav članic seznanile z operativnimi funkcijami sistema ICG.

Poleg drugih dejavnosti služb Komisij na področju carine je v revidiranem večletnem strateškem načrtu za elektronsko carinjenje iz leta 2019 8 (načrt MASP-C rev. 2019) podrobno načrtovan tudi projekt uvoza predmetov kulturne dediščine. Izvleček načrtovanja projekta uvoza predmetov kulturne dediščine iz načrta MASP-C rev. 2019 je v Prilogi I k temu poročilu (preglednica 1). Revizija večletnega strateškega načrta za elektronsko carinjenje se pričakuje do konca leta 2023, projektni dokument pa bo takrat posodobljen, da bo odražal dejanski napredek pri projektu.

Kot navedeno, se del projekta uvoza predmetov kulturne dediščine pripravlja tudi v okviru enotnega okenca EU za carino, katerega ključna komponenta je CERTEX. Izvleček načrtovanja sistema EU CSW-CERTEX rev. 2019 iz načrta MASP-C, tehnični list 1.13, je v Prilogi I k temu poročilu (preglednica 2).

3.STRUKTURA PROJEKTA IN PRISTOP K NAČRTOVANJU

Kot je analitično pojasnjeno v prvem letnem poročilu o napredku, struktura projekta temelji na metodologiji, določeni v načrtu MASP-C rev. 2019 in prilogah k temu načrtu, vključno s shemo upravljanja 9 , politiko modeliranja carinskih poslovnih procesov EU 10 in informacijsko strategijo 11 . Podroben in celovit časovni načrt z glavnimi fazami projekta in ključnimi mejniki je v Prilogi II.

Čeprav projekt napreduje na več ravneh hkrati, ga je mogoče za ponazoritev razdeliti na tri glavne faze:

Prva faza – konceptualizacija: najprej se pripravi poslovni model, s katerim se zagotovi upravičenost projekta in opredelijo proračunske zahteve. Hkrati se ustvarita tretja stopnja (MPP – uporabniške zahteve) in četrta stopnja (MPP – funkcionalne zahteve), da bi se zagotovila vizualna predstavitev poslovnih procesov in podrobne funkcionalne zahteve za zagotovitev, da bo predvideni operativni informacijski sistem deloval, kot je opredeljeno v zakonodaji. Nato se pripravi dokument o viziji, ki vsebuje podrobnejše informacije v zvezi z opredelitvijo projekta v smislu strukture, stroškov, časa in tveganja ter informacije, kot so mejniki, rezultati in organizacija projekta. Ta dokumenta izražata razprave in vsebino izvedbenega akta, ki ga bo pripravila Komisija.

Druga faza – razvoj sistema: V skladu z določbami izvedbenega akta in po pripravi uporabniških zahtev ter funkcionalnih specifikacij za sistem se izdelajo tehnične specifikacije o tem, kako bo sistem zgrajen. Te tehnične specifikacije vključujejo: strukturo, ki jo je treba uporabiti, sporočila, ki jih morajo pošiljati gospodarski subjekti, vmesnike z drugimi sistemi, načrte testiranj itd.

Ko je pripravljena konceptualna zasnova sistema in so doseženi rezultati, navedeni v preglednici 1, ter mejnika 1 in 3 (glej Prilogo I), se začne bolj poglobljeno delo, v specifikacijah aplikacije in storitev ter dokumentih s tehničnimi specifikacijami sistema, ki so konkretni rezultati poslovnega modela (pripravljenega v prvi fazi) in dokumenta o viziji (pripravljenega v drugi fazi), pa se upoštevajo bolj tehnični vidiki. Sistem ICG bo integriran v obstoječo platformo TRACES, zato se bodo zanj do neke mere uporabljali obstoječe specifikacije, struktura, sporočila in vmesnik. Tretja faza – vzpostavitev in delovanje:

Tretja faza – vzpostavitev in delovanje začne se dejanska faza razvoja IT (faza izgradnje), ki ji sledi prehodna faza, v kateri se prve različice sistema ICG postopno izdajo različnim skupinam uporabnikov in se izvedejo testi za zagotovitev, da bodo do 28. junija 2025 subjekti in pristojni organi sposobni uporabljati sistem in da bodo za tako uporabo tudi dobro usposobljeni. Sledilo bo šestmesečno obdobje posebnega spremljanja, v katerem bo sistem izpopolnjen, da bo ustrezal morebitnim operativnim potrebam, ki se bodo morda pokazale šele po tem, ko bo uporaba informacijskega sistema postala obvezna, in da se zagotovi njegovo nemoteno delovanje.

Poudariti je treba, da bo po sprejetju uredbe o vzpostavitvi okolja enotnega okenca EU za carino sistem ICG 12  do 3. marca 2025 medsebojno povezan s carinskimi upravami držav članic prek sistema EU CSW-CERTEX, da bodo omogočene samodejne carinske kontrole listin, izdanih za uvoz predmetov kulturne dediščine. Za to dejavnost bo potrebno testiranje skladnosti.

4.PREGLED NAPREDKA 

Razvoj projektov

Tehnične dejavnosti so v obdobju poročanja dobro napredovale. Od drugega četrtletja leta 2022 se je začel razvijati sistem ICG, pri čemer so bile prve notranje različice namenjene splošni funkcionalni infrastrukturi (tj. podpornim subjektom, referenčnim podatkom, uporabnikom, vlogam, kazalom iskanja in drugim) ter osrednjim delovnim postopkom (tj. delovni postopki za registracijo/predložitev obrazcev, ki se zahtevajo ob uvozu, delovni postopki za shranjevanje osnutkov itd.).

Glede na to, da so prvi rezultati že na voljo, je Komisija za projektno skupino pripravila tri obsežne predstavitve, na katerih je sistem predstavila sodelujočim državam članicam. Prizadevanja so bila sicer osredotočena na razširitev osnovnih funkcij, da bi omogočili celotne zmogljivosti upravljanja, vendar je bil poudarek tudi na opredelitvi konceptov novih funkcij, kot so poenostavitev naknadnega uvoza, vloga za dovoljenje, ki zajema več predmetov, razdelitev zahtevka za dovoljenje ali funkcija zbirke prava tretjih držav o uvozu predmetov kulturne dediščine.

Poleg tega so se v prvem četrtletju 2023 začele poslovne dejavnosti za integracijo z EU CSW-CERTEX, tako da bodo uvozna dovoljenja in izjave uvoznikov carinskim organom dostopni prek EU CSW-CERTEX do začetka leta 2025, v skladu s časovnim razporedom za začetek delovanja sistema ICG.

Metodologija: uporabljeni pristop za izvedbo sistema ICG

Metodološki pristop, ki se uporablja za izvajanje ICG, predstavlja kombinacijo metodologij in praks različnih služb Komisije za konceptualizacijo, zagotavljanje kakovosti, razvoj in uporabo. V tem okviru redni interni sestanki in predstavitve omogočajo razprave o resničnih funkcijah in njihovo izvedbo, da bi se izognili prezapletenim simulacijam delovanja. Prilagodljivo načrtovanje omogoča hitrejše in prožno odzivanje na pričakovanja in spremembe. Da bi se pridobile povratne informacije s terena in ustrezno izvajal sistem, bodo države članice prostovoljno vključene takoj, ko bo na voljo testna različica. Testno okolje bo od četrtega četrtletja 2023 zunanjim uporabnikom dostopno z uporabo splošnih profilov usposabljanja.

Načrtovanje na visoki ravni

Funkcije sistema ICG so razvrščene v različne kategorije, kot je predstavljeno v nadaljevanju:

(a) „osnovne funkcije sistema ICG z obstoječo podlago v sistemu TRACES“: osnovne funkcije, pri katerih bodo ponovno uporabljene obstoječe funkcionalnosti;

(b) „osnovne funkcije sistema ICG brez obstoječe podlage v sistemu TRACES“: osnovne funkcije, ki jih je treba razviti na novo;

(c) „funkcije sistema ICG, ki niso osnovne funkcije“: funkcije, ki so pomembne, vendar ne bistvene;

(d) „zunanje povezave“: funkcije, ki se opirajo na zunanje vhodne podatke;

(e) „zunaj področja uporabe“: funkcije, ki niso del prve različice sistema ICG (npr. umetna inteligenca).

Razpoložljivost po četrtletjih je ocenjena v preglednici v nadaljevanju. Obseg dela je trenutno organiziran v 8 različic od drugega četrtletja 2022 do drugega četrtletja 2024, opozoriti pa je treba, da se ta organizacija stalno dejavno izpopolnjuje in optimizira.

Preglednica 1: Pregled ciljev v zvezi z razpoložljivostjo na visoki ravni

Zahtevek za spremembe

V skladu s postopkom upravljanja sprememb se vsaka ugotovljena sprememba evidentira na seznamu zahtevkov za spremembo. Medtem ko dejavnosti glede razvoja napredujejo in potekajo notranje razprave, bodo številne opredeljene spremembe uvedene na drugi do četrti stopnji MPP sistema ICG. Zato se dokumenta MPP in BAC posodobita tako, da odražata najnovejši status ob upoštevanju sprememb. Države članice so bile obveščene o spremembah, vendar spremembe doslej nanje ne vplivajo.

Zunanje sinergije

V obdobju poročanja se je Komisija tesno povezala z mednarodnimi organizacijami, kot je Mednarodni muzejski svet (ICOM), za zagotovitev, da sistem vključuje elemente obvladovanja tveganja, zlasti z rdečih seznamov ICOM 13 in iz Unesca. Poleg tega so bila za boj proti nezakonitemu trgovanju raziskana druga orodja, ki jih ICOM uporablja za zaščito kulturne dediščine (tj. Object ID 14 , Observatory 15 itd.).

Notranje sodelovanje

Obsežno sodelovanje med službami Komisije, pristojnimi za carino in zdravje, ki so odgovorne za številne, med seboj tesno prepletene politike. Službe so se dogovorile o operativnem okviru za sodelovanje, ki je bil v obdobju poročanja dodatno okrepljen z rednim spremljanjem.

Delo s projektno skupino za „digitalizacijo predmetov kulturne dediščine“

Komisija je ustanovila carinsko projektno skupino za digitalizacijo predmetov kulturne dediščine 16 , ki deluje kot forum za razpravo strokovnjakov iz nacionalnih carinskih uprav držav članic in pristojnih (kulturnih) organov z izkušnjami pri opravljanju formalnosti za izdajo dovoljenj v zadevah kulturne dediščine, zlasti na digitalnem področju. Skupina je zagotovila podporo pri pripravi izvedbenega akta in službam Komisije pomaga pri opredeljevanju parametrov in določitvi meril za funkcionalne specifikacije sistema ICG.

Projektno skupino 17 trenutno sestavljajo delegati iz 15 držav članic (AT, BE, BG, DK, DE, EE, EL, ES, FR, HU, IT, NL, PT in RO), doslej pa se je sestala dvajsetkrat (šestkrat v obdobju poročanja od 29. junija 2022 do 28. junija 2023).

V tem obdobju poročanja je projektna skupina večinoma obravnavala, podajala strokovna mnenja in razpravljala o naslednjih zadevah:

·Smernice za pristojne organe za potrjevanje registracij v sistemu ICG za subjekte, ki so lahko upravičeni do izjem od zahtev po licenciranju ali izjavi za začasni uvoz, ki ima izobraževalni, znanstveni ali raziskovalni namen. Priprava dokumenta o najboljših praksah za zagotovitev, da vsi pristojni organi držav članic pri potrjevanju takih registracij uporabljajo enaka merila za ocenjevanje.

·Razumevanje upravne strukture pristojnih organov v državah članicah in njena uskladitev s konfiguracijo in koncepti sistemov ICG in TRACES, da se vloge za izdajo dovoljenja vsakič usmerijo k ustreznemu pristojnemu organu.

·Kako v sistemu ICG najbolje organizirati poenostavitev za uvoznike v primeru naknadnega uvoza predmeta kulturne dediščine, za katerega je bilo predhodno pridobljeno dovoljenje.

·Da bi v sistemu ICG vzpostavili knjižnico prava tretjih držav, ki bi pristojnim organom, carinskim organom in uvoznikom pomagala pri ugotavljanju, ali v tretjih državah obstaja zahteva za izvozno potrdilo ali prepoved izvoza, je bila v tesnem sodelovanju s člani projektne skupine oblikovana predloga, ki bi služila kot vzorec knjižničnega profila.

·Kako v sistemu ICG obravnavati zahtevke za uvozna dovoljenja, ki zajemajo pošiljke več predmetov kulturne dediščine; na podlagi praktičnih izkušenj pristojnih organov v zvezi z izvoznimi dovoljenji v skladu z Uredbo (ES) št. 116/2009.

·Zbiranje zamisli o najučinkovitejšem in najuspešnejšem ravnanju v primeru zahtevka za uvozno dovoljenje, ki zajema več predmetov, če namerava pristojni organ za nekatere predmete izdati dovoljenje, v zvezi s preostalimi pa zavrniti.

·V okviru zmanjšanja polj za prosto besedilo v predlogah uvoznega dovoljenja in izjave uvoznika so bila s člani opravljena posvetovanja o pripravi seznamov vrednosti za izboljšanje zbiranja statističnih podatkov.

Poleg tega je skupina razvijalcev ICG v obdobju poročanja in ko so bile v sistem uvedene in dodane nove funkcije, za skupino pripravila tri predstavitve, da bi pridobila povratne informacije o izvajanju novih funkcij.

5.TVEGANJA ZA ZAMUDE

Prvo tveganje – dodelitev osebja

V prvotnem predlogu Komisije ni bila določena vzpostavitev informacijskega sistema. Zato viri niso bili ustrezno dodeljeni. Vendar je bila med pogajanji in na zahtevo sozakonodajalcev vzpostavitev sistema ICG vključena v Uredbo, zaradi česar so bili potrebni dodatni viri, ki takrat niso bili predvideni. Na končnem političnem trialogu decembra 2018 so bile potrebe za ta šestletni projekt v smislu osebja za razvoj IT ocenjene na dve delovni mesti administratorja za polni delovni čas. Vendar je bil od sredine julija 2020 temu projektu lahko dodeljen le en administrator za polni delovni čas.

Drugo tveganje – okolje enotnega okenca EU za carino in splošne prednostne naloge na področju razvoja informacijske tehnologije za carino

Sistem ICG je vzajemno odvisen od pravilnega izvajanja EU CSW-CERTEX, ki je temeljna komponenta okolja enotnega okenca EU za carino, kar zadeva izmenjavo informacij z nacionalnimi okolji enotnega okenca za carino. Tveganja so večinoma na strani držav članic in povezana z omejitvami virov, kompleksnostjo projektov in njihovim povezovanjem, pogodbenimi ter morebitnimi vprašanji javnega naročanja in financiranja. Ta tveganja je treba obravnavati v okviru splošnih dejavnosti držav članic na področju informacijske tehnologije, zlasti projektov IT v okviru carinskega zakonika Unije (kot so uvozni sistemi), ki posredno vplivajo na splošno izvajanje ICG. V nekaterih državah članicah na vire dodatno vpliva vojna v Ukrajini. Za reševanje vprašanj v zvezi s financiranjem je Komisija spodbujala uporabo ustreznih instrumentov, vključno z instrumentom za tehnično podporo.

Blažilni ukrepi

Tveganja so bila dokumentirana interno.

6.SKLEPNE UGOTOVITVE

Glavne ukrepe za razvoj sistema ICG, ki so bili izvedeni v obdobju, ki ga zajema to četrto poročilo o napredku, je mogoče povzeti, kot sledi:

·Razvoj sistema ICG se je začel in prve osnovne rezultate si je že mogoče ogledati na zaslonu. Osnovne funkcije ICG, kot so ustvarjanje dokumentov, shranjevanje osnutkov in predložitev ali registracija dokumentov za vse vrste predmetov kulturne dediščine, že delujejo.

·Trenutni poudarek je na razširitvi teh osnovnih funkcij na celotne zmogljivosti upravljanja sistema. Prizadevanja, načrtovana v okviru osmih internih različic od drugega četrtletja 2022 do drugega četrtletja 2024, dobro napredujejo, njihova organizacija pa se agilno prilagaja.

·Tesno sodelovanje s člani projektne skupine za digitalizacijo predmetov kulturne dediščine je omogočilo napredek pri tehničnih dejavnostih, tri predstavitve sistema ICG pa so potekale v okviru rednih sestankov projektne skupine.

·Sprejeti in izvedeni so bili koncepti novih funkcij ICG, kot so poenostavitev v primeru naknadnega uvoza predmetov kulturne dediščine, za katere je bilo predhodno izdano dovoljenje, več predmetov v okviru istega uvoznega dovoljenja, razdelitev zahtevka za dovoljenje itd.

·Pripravljena je bila funkcionalna predloga za pravne profile tretjih držav. Ta funkcija knjižnice prava tretjih držav v okviru ICG bo upravam in subjektom pomagala ugotoviti, ali za izvoz predmetov kulturne dediščine iz določene tretje države veljajo omejitve ali prepovedi.

·Začele so se poslovne dejavnosti za integracijo z EU CSW-CERTEX, da bi dokumenti sistema ICG postali dostopni carinskim organom do začetka leta 2025, v skladu z začetkom delovanja sistema izdajanja e-dovoljenj ICG. Delo v zvezi z drugimi zunanjimi povezavami, na primer s sistemom registracije in identifikacije gospodarskih subjektov (EORI), napreduje.

·V skladu z mejniki večletnega strateškega načrta za elektronsko carino za leto 2019 se je začelo delo v zvezi s specifikacijami za aplikacije in storitve ter tehničnimi specifikacijami sistema.

·Komisija se je do zdaj držala časovnega načrta, kar zadeva roke za razvoj, in ni bilo ugotovljenih večjih tveganj za zamude.

Priloga I: Večletno strateško načrtovanje

Načrt MASP-C zagotavlja učinkovito in usklajeno vodenje projektov IT z določitvijo strateškega okvira in mejnikov v zakonskih rokih, določenih v zakonodaji. Dokončno ga potrdijo države članice v skupini za carinsko politiko (Customs Policy Group – CPG) na podlagi nasvetov skupine za usklajevanje elektronskega carinjenja (Electronic Customs Coordination Group – ECCG) in posvetovanj s predstavniki trgovine v kontaktni skupini za trgovino (Trade Contact Group – TCG).

O načrtovanju elektronskega sistema so razpravljale in ga odobrile države članice, podrobno pa je opisano na tehničnem listu 1.18 načrta MASP-C rev. 2019.

Spodnja preglednica 1 vsebuje izvleček načrtovanja projekta uvoza predmetov kulturne dediščine iz načrta MASP-C rev. 2019, tehnični list 1.18.

*Sedanje določbe se nanašajo na Uredbo (EU) 2019/880.

**Prihodnje določbe se nanašajo na izvedbene določbe, ki jih je treba sprejeti v skladu z Uredbo (EU) 2019/880.

Preglednica 2 vsebuje izvleček projekta EU CSW-CERTEX s poudarkom na komponenti 2 projekta EU CSW-CERTEX, tj. povezovanje s sistemom ICG.

*Sedanje določbe se nanašajo na Uredbo (EU) 2019/880.

**Prihodnje določbe se nanašajo na izvedbene določbe, ki jih je treba sprejeti v skladu z Uredbo (EU) 2019/880.

Priloga II: Časovnica z glavnimi fazami projekta in ključnimi mejniki

(1)

UL L 151, 7.6.2019, str. 1.

(2)

Uredba (EU) 2022/2399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. novembra 2022 o vzpostavitvi okolja enotnega okenca Evropske unije za carino in spremembi Uredbe (EU) št. 952/2013 (UL L 317, 9.12.2022, str. 1).

(3)

  COM(2020) 342 final .

(4)

  COM (2021) 358 final .

(5)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/1079 z dne 24. junija 2021 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe (EU) 2019/880 Evropskega parlamenta in Sveta o vnosu in uvozu predmetov kulturne dediščine (UL L 234, 2.7.2021, str. 67).

(6)

  COM(2022) 580 final .

(7)

Uredba opredeljuje „uvoz“ kot dajanje predmetov v naslednje carinske postopke: sprostitev v prosti promet; hramba v carinskih skladiščih ali prostih conah; začasni uvoz; in posebna raba, vključno z aktivnim oplemenitenjem.

(8)

Glej https://ec.europa.eu/taxation_customs/general-information-customs/electronic-customs_en .

(9)

  https://ec.europa.eu/taxation_customs/sites/taxation/files/2019_masp_annex3_en.pdf .  

(10)

  https://ec.europa.eu/taxation_customs/sites/taxation/files/2019_masp_annex4_en.pdf .  

(11)

  https://ec.europa.eu/taxation_customs/sites/taxation/files/2019_masp_annex5_en.pdf .  

(12)

Po skoraj desetih letih pilotnih projektov ter skoraj štirih letih priprav in pogajanj je uredba o vzpostavitvi okolja enotnega okenca EU za carino decembra 2022 prešla v pravo EU in zagotovila nov pravni okvir za izboljšanje izmenjave informacij in digitalnega sodelovanja med carinskimi upravami in drugimi vladnimi organi.

(13)

  https://icom.museum/en/resources/red-lists/ .

(14)

  https://icom.museum/en/resources/standards-guidelines/objectid/ .

(15)

  https://www.obs-traffic.museum/ .

(16)

Projektna skupina za digitalizacijo predmetov kulturne dediščine deluje kot platforma za razpravo, v okviru katere se sestajajo strokovnjaki iz nacionalnih carinskih uprav in pristojnih organov (za kulturo) z izkušnjami pri opravljanju formalnosti za izdajo dovoljenj v zadevah kulturne dediščine, zlasti na digitalnem področju, da bi zagotovili podporo dejavnostim v zvezi z razvojem sistema ICG.

(17)

Za več podrobnosti o mandatu in delu projektne skupine glej prvo poročilo Komisije o napredku COM(2020) 342 final .