EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 31.10.2023

COM(2023) 679 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o opazovalnicah Unije za trge

Kazalo

1.    Uvod    

2.    Delovanje opazovalnic Unije za trge    

a.    Cilji opazovalnic za trge    

b.    Zbiranje in razširjanje ključnih statističnih podatkov    

c.    Platforma za strokovne razprave    

3.    Praktične izkušnje in predlogi v zvezi z opazovalnicami za trge    

a.    Ocena anketirancev o obsegu, v katerem opazovalnice za trge izpolnjujejo svoje cilje    

i.    Preglednost v verigi preskrbe s hrano    

ii.    Podpiranje odločitev gospodarskih subjektov in javnih organov z informacijami    

iii.    Olajševanje spremljanja razvoja trga in nevarnosti motenj na trgu    

b.    Ocena anketirancev v zvezi s statističnimi podatki, informacijami in poročili    

c.    Ocena anketirancev v zvezi s sestanki opazovalnic za trge    

d.    Predlogi anketirancev za prihodnost    

4.    Zaključek    

1.Uvod

V pričakovanju konca sistema mlečnih kvot leta 2015 je bila leta 2014 vzpostavljena opazovalnica za trg mleka, da bi se v sektorju mleka zagotovila večja preglednost in da bi lahko subjekti na trgu sprejemali informirane odločitve. Od takrat je bilo vzpostavljenih več opazovalnic trgov za druge kmetijske sektorje ob upoštevanju njihovih potreb in značilnosti. Med njimi so opazovalnice za trg mesa (govejega in prašičjega mesa), sladkorja, kmetijskih rastlin (žit, oljnic in beljakovinskih rastlin), sadja in zelenjave (agrumov, pečkatega sadja, koščičastega sadja in paradižnikov) ter vina. Komisija je v skladu s svojim sporočilom z dne 9. novembra 2022 z naslovom „Zagotavljanje razpoložljivosti in cenovne dostopnosti gnojil“ 1 vzpostavila tudi opazovalnico za trge gnojil, ki pa ni zajeta s tem poročilom, čeprav ima enake cilje in temelji na enakih načelih organizacije kot druge opazovalnice trgov, vendar se ne nanaša na nobenega od sektorjev iz člena 1(2) Uredbe št. 1308/2013 2 (uredba o skupni ureditvi trgov). Ob dokončevanju tega poročila je potekalo delo za vzpostavitev nove opazovalnice za oljčno olje.

Cilj različnih opazovalnic za trge kmetijskih proizvodov je razširjati podatke o trgu in kratkoročne analize kmetijskih trgov, da bi z zagotavljanjem podrobnejših in rednih informacij trgu izpolnjevale čedalje večjo potrebo po preglednosti. V ta namen so opazovalnice trgov zasnovane tako, da po eni strani zagotavljajo spletno objavljanje ključnih statističnih podatkov o sektorjih, po drugi pa združujejo strokovnjake iz vseh faz dobavne verige (proizvodnja, predelava, maloprodaja, veleprodaja in trgovina), da bi na rednih sestankih analizirali razpoložljive podatke, si izmenjevali strokovno znanje ter oblikovali vpogled v bližnjo prihodnost, kolikor je to mogoče.

Z zadnjo reformo SKP je bila v členu 222a uredbe o skupni ureditvi trgov uvedena posebna določba. Vzporedno s tem je bila uvedena nova obveznost 3 , v skladu s katero mora Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu do 31. decembra 2023 poročati o opazovalnicah za trge Unije, vzpostavljenih v skladu s členom 222a.

Namen tega poročila je izpolniti obveznost poročanja iz člena 225, točka (da), in oceniti, ali so bili doseženi cilji iz člena 222a. Prvi del poročila vsebuje pregled načina, kako opazovalnice za kmetijske trge delujejo na splošno. V drugem delu poročila je na podlagi spletne ankete deležnikov in držav članic pojasnjeno, kako to deluje v praksi in ali obstajajo predlogi za dodatno izboljšanje delovanja opazovalnic.

2.Delovanje opazovalnic Unije za trge

a.Cilji opazovalnic za trge

Koncept opazovalnic za trge kmetijskih proizvodov je bil prvič uveden leta 2014 na ravni EU z vzpostavitvijo opazovalnice za trg mleka. Ta je bila vzpostavljena pred koncem sistema mlečnih kvot leta 2015, da bi se povečala preglednost, sektorju mleka zagotovili čim točnejši podatki o trgu, akterjem v dobavni verigi mleka omogočilo sprejemanje tržno usmerjenih poslovnih odločitev, Komisiji pa sprejemanje dobro informiranih odločitev o politiki. Z leti so bile vzpostavljene opazovalnice trgov za več sektorjev ob upoštevanju njihovih potreb in značilnosti.

Do zdaj je bilo vzpostavljenih šest opazovalnic za trge:

-mleka (aprila 2014),

-mesa (govejega in prašičjega mesa) (julija 2016),

-sladkorja (julija 2017),

-kmetijskih rastlin (žit, oljnic in beljakovinskih rastlin) (julija 2017),

-sadja in zelenjave (julija 2019) s štirimi podskupinami:

oparadižnikov (prvi sestanek je potekal oktobra 2019),

oagrumov (prvi sestanek je potekal novembra 2019),

opečkatega sadja (prvi sestanek je potekal decembra 2019),

okoščičastega sadja (prvi sestanek je potekal junija 2020),

-vina (novembra 2019).

Da bi se tem opazovalnicam za trge, ki so se izkazale za koristne pri zagotavljanju informacij za odločitve gospodarskih subjektov in javnih organov ter olajševanju spremljanja razvoja trga, zagotovila formalna podlaga, sta Evropski parlament in Svet v uredbi o skupni ureditvi trgov uvedla člen 222a. Ta zagotavlja okvir za vzpostavitev in delovanje opazovalnic Unije za trge v vseh kmetijskih sektorjih iz člena 1(2) ter določa ustrezne obveznosti uradnega obveščanja in poročanja za navedene opazovalnice. Na splošno člen 222a določa naslednje splošne cilje za opazovalnice za trge:

-izboljšanje preglednosti v verigi preskrbe s hrano,

-podpiranje odločitev gospodarskih subjektov in javnih organov z informacijami,

-olajševanje spremljanja razvoja trga in nevarnosti motenj na trgu.

Za dosego teh ciljev prvotna sestava opazovalnic za trge obsega dva glavna dela: prvi je orodje za zbiranje in razširjanje ključnih statističnih podatkov za zadevni sektor, drugi del pa platforma za strokovne razprave. Ta glavna dela sta podrobneje pojasnjena v naslednjih oddelkih poročila.

b.Zbiranje in razširjanje ključnih statističnih podatkov

Opazovalnice za trge so osredotočene predvsem na štiri področja podatkov:

-proizvodnja surovih in predelanih proizvodov (vključno z zasebnimi/javnimi zalogami) na ravni EU in mednarodni ravni,

-cene surovih in predelanih proizvodov na ravni EU in mednarodni ravni,

-trgovinski tokovi: trgovanje zunaj in znotraj EU, preferencialni uvozi, svetovna trgovina glavnih konkurentov,

-domača poraba v EU: zaupanje gospodinjstev, razvoj prodaje na drobno, osredotočene na konvencionalne in ekološke proizvode.

Statistične podatke o kmetijski proizvodnji sporočajo statistični uradi držav članic, večinoma Eurostatu 4 . Za nekatere proizvode (žita in oljnice) so na voljo tudi mesečne napovedi proizvodnje, ki temeljijo na znanju strokovnjakov. Enako velja za podatke o trgovini 5 . Generalni direktorat za obdavčenje in carinsko unijo v zvezi z uvozom organizira dopolnilen sistem nadzora z zgodnjim obveščanjem. Države članice Komisiji pošiljajo podatke o cenah v EU (v nekaterih primerih pa tudi o proizvodnji in zalogah) v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/1185 6 in Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/1183 7 , podatki o mednarodnih cenah pa se pridobivajo od ustreznih ponudnikov podatkov.

Poleg tega opazovalnice za trge razširjajo dopolnilne informacije, kot so:

-tedenske/mesečne preglednice z najustreznejšimi in najnovejšimi podatki za vsak sektor,

-bilance stanja in poročila o kratko- in srednjeročnih obetih,

-sedanja serija podatkov in poročila mreže za zbiranje računovodskih podatkov s kmetijskih gospodarstev (FADN), ki med drugim zajemajo vprašanja v zvezi s stroški in maržami ter prihodke,

-zgodovinske serije,

-predstavitve trga in informativni pregledi,

-poročila gospodarskih odborov,

-druga poročila, na primer ustrezne študije. 

Statistični podatki in informacije o agroživilskih proizvodih so tudi centralizirani na portalu kmetijskih podatkov Evropske komisije, ki vključuje oddelek o agroživilskih trgih.

Portal zdaj zajema 12 kmetijskih sektorjev: goveje meso, prašičje meso, jajca in perutnina, ovčje in kozje meso, mleko in mlečni proizvodi, sadje in zelenjava, žita, riž, oljnice in beljakovinske rastline, sladkor, oljčno olje in namizne oljke ter vino.

Poleg tega opazovalnice EU za trge na posebnem  spletnem mestu zagotavljajo podrobnejše informacije o razvoju trga za šest sektorjev (mleko, meso, sladkor, kmetijske rastline, sadje in zelenjava, vino). Preglednica 1 v Prilogi vsebuje pregled razpoložljivih podatkov in poročil. Opazovalnica za trg mleka vključuje tudi poseben račun na omrežju X ( EuroMMO ), prej imenovanem Twitter, ki ga spremlja skoraj 1 400 sledilcev.

c.Platforma za strokovne razprave

Strokovnjaki za trg dejavno prispevajo k dodani vrednosti surovih statističnih podatkov z nasveti, strokovnim znanjem in kvalitativnimi informacijami o razvoju trga, hkrati pa se izogibajo razpravam o politiki. Po vsakem sestanku se poročila javno objavijo. Sestankom gospodarskega odbora predseduje uradnik Komisije. Gospodarski odbori imajo obliko „strokovnih skupin“, ureja pa jih Sklep Komisije(2016) 3301 o določitvi horizontalnih pravil o ustanovitvi in delovanju strokovnih skupin Komisije 8 .

Zaradi nepristranskega dela opazovalnic za trge lahko njihova poročila uporabljajo gospodarski akterji v celotni dobavni verigi kot neodvisno podporo za dobro informirane odločitve, pa tudi javni organi pri odločanju na podlagi dejstev. Za zagotavljanje neodvisnosti obeh delovnih tokov je ključno, da se jasno razmejita dejanska dodana vrednost dela opazovalnic za trge in politika, ki jo oblikujejo javni organi. Poročila opazovalnic za trge vključujejo vse predstavitve s sestankov strokovnjakov. V preglednici 2 (v Prilogi) sta podrobno predstavljeni sestava gospodarskih odborov opazovalnic za trge in pogostost njihovih sestankov.

3.Praktične izkušnje in predlogi v zvezi z opazovalnicami za trge

Med decembrom 2022 in januarjem 2023 je potekala spletna anketa, ki je zajemala 20 vprašanj za deležnike in 14 vprašanj za države članice v zvezi z naslednjimi vidiki:

-cilji opazovalnic za trge,

-statističnimi podatki in informacijami,

-poročili o sestankih,

-novim razvojem dogodkov.

V tem obdobju je bilo zbranih 114 prispevkov od 42 deležnikov in 21 držav članic. Graf 1 (v Prilogi) prikazuje razčlenitev po državah članicah.

Izpolnjeni vprašalniki ankete so predstavljeni v dveh skupinah (deležniki in države članice) in razčlenjeni po sektorjih (kmetijske rastline, sadje in zelenjava, meso, mleko, sladkor in vino). Zbirna preglednica na koncu tega dela kaže splošno mnenje vseh akterjev, ki sodelujejo v opazovalnicah za trge, in strokovnjakov držav članic, ki so izpolnili vprašalnike.

Graf 1. Prispevki deležnikov in držav članic po posameznih opazovalnicah za trge

a.Ocena anketirancev o obsegu, v katerem opazovalnice za trge izpolnjujejo svoje cilje

I.Preglednost v verigi preskrbe s hrano

Velika večina deležnikov in držav članic meni, da so opazovalnice za trge učinkovite pri zagotavljanju preglednosti v verigi preskrbe s hrano (pozitivno je odgovorilo 81 % deležnikov in 89 % anketirancev iz držav članic). Manjši delež (13 %) anketirancev ima negativno mnenje, pri čemer navajajo nezadostno kakovost informacij/analiz, ki jih je zagotovila opazovalnica za trg, ali slabo razširjanje/dostopnost takih informacij/analiz.

Specifične pripombe, ki jih je predložilo 20 deležnikov in devet anketirancev iz držav članic, kažejo, da opazovalnice za trge na splošno veljajo za koristen forum za predstavnike dobavne verige za izmenjavo informacij o splošnih trendih ter razvoju različnih trgov na svetovni ravni in ravni EU. En anketiranec je izpostavil potrebo po večjem vključevanju akademske stroke v opazovalnice za trge. Poleg tega nekateri pozivajo k povečanju števila sestankov med letom in ponovnemu izvajanju sestankov v živo za olajšanje stikov v celotni verigi. Nekateri deležniki in države članice menijo, da bi lahko bili nekateri podatki podrobnejši, na primer v primeru obsega proizvodov, trgovine, industrije in prodajalcev na drobno v sektorju sadja in zelenjave ali porabe in uporabe mlečnih proizvodov ter zalog. Ena država članica meni, da bi se z objavljanjem maloprodajnih cen povečala preglednost v celotni dobavni verigi. Poleg tega bi morale biti nekatere informacije na voljo hitreje, da bi se izboljšali preglednost in učinkovitost.

II.Podpiranje odločitev gospodarskih subjektov in javnih organov z informacijami

Anketiranci se na splošno strinjajo, da so informacije, ki jih zagotavlja opazovalnica za trg, koristne za informirane odločitve gospodarskih subjektov (pozitivno je odgovorilo 83 % deležnikov in 70 % anketirancev iz držav članic). 15 % anketirancev iz držav članic ni moglo navesti, ali so informacije koristne.

Nekateri deležniki menijo, da bi se z večjim številom udeležencev izboljšala koristnost opazovalnic za trge. Nekateri deležniki in države članice so znova pozvali k povečanju količine podatkov, na primer o uporabi sladkorja v trgovskih obratih z živilskimi proizvodi, na podlagi katerih bi imeli subjekti boljši vpogled v trende porabe in bi lahko bolje načrtovali proizvodnjo. Omenjene so bile tudi najnovejše informacije o površinah in podpornih programih za vino. Nekateri anketiranci so navedli, da izmenjava informacij v okviru opazovalnic spodbuja dialog v celotni verigi in omogoča razumevanje izzivov, s katerimi se srečujejo različni akterji v prehranski verigi (predvsem proizvajalci, prodajalci na drobno, trgovci itd.).

III.Olajševanje spremljanja razvoja trga in nevarnosti motenj na trgu

Anketiranci se tudi v veliki meri strinjajo z vlogo opazovalnic za trge pri olajševanju spremljanja razvoja in nevarnosti motenj na kmetijskih trgih (pozitivno je odgovorilo 85 % anketirancev iz držav članic in 67 % deležnikov). Samo 15 % vseh anketirancev je odgovorilo negativno.

Opazovalnice so koristni forumi za opredelitev izzivov v zgodnji fazi (npr. kriza cen gnojil, ki prizadene primarne proizvajalce, ali negativen vpliv visoke inflacije na ravnanje potrošnikov v zvezi z bolj zdravimi in trajnostnimi proizvodi). En anketiranec iz države članice je poudaril, da opazovalnica za trg omogoča hitre primerjave med državami članicami. Med krizo v zvezi s prašičjim mesom v letih 2021 in 2022 je bilo na primer mogoče na podlagi analize trgov v glavnih državah izvoznicah objektivno oceniti obseg krize.

Nekaj deležnikov je izrazilo pomisleke glede neobstoja razprave o odzivu javnih organov na nevarnosti in motnje na trgu, ki jo Komisija večinoma obravnava kot razpravo o politiki, zato o tem ni bilo mogoče razpravljati na sestankih opazovalnice za trg.

b.Ocena anketirancev v zvezi s statističnimi podatki, informacijami in poročili

Skoraj vsi anketiranci so seznanjeni s tem, da Komisija na spletu objavlja statistične podatke in informacije, ki jih zagotavljajo opazovalnice za trge. Vseeno pa je manj kot polovica deležnikov in samo ena petina anketirancev iz držav članic naročenih na storitev elektronskega obveščanja o objavi novih informacij opazovalnic za trge. Polovica anketirancev (45 % deležnikov in 47 % anketirancev iz držav članic) ni bila seznanjena s to možnostjo.

Kar zadeva uporabo statističnih podatkov in informacij, ki jih zagotavljajo opazovalnice za trge, jih tedensko uporablja polovica deležnikov in ena tretjina anketirancev iz držav članic, mesečno pa 32 % deležnikov in 55 % anketirancev iz držav članic. Zelo malo anketirancev (5 % deležnikov in 3 % anketirancev iz držav članic) je navedlo, da jih sploh ne uporabljajo.

Na splošno za najkoristnejša orodja za razširjanje informacij o trgih veljajo spletne strani opazovalnic za trge, portal kmetijskih podatkov in preglednice. Najslabše ocenjena sta bila naročnina na glasilo in register za preglednost. Večina anketirancev ni vedela, da slednje obstaja. Poleg tega je 50 % deležnikov in 13 % anketirancev iz držav članic v zvezi z opazovalnico za trg mleka objave na omrežju X ocenilo kot zelo ali precej koristne.

Velika večina deležnikov (83 %) in anketirancev, ki zastopajo organe držav članic (81 %), meni, da so statistični podatki in informacije, ki jih zagotavljajo opazovalnice za trge, zelo ali precej točni. Nekaj manj anketirancev je izrazilo podobno mnenje o zadostnosti (71 % deležnikov in 81 % držav članic) in pravočasnosti (67 % deležnikov in 81 % držav članic) podatkov. Vendar je ena četrtina deležnikov navedla, da podatki in informacije niso preveč zadostni in pravočasni oziroma da sploh niso zadostni in pravočasni.

c.Ocena anketirancev v zvezi s sestanki opazovalnic za trge

Poleg statističnih podatkov in informacij, ki jih zagotavljajo opazovalnice za trge, večkrat letno potekajo sestanki gospodarskih odborov, ki se jih udeležijo strokovnjaki iz vseh faz dobavne verige v posameznih sektorjih.

Kar zadeva kakovost poročil gospodarskih odborov, jih je polovica anketirancev iz držav članic ocenila pozitivno, polovica pa ni bila seznanjena s temi informacijami. Med deležniki jih je 79 % odgovorilo pozitivno, 5 % pa negativno.

Deležniki so odgovorili na pet dodatnih vprašanj v zvezi s sestanki opazovalnic za trge. Kar zadeva koristnost informacij o trgih, ki jih zagotavljajo strokovnjaki gospodarskega odbora opazovalnice za trg, sta le 2 % deležnikov odgovorila negativno. 5 % deležnikov je menilo, da razprava strokovnjakov ni preveč koristna. Tri četrtine deležnikov svoje člane obvešča o izidu sestanka gospodarskega odbora. Medtem ko 17 % deležnikov meni, da potrebe po izboljšavah ni, jih več kot polovica priznava, da je treba sestanke izboljšati, na primer z vključevanjem ad hoc strokovnjakov, spremembo sestave skupine ali dodajanjem drugih točk na dnevni red. Približno ena četrtina deležnikov je dejala, da so pregledali zapisnike sestankov gospodarskega odbora.

d.Predlogi anketirancev za prihodnost

Večina deležnikov (86 %) in predstavnikov držav članic (72 %) se je strinjala, da opazovalnice izpolnjujejo svojo vlogo, kot je zdaj opredeljena v uredbi o skupni ureditvi trgov. 

Jasnega odgovora o potrebi po izboljšanju obveščanja v vseh sektorjih pa ni bilo. 45 % deležnikov in 36 % anketirancev iz držav članic meni, da bi bilo treba izboljšati pokritost. Nekaj držav članic je izrazilo mnenje, da je potrebnih več podatkov o cenah, stroških, dobičkih, maržah, tarifnih kvotah in uvoznih cenah. Predlagano je bilo tudi, naj se sprejmejo nadaljnji ukrepi v zvezi z analizo nepoštenih trgovinskih praks v okviru Direktive (EU) 2019/633 9 . To bi lahko pripomoglo k razumevanju dinamike trga za vsakega od proizvodov, ki jih zajemajo opazovalnice za trge.

Precejšnja večina predstavnikov držav članic (65 %) meni, da ni treba okrepiti vloge držav članic pri delu opazovalnice, in želi ohraniti sedanjo vlogo pri zagotavljanju podatkov o trgu. Ena četrtina anketirancev o tem nima mnenja. Samo dva anketiranca iz organov držav članic menita, da bi morale države članice sodelovati na sestankih opazovalnic za trge. Drugi anketiranci menijo, da bi lahko koristilo podajanje pripomb v zvezi z analizami in poročili, ki jih pripravijo mednarodne institucije, kot sta Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo ter ameriško ministrstvo za kmetijstvo. En anketiranec meni, da bi bilo treba v prihodnje natančneje opredeliti povezavo med opazovalnicami in postopkom odločanja v EU. 

4.Zaključek

Opazovalnice za trge učinkovito izpolnjujejo svojo vlogo pri izboljševanju preglednosti trga v verigi preskrbe s hrano, podpiranju odločitev gospodarskih subjektov in javnih organov z informacijami ter olajševanju spremljanja razvoja trga in nevarnosti motenj na trgu. Na splošno se zdi, da je obseg analiziranih podatkov in informacij ustrezen, vendar bi se lahko za nekatere sektorje še izboljšal.

Za ohranjanje nepristranskosti in objektivnosti pri analizi v podporo postopku politike, ki spada v institucionalni okvir, je ključna jasna razmejitev vloge opazovalnic za trge pri zagotavljanju trdne dejanske podlage in vloge javnih organov pri sprejemanju odločitev o politiki, kadar je potrebno.

V tej fazi se zdi, da poleg vzpostavitve opazovalnice za trg oljčnega olja, ki se zdaj izvaja, posebnega poziva k vzpostavitvi nove opazovalnice za trg v sektorju, ki še ni zajet, ni. Take potrebe se praviloma pojavijo, kadar jih sprožijo okoliščine, izkušnje pa kažejo, da je okvir, potreben za obravnavo takih potreb, če bi se sčasoma pojavile, vzpostavljen.

(1)

  COM(2022) 590 final/2 .

(2)

Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007.

(3)

Obveznosti poročanja na podlagi Uredbe (EU) št. 1308/2013 – člen 225, točka (da).

(4)

  https://ec.europa.eu/eurostat/web/agriculture/data/database?language=sl .

(5)

  https://ec.europa.eu/eurostat/web/international-trade-in-goods/database .

(6)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/1185 z dne 20. aprila 2017 o določitvi pravil za uporabo uredb (EU) št. 1307/2013 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s pošiljanjem informacij in dokumentov Komisiji ter o spremembi in razveljavitvi več uredb Komisije.

(7)

Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/1183 z dne 20. aprila 2017 o dopolnitvi uredb (EU) št. 1307/2013 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede pošiljanja informacij in dokumentov Komisiji.

(8)

  https://ec.europa.eu/transparency/regexpert/PDF/C_2016_3301_F1_COMMISSION_DECISION_SL.pdf .

(9)

Direktiva (EU) 2019/633 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o nepoštenih trgovinskih praksah med podjetji v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi .

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 31.10.2023

COM(2023) 679 final

PRILOGA

k

Poročilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu

o opazovalnicah Unije za trge

Priloga

Preglednica 1. Orodja, ki se uporabljajo za razširjanje podatkov na spletnem mestu opazovalnic za trge 1 , po sektorjih

* povezava na portal kmetijskih podatkov

Preglednica 2: Pogostost sestankov in sestava gospodarskega odbora opazovalnic za trge

Graf 1. Število anketirancev iz držav članic EU (organi)

(1)

Opazovalnice za trge: https://agriculture.ec.europa.eu/data-and-analysis/markets/overviews/market-observatories_sl .