EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 2.8.2023

COM(2023) 468 final

POROČILO KOMISIJE

EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU IN EVROPSKI CENTRALNI BANKI

o izvajanju in rezultatih programa Pericles IV za zaščito eura pred ponarejanjem v letu 2022

POROČILO KOMISIJE

EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU IN EVROPSKI CENTRALNI BANKI

o izvajanju in rezultatih programa Pericles IV za zaščito eura pred ponarejanjem v letu 2022

1.Splošno

Program Pericles IV (v nadaljnjem besedilu: program) je program izmenjave, pomoči in usposabljanja za zaščito eura pred ponarejanjem. Nadomešča program Pericles 2020, ki se je izvajal v obdobju 2013–2020, in program Pericles, ki se je izvajal v obdobju 2002–2013. Program je bil vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/840 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2021 1 . Njegova uporaba je bila z Uredbo Sveta (EU) 2021/1696 z dne 21. septembra 2021 razširjena na nesodelujoče države članice 2 . Uredba (EU) 2021/840 določa trajanje programa do 31. decembra 2027. S členom 12(3) Uredbe se zahteva, da Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu letno zagotavlja informacije o rezultatih programa. To letno poročilo izpolnjuje navedeno zahtevo glede informacij za leto 2022. Poročilo vsebuje informacije o prevzetih obveznostih in izvajanju programa Pericles IV v letu 2022 ter o izvajanju ukrepov, za katere so bile obveznosti prevzete v prejšnjih letih in v okviru prejšnje generacije programa, v letu 2022.

2.Prevzete obveznosti v okviru delovnega programa za leto 2022

Letni proračun za izvajanje programa za leto 2022 je bil določen na 850 169 EUR in se je financiral iz proračunske vrstice 06.030100 splošnega proračuna Evropske unije za leto 2022. Leta 2022 so bile prevzete obveznosti v skupnem znesku 828 141,12 EUR, kar je 97,41 % celotnega proračuna. Program se izvaja s sofinanciranimi ukrepi (nepovratna sredstva) pristojnih organov držav članic in z „ukrepi Komisije“, ki jih neposredno organizira Komisija. Skupni znesek prevzetih obveznosti vključuje tudi obveznost v višini 27 350 EUR za kritje letnih stroškov uporabe orodja e-Grants, popolnoma elektronskega (brezpapirnega) sistema upravljanja nepovratnih sredstev.

Izvajanje programa odraža zavezo držav članic in Komisije, da bodo euro zaščitile pred ponarejanjem. Na podlagi razprav o večletni strategiji na sestankih skupine strokovnjakov za preprečevanje ponarejanja eura (ECEG) je bilo v letu 2022 mogoče prevzeti obveznosti v višini 97,41 % sredstev iz celotnega proračuna. V okviru programa so bile prevzete obveznosti za financiranje skupno osmih projektov 3 . Skupaj so bila nepovratna sredstva uspešno dodeljena v petih primerih na podlagi vlog pristojnih organov držav članic. Poleg tega so bili financirani trije ukrepi Komisije.

Eden od ukrepov Komisije je bil izveden leta 2022, druga dva ukrepa Komisije in vsa nepovratna sredstva pa bodo izvedeni v letu 2023 in pozneje.

Grafa I in II: vrsta financiranih ukrepov in število ukrepov po državah članicah (ukrepi, za katere so bile prevzete obveznosti v letu 2022, glej Prilogo I) 

Omeniti je treba, da sta Italija in Španija, dve državi članici, ki ju ponarejanje eura najbolj zadeva, letos ponovno prejeli nepovratna sredstva iz programa Pericles. Poleg tega je v okviru programa v letu 2022 nepovratna sredstva prejela tudi Hrvaška, kar je zlasti pomembno zaradi njenega pristopa k euroobmočju 1. januarja 2023. Vsa njihova prizadevanja krepijo zaščito eura, kar koristi tudi vsem drugim državam članicam.

Ukrepi, za katere so bile prevzete obveznosti v letu 2022, vključujejo tri izmenjave osebja, dve strokovni usposabljanji, dva seminarja in eno študijo. Ukrepi naj bi se izvajali v EU in tudi zunaj nje, odvisno od posebnih potreb za zaščito eura pred ponarejanjem. Program že vse od svoje ustanovitve utrjuje regionalni pristop z izvajanjem ukrepov, ki vključujejo regije sveta, ki so še posebej pomembne za boj proti ponarejanju.

3.Izvajanje ukrepov v letu 2022 4

Pregled

V tem oddelku je analizirano izvajanje vseh ukrepov, financiranih v okviru programa Pericles, v koledarskem letu 2022. Vključeno je torej izvajanje ukrepov, za katere so bile prevzete obveznosti v okviru proračunov za program Pericles IV za leti 2021 in 2022 (pet primerov nepovratnih sredstev in en ukrep Komisije), in tudi ukrepov, za katere so bile prevzete obveznosti v okviru prejšnjih proračunov za program Pericles 2020 (šest primerov nepovratnih sredstev). To poudarja kontinuiteto programa v smislu njegove zasnove in odraža učinkovitost programa Pericles za zaščito eura pred ponarejanjem z ukrepi, ki se izvajajo vsako leto.

V letu 2022 je bilo izvedenih 12 ukrepov, financiranih v okviru programa Pericles, ki vključujejo:

·popolno izvedbo osmih ukrepov, financiranih z nepovratnimi sredstvi, ki so jih izvedle naslednje države članice: Španija (trije ukrepi), Portugalska (dva ukrepa), Nizozemska, Nemčija in Italija (vsaka po en ukrep);

·delno izvedbo treh ukrepov držav članic, financiranih z nepovratnimi sredstvi, pri čemer ti ukrepi zajemajo več stopenj (tj. izmenjav osebja in seminarjev) v več kot enem koledarskem letu in so jih izvedle naslednje države članice: Italija, Romunija oziroma Hrvaška;

·popolno izvedbo enega ukrepa, ki ga je naročila Komisija.

Zgoraj navedeni ukrepi zajemajo pet izmenjav osebja, štiri konference in tri tehnična usposabljanja (glej tudi oddelek 2 zgoraj). V navedenih ukrepih je po ocenah sodelovalo 599 strokovnjakov.

Grafa III in IV: izvor in poklicno področje udeležencev (ukrepi, izvedeni v letu 2022, glej Prilogo II) 5

Udeleženci prihajajo iz 51 držav. Večina pripravnikov (78 %) je iz Evrope: 65 % iz držav članic euroobmočja, delež iz držav članic, ki niso v euroobmočju, znaša 13 %, države nečlanice EU pa predstavljajo 6 %; 11 % pripravnikov je iz Latinske Amerike. 3 % udeležencev predstavlja evropske institucije, 1 % jih prihaja iz Afrike in Bližnjega vzhoda, 1 % pa iz drugih regij.

Glede na poklicno področje so pripadniki policijskih sil predstavljali 53 % skupnega števila udeležencev. Tako močna zastopanost je posledica dejstva, da so policijski organi na čelu boja proti ponarejanju eura, policijsko osebje pa vključuje tako preiskovalce kot tehnično osebje. Udeleženci z drugih področij skupaj predstavljajo 47 %, pri čemer je 33 % strokovnjakov iz nacionalnih centralnih bank, ki tako tvorijo drugo največjo skupino udeležencev. Enako kot v letu 2021 je bilo več ukrepov, izvedenih v letu 2022, osredotočenih na sodelovanje centralnih bank. Veliko je tudi udeležencev iz sodstva (5 %), evropskih institucij (3 %) ter kovnic (2 %) in carin (< 1 %), kar odraža celoten nabor poklicnih področij udeležencev. Zaradi izvajanja ukrepa Komisije „četrto srečanje platforme 1210“ je bila že šesto leto visoka tudi udeležba predstavnikov industrije, povezane z napravami za razvrščanje kovancev (2 %), kar potrjuje, da je zasebni sektor pomemben deležnik v boju proti ponarejanju. Tako izvajanje programa izpolnjuje zahtevo po nadnacionalni in interdisciplinarni razsežnosti programa iz Uredbe (EU) št. 331/2014 z visoko stopnjo diverzifikacije.

Glavni poudarki izvajanja v letu 2022

Program je v letu 2022 uspešno ohranjal in dodatno krepil regionalno mednarodno sodelovanje v Jugovzhodni Evropi in Latinski Ameriki:

·Leta 2022 je bilo izvedenih več ukrepov programa Pericles, ki so bili usmerjeni v spodbujanje in ohranjanje tesnega sodelovanja med pristojnimi nacionalnimi organi v Jugovzhodni Evropi. To je vključevalo izmenjave osebja, ki so jih organizirali italijanski Comando Carabinieri Antifalsificazione Monetaria (CCAFM), Guardia di Finanza (GDF) in romunska policija (GIRP), ter izmenjavo osebja, ki jo je organizirala hrvaška narodna banka, katere glavni cilj je bila izmenjava dobrih praks v zvezi s postopki, znanjem in izkušnjami v podporo hrvaškim in bolgarskim organom pri pridružitvi euroobmočju. 

·Španska organizacija Brigada de Investigación del Banco de España (BIBE) je organizirala tečaj usposabljanja o ponarejanju denarja za strokovnjake iz Latinske Amerike, v okviru katerega so se leta 2022 v Limi v Peruju srečali organi iz 17 latinskoameriških držav, da bi spodbudili ukrepe za zaščito eura pred ponarejanjem v latinskoameriških državah, ki so zanj potencialno dovzetne. Ta ukrep je podprl vzpostavitev in delovanje nacionalnih centralnih služb proti ponarejanju valut v sodelujočih državah. Argentina je na podlagi predhodnega usposabljanja istega formata ustanovila tako nacionalno centralno službo.

Za izvajanje programa v letu 2022 je bilo značilnih tudi več ukrepov, osredotočenih na aktualni razvoj v boju proti ponarejanju valut:

·Več ukrepov je bilo osredotočenih na grožnjo interneta/temnega omrežja na področju ponarejanja eura, zlasti v zvezi z njegovo morebitno uporabo kot distribucijsko platformo. Nemški zvezni urad za kriminalistično policijo (Bundeskriminalamt, BKA) je izvedel vrsto treh delavnic, imenovanih COPE, za povečanje znanja in uvedbo potrebnih preiskovalnih tehnik za preiskave ponarejenega denarja, povezane z internetom/temnim omrežjem, ter za izmenjavo pristopov z dobrimi praksami prek študij primerov, pri katerih so udeleženci opravili različne korake preiskave digitalnega ponarejenega denarja. Poleg tega je bila na konferencah, ki sta jih organizirali nizozemska policija in Banka Portugalske, ena od njihovih ključnih točk tudi distribucija ponaredkov na temnem omrežju/internetu.

·Druga prednostna naloga, ki jo obravnava več ukrepov, so boj proti visokokakovostnim ponaredkom, izvajanje Uredbe (EU) št. 1210/2010 ter ravnanje z eurokovanci, neprimernimi za obtok. Ukrepi s temi poudarki so vključevali usposabljanje o analizi ponarejenih kovancev za tehnične strokovnjake, ki ga je organizirala Banco de Espana, organizirano pa je bilo tudi „četrto srečanje platforme 1210“ kot ukrep Komisije, na katerem so sodelovali deležniki iz industrije naprav za razvrščanje kovancev in nacionalnih centrov za analizo kovancev.

4.Spremljanje kvantitativnih in kvalitativnih kazalnikov

V členu 12(2) Uredbe (EU) 2021/840 je navedeno, da bi se morali v tem poročilu upoštevati kvantitativni in kvalitativni kazalniki programa Pericles IV. Letni podatki o teh kazalnikih so naslednji:

1.Število odkritih ponarejenih eurov (bankovci: 376 000 v letu 2022 / kovanci: 297 998 v letu 2022): cilj za ta kazalnik je ohraniti nadzor nad številom odkritih ponarejenih eurov (bankovcev in kovancev) v razponu ± 5 % v primerjavi s povprečjem za obdobje 2014–2020 (671 000/174 112). Število ponarejenih bankovcev se je zmanjšalo, število kovancev pa je večje od pričakovanega. Vendar je treba opozoriti, da je povezava med programom in temi kazalniki le posredna, saj imajo pri razvoju kazalnikov pomembno vlogo različni zunanji dejavnik. Ti zunanji dejavniki vključujejo napredek policijskih preiskav, obseg proizvodnje ponaredkov in vpliv pandemije COVID-19 na obtok gotovine.

2.Število uničenih nezakonitih tiskarn (10 v letu 2022): cilj glede števila uničenih nezakonitih tiskarn je ohraniti število pod nadzorom v povprečju ± 10 % v primerjavi z letom 2019 (22). Število nezakonitih tiskarn, ki so bile uničene leta 2022, je manjše od pričakovanega. Kot je pojasnjeno v kazalniku 1, je povezava med programom in tem kazalnikom le posredna, saj imajo različni zunanji dejavniki pomembno vlogo pri razvoju kazalnikov.

3.Število posameznih pristojnih organov, ki so se prijavili v program (šest v letu 2022): s tem kazalnikom se meri interes pristojnih nacionalnih organov za program. Mejnik za leto 2024 je 12, cilj za leto 2027 pa je 24. Dejstvo, da je število posameznih prijaviteljev v prvem letu doseglo skoraj 50 % mejnika za leto 2024, je v skladu s pričakovanji.

4.Stopnja zadovoljstva udeležencev v ukrepih, ki se financirajo v okviru programa (100 % v letu 2021): s tem kazalnikom se meri kakovost usposabljanj, kot jo dojemajo udeleženci. Cilj je 75 %. Stopnja pozitivnih povratnih informacij je znatno višja od cilja.

5.Povratne informacije udeležencev v preteklih ukrepih programa Pericles o učinku programa na njihove dejavnosti na področju zaščite eura pred ponarejanjem (97,51 % v letu 2022): s tem kazalnikom se meri vzdržnost ukrepov v okviru programa. Cilj je 75 %. Odstotek pozitivnih povratnih informacij je znatno višji od cilja.

5.Sklepne ugotovitve in nadaljnji ukrepi

Program Pericles IV je tako kot njegov predhodnik še naprej pomembno in učinkovito orodje v boju proti ponarejanju. Je podlaga za dodeljevanje podpore za študije, ohranjanje in razvijanje sodelovanja ter izmenjavo dobrih praks med vsemi akterji, ki sodelujejo v boju proti ponarejanju eura. To potrjuje tudi dejstvo, da so bile leta 2022 prevzete obveznosti za 97,41 % celotnega proračuna, kar kaže interes držav članic za program.

Komisija rezultate ukrepov, ki se podpirajo v okviru programa, redno posreduje skupini strokovnjakov za preprečevanje ponarejanja eura (ECEG). V letu 2021 se je ECEG sestala trikrat. Program kaže visoko stopnjo skladnosti in dopolnjevanja z drugimi ustreznimi programi in ukrepi na ravni Unije, saj je izključno namenjen preprečevanju in boju proti posebni obliki organiziranega kriminala, tj. ponarejanju eura. To dopolnjevanje je jasno izraženo pri uporabi instrumenta GD NEAR za izmenjavo informacij in tehnično pomoč (TAIEX), ki se najpogosteje uporablja kot podpora pri pristopnih pogajanjih, ter Skladom za notranjo varnost – policija GD HOME 6 , ki zajema splošno preprečevanje kaznivih dejanj in boj proti njim. Po vključitvi boja proti ponarejanju denarja kot ene od prednostnih nalog v operativni akcijski načrt platforme EMPACT 7 se Komisija tesno usklajuje z vodjo platforme EMPACT, da bi bilo dopolnjevanje med obema viroma financiranja čim večje.

Na podlagi rezultatov izvajanja programa in nenehnega preučevanja novih groženj, o katerih je razpravljala skupina strokovnjakov za preprečevanje ponarejanja eura (ECEG), so bili kot prednostne naloge za leto 2023 določeni naslednji ukrepi 8 :

·podpora dejavnostim, ki so namenjene izboljšanju sodelovanja med državami članicami, ki jih proizvodnja in distribucija ponaredkov še posebej prizadevata; 

·spodbujanje sodelovanja z organi tretjih držav, za katere obstaja sum ali dokaz, da v državi poteka proizvodnja ponarejenih eurov; 

·ohranjanje učinkovitega okvira za zaščito eura v jugovzhodni Evropi; 

·aktualni dogodki:

odistribucija ponaredkov in visokokakovostnih komponent na temnem omrežju ter spletna distribucija denarja, ki se uporablja pri snemanju filmov („movie money“), in lažnega denarja („prop copy“) (vključno z bankovci s spremenjeno podobo);

opodpora za vzpostavitev in okrepitev nacionalnih centralnih služb;

oeurokovanci: boj proti visokokakovostnim ponaredkom, izvajanje Uredbe (EU) št. 1210/2010 ter ravnanje z eurokovanci, neprimernimi za obtok.

(1) Uredba (EU) 2021/840 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2021 o vzpostavitvi programa izmenjave, pomoči in usposabljanja za zaščito eura pred ponarejanjem za obdobje 2021–2027 (program „Pericles IV“) ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 331/2014.

(2)  Uredba Sveta (EU) 2021/1696 z dne 21. septembra 2021 o razširitvi uporabe Uredbe (EU) 2021/840 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa izmenjave, pomoči in usposabljanja za zaščito eura pred ponarejanjem za obdobje 2021–2027 (program „Pericles IV“) na nesodelujoče države članice.

(3)  Celovit pregled ukrepov programa Pericles, za katere so bile prevzete obveznosti v letu 2022, je na voljo v Prilogi I.

(4) Celovit pregled ukrepov programa Pericles, izvedenih v letu 2022, je na voljo v Prilogi II.

(5)  Vsi podatki se nanašajo na ukrepe, financirane v okviru programa Pericles IV, in ukrepe, financirane v okviru programa Pericles 2020.

(6)

Uredba (EU) št. 513/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter obvladovanja kriz v okviru Sklada za notranjo varnost in o razveljavitvi Sklepa Sveta 2007/125/PNZ (UL L 150, 20.5.2014, str. 93).

(7) EMPACT (Evropska večdisciplinarna platforma proti grožnjam kriminala) je varnostna pobuda, ki jo vodijo države članice EU, da bi opredelile, prednostno razvrstile in obravnavale grožnje, ki jih predstavljajo mednarodni organizirani kriminal in hude oblike mednarodnega kriminala. Leta 2021 je platforma EMPACT postala stalni instrument, kot je določeno v Sklepih Sveta o stalnem izvajanju političnega cikla EU proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu in hudim oblikam mednarodnega kriminala. Bolgarija je država članica, ki vodi prednostno nalogo v okviru EMPACT, ki zajema „kriminal na področju intelektualne lastnine ter ponarejanja blaga in valut“.

(8)

Prednostne naloge programa za leto 2022 so bistveni del letnega delovnega programa, ki je priložen Sklepu Komisije z dne 28. januarja 2022 o financiranju programa Pericles IV in sprejetju letnega delovnega programa za leto 2022, C(2022) 406 final.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 2.8.2023

COM(2023) 468 final

PRILOGA

k

POROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU IN EVROPSKI CENTRALNI BANKI

o izvajanju in rezultatih programa Pericles IV za zaščito eura pred ponarejanjem v letu 2022

Priloga I: Pregled ukrepov, za katere so bile v letu 2022 prevzete obveznosti za sredstva

(1)

     Polna imena organizatorjev so navedena na seznamu pristojnih nacionalnih organov iz člena 2, točka (b), Uredbe Sveta (ES) št. 1338/2001 (UL C 264, 12.8.2015, str. 2). 

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 2.8.2023

COM(2023) 468 final

PRILOGA

k

POROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU IN EVROPSKI CENTRALNI BANKI

o izvajanju in rezultatih programa Pericles IV za zaščito eura pred ponarejanjem v letu 2022

Priloga II: Pregled ukrepov, ki so jim bila dodeljena sredstva v obdobju 2019–2022

(1)

     Polna imena organizatorjev so navedena na seznamu pristojnih nacionalnih organov iz člena 2, točka (b), Uredbe Sveta (ES) št. 1338/2001 (UL C 264, 12.8.2015, str. 2).