EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 21.2.2023

COM(2023) 102 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Akcijski načrt EU: Varstvo in obnova ekosistemov za trajnostno in odporno ribištvo

1.Uvod

Naši oceani in morja pokrivajo 70 % površine planeta in več kot 65 % ozemlja EU. Zdravi morski ekosistemi so bistvenega pomena za življenje na Zemlji in njeno blaginjo. So eden od najpomembnejših virov biotske raznovrstnosti in hrane, uravnavajo podnebje in so velik ponor ogljika ( 1 ). Pomembno je tudi, da obalnim skupnostim zagotavljajo bistvene zdravstvene, socialne in gospodarske koristi.

V skladu z nedavnim poročilom Medvladne platforme za znanstveno politiko o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah (IPBES) ( 2 ) je vsak peti človek na svetu prehransko in dohodkovno odvisen od prostoživečih vrst, pri čemer pomemben vir hrane iz prostoživečih vrst predstavlja ribištvo. Ohranjanje teh virov z njihovim trajnostnim upravljanjem je zato za doseganje ciljev OZN glede trajnostnega razvoja pomembnejše kot kdaj koli prej.

Trajnostno upravljane in ulovljene ribe so vir visokokakovostnih in cenovno dostopnih beljakovin z razmeroma majhnim ogljičnim odtisom ( 3 ). So ključnega pomena za prehransko varnost številnih ljudi in ohranjanje ekonomskih temeljev ribiških skupnosti. Zagotavljanje trajnostnega ribolova in trajnostnega upravljanja ribjih staležev je bistveno tudi za varstvo biotske raznovrstnosti oceanov in boj proti podnebnim spremembam.

Morsko okolje, ribiči in ribiški sektor se danes srečujejo s številnimi težavami. Obstoj morskega okolja ogrožajo podnebne spremembe in izguba biotske raznovrstnosti, ki so posledica številnih antropogenih pritiskov, poleg tega pa se sektor ( 4 ) spoprijema tudi z vrsto velikih izzivov, od brexita in pandemije COVID-19 do nedavnih posledic neusmiljene ruske vojaške agresije proti Ukrajini. Poleg očitne nevarnosti, ki jo predstavljajo vojaške operacije in mine v Črnem morju, so ti pretresi privedli do obsežnih motenj na trgu, pomanjkanja osnovnih surovin ter skokovitega dviga cen goriva in ribje krme.

EU si ne sme privoščiti, da bi pri reševanju teh neposrednih izzivov pozabila na bistveno potrebo po zaščiti trajnostnosti svojih prehranskih sistemov. V skladu s svojo strategijo za biotsko raznovrstnost ( 5 ), strategijo za prilagajanje podnebnim spremembam ( 6 ) in strategijo „od vil do vilic“ ( 7 ) mora zagotoviti, da tveganja zaradi podnebnih sprememb in izgube biotske raznovrstnosti ne bodo ogrozila razpoložljivosti dobrin in storitev, ki jih zdravi morski ekosistemi zagotavljajo ribičem, obalnim skupnostim in človeštvu na splošno.

Izboljšati odpornost ribištva EU pomeni tudi zagotoviti, da ribištvo prispeva k varstvu in obnovi morskih ekosistemov, od katerih je odvisno. Ohranjanje zdravega morskega okolja z zdravimi ribjimi staleži in bogato biotsko raznovrstnostjo je edini način za zagotovitev, da bodo naše ribiške skupnosti srednjeročno in dolgoročno uspešne. Morske ekosisteme vse bolj ogrožajo podnebne spremembe ( 8 ) ter netrajnostni ali nezakoniti, neprijavljeni in neregulirani ribolov ( 9 ). S človekovimi dejavnostmi so povezani tudi drugi pritiski ( 10 ), kot so pomorski promet, proizvodnja energije, turizem, kmetijstvo in industrija. Zato je pomembno, da se hkrati obravnavajo tudi ti drugi pritiski, ki vplivajo na trajnostnost morskih ekosistemov in ribjih staležev, vključno z različnimi oblikami onesnaževanja, povezanega z onesnaževali, kmetijskimi praksami, plastiko ali hrupom. EU se proti onesnaževanju morja bori s številnimi zakonodajnimi pobudami in pobudami politike v širšem okviru akcijskega načrta za ničelno onesnaževanje ( 11 ). Te pobude vključujejo omejevanje količine morskih odpadkov, podvodnega hrupa, hranil in onesnaževal v skladu z okvirno direktivo o morski strategiji ter izvajanje ukrepov za doseganje zadevnih mejnih vrednosti. Vključujejo tudi številne cilje glede ničelnega onesnaževanja ( 12 ) in sprejemanje ukrepov, ki koristijo morskemu okolju. Pravila EU o pristaniških sprejemnih zmogljivostih spodbujajo tudi oddajo pasivno ulovljenih odpadkov v pristaniščih ( 13 ). 

Ukrepe na ravni EU je treba nujno okrepiti in z obravnavo vseh pritiskov zaustaviti propadanje morskih ekosistemov. Kot je opisano v tem akcijskem načrtu, mora to vključevati ukrepe za povečanje trajnostnosti in posodobitev upravljanja ribištva, namenjene varstvu in obnovi morskih ekosistemov ter vzpostavitvi njihovega dobrega okoljskega stanja ( 14 ), ter spodbujanje in navdihovanje sveta, naj sledi temu zgledu ( 15 ).

Ta akcijski načrt je del prizadevanj Komisije za doslednejše izvajanje okoljske politike EU ter skupne ribiške politike in njenih treh stebrov trajnostnosti – okoljskega, gospodarskega in socialnega. Zagotavlja v prihodnost usmerjeno strategijo za izboljšanje uporabe ekosistemskega pristopa k upravljanju ribištva ter dopolnjuje sporočilo o delovanju skupne ribiške politike ( 16 ) in sporočilo o energetskem prehodu v sektorju ribištva in akvakulture EU (v nadaljnjem besedilu: pobuda za energetski prehod ( 17 )).

Ta akcijski načrt na podlagi zaveze iz strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, v skladu s katero je treba pravno zavarovati 30 % naših morskih območij, tretjino teh območij pa strogo zavarovati, obravnava pomanjkljivosti, navedene v posebnem poročilu Evropskega računskega sodišča o morskem okolju ( 18 ), pri čemer se osredotoča zlasti na zavarovana morska območja ( 19 ) in na to, kako lahko upravljanje ribištva prispeva k učinkovitejšemu varstvu in obnovi morske biotske raznovrstnosti ter torej k doseganju ciljev predlaganih pravil o obnovi narave ( 20 ).

Akcijski načrt temelji na prispevkih, ki so jih med obsežnim posvetovanjem zagotovili deležniki in državljani ( 21 ).

Po zgodovinskem dogovoru o novem svetovnem okviru za biotsko raznovrstnost, doseženem v Montrealu na 15. zasedanju Konference pogodbenic Konvencije Združenih narodov o biotski raznovrstnosti, ter v postopku pogajanj o novih pravno zavezujočih sporazumih o varstvu odprtega morja in ustavitvi onesnaževanja s plastiko bo ta akcijski načrt utrdil vodilno vlogo EU na svetovni ravni, saj bo pokazal, da EU uresničuje svoje zaveze. EU je bila gonilna sila prizadevanj za ambiciozen nov svetovni okvir za biotsko raznovrstnost, dogovorjen na 15. zasedanju Konference pogodbenic. Ta akcijski načrt bo prispeval k uresničevanju nekaterih svetovnih zavez, vključno z zavezo o zavarovanju 30 % svetovnih kopenskih in morskih območij ter obnovi 30 % degradiranih ekosistemov.

Cilji tega akcijskega načrta so skladni tudi z zavezami EU iz skupnega sporočila o mednarodnem upravljanju oceanov ( 22 ) in zunanjo razsežnostjo skupne ribiške politike (SRP).

2.Povečanje trajnostnosti ribolovnih praks

Morsko okolje je danes pod številnimi pritiski, ki jih je treba obravnavati usklajeno ( 23 ). V skladu s cilji novega svetovnega okvira za biotsko raznovrstnost in ciljem iz strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 glede zavarovanja 30 % evropskih morskih območij lahko EU znaten delež teh pritiskov zmanjša z oblikovanjem novih zavarovanih morskih območij in učinkovitim upravljanjem obstoječih, pa tudi z bolj trajnostnimi ribolovnimi praksami, vključno z uporabo ribolovnega orodja z majhnim vplivom. Učinkovito upravljanje zavarovanih območij zmanjšuje naključni ulov občutljivih vrst ( 24 ), varuje drstišča, območja odraščanja rib in nedorasle organizme ter blaži vplive na občutljive habitate, zlasti na morsko dno.

Odločitve o času, lokaciji in načinu ribolova ne vplivajo le na ciljne vrste, temveč tudi na količino in velikost rib in prilova ter posledično na trajnostnost ribolovnih dejavnosti. Pravila, ki urejajo ta vidik ribolova in so splošno znana kot „tehnični ukrepi“, so bila posodobljena leta 2019 ( 25 ). Nova pravila zajemajo skladen nabor ukrepov, ki pomagajo pri doseganju okoljskih ciljev, in temeljijo na regionalnem pristopu, da bi omogočila potrebno prožnost. Uredba o tehničnih ukrepih vsebuje sklop osnovnih pravil o selektivnem ribolovu v posameznih morskih bazenih. Ureja na primer različne velikosti in oblike mrežnih očes ribiških mrež, namenjenih ulovu le rib določene velikosti, izločevalne rešetke in ploskve, ki nekaterim vrstam omogočajo pobeg, ter lokacijske in časovne zapore ribolovnih območij, na primer v obdobju razmnoževanja rib ( 26 ).

Izboljšanje selektivnosti ribolovnega orodja in zmanjšanje vpliva ribištva na občutljive vrste

Eden od ciljev osnovnih pravil uredbe o tehničnih ukrepih je čim bolj zmanjšati in po možnosti odpraviti naključni ulov občutljivih morskih vrst. Ribam in drugim morskim vrstam preti več nevarnosti, vključno s prelovom, onesnaževanjem ter motenjem ali uničenjem in degradacijo njihovih habitatov. Ena od glavnih nevarnosti za nekatere vrste je naključni ulov z ribolovnim orodjem. Te težave so prispevale k upadu populacij več vrst, nekaterim vrstam pa kljub temu, da so v skladu z naravovarstveno zakonodajo EU strogo zavarovane, še vedno grozi izumrtje.

Še posebej so ogrožene ranljive vrste. Med njimi je več vrst morskih psov ( 27 ), morskih želv, morskih sesalcev, kot so baltska pristaniška rjava pliskavka in sredozemske medvedjice, ter morskih ptic, kot je balearski viharnik. Vsem grozi nevarnost ulova v mirujoče mreže. Morski sesalci se pogosto ujamejo tudi v velike pelagične vlečne mreže, morske ptice v parangale, morske želve pa v vlečne mreže in parangale.

Obstajajo sicer široko dostopne rešitve za preprečevanje naključnega ulova, ki jih že zahtevajo okoljska zakonodaja EU in pravila skupne ribiške politike (SRP). Te rešitve vključujejo tehnične spremembe ribolovnega orodja ali omejitve ribolova v obdobjih in na območjih, v oziroma na katerih je občutljivih vrst še posebej veliko.

Prizadevanja za boljše varstvo občutljivih vrst v morskih regijah EU, vključno s prizadevanji v okviru pilotnih projektov, so predvidena ali pa že potekajo, čeprav z različnimi ravnmi ambicioznosti in različno hitro ( 28 ). Vendar je treba za učinkovito izpolnjevanje zavez iz strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 storiti več. 

Komisija države članice poziva, naj bodo ambicioznejše in naj za izvedbo nujnih ukrepov v celoti izkoristijo orodja SRP, ki so že na voljo in so znanstveno ocenjena. To bi lahko vključevalo kratkoročno zaprtje nekaterih ribolovnih območij ali namestitev akustičnih odvračalnih naprav, ki bi v skladu z znanstvenim mnenjem ( 29 ) pomagale pri obnovi populacij baltskih pristaniških rjavih pliskavk ali navadnih delfinov v Biskajskem zalivu. Hitro ukrepanje bo pripomoglo tudi k zmanjšanju naključnega ulova morskih ptic v ribolovno orodje in varstvu morskih psov ( 30 ). Poleg tega bi morale države članice izboljšati sisteme spremljanja, da bi opredelile obseg in porazdelitev naključnega ulova.

Doseganje največjega trajnostnega donosa vrst rib, ki se izkoriščajo v komercialne namene, je ključno načelo skupne ribiške politike in prispeva k dobremu okoljskemu stanju populacij rib, ki se izkoriščajo v komercialne namene. To je mogoče doseči z omejitvijo ulova ali ribolovnega napora in zagotovitvijo visoke ravni selektivnosti ribolovnih dejavnosti, pri čemer ribiči lovijo le ciljne vrste in le določene količine zadevnih vrst ter osebke določene starosti in velikosti. Ribolovu lahko koristi tudi zavarovanje pomembnih drstišč in območij odraščanja, vključno s strogim zavarovanjem območij, saj se ribe iz večjih staležev širijo na sosednja območja.

Danes so na voljo številne nove in inovativne rešitve za nadaljnje izboljšanje trajnostnosti ribolovnih tehnik, kot so uporaba selektivnejšega ribolovnega orodja, orodja za spremljanje, s pomočjo katerega se opredeljujejo območja koncentracije ribjih mladic, ter ukrepi za izogibanje takim območjem ( 31 ). Za nadaljnje in hitrejše izvajanje nacionalnih ukrepov in skupnih priporočil ( 32 ) ter upoštevanje priporočil Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju (GFCM) glede uporabe in širjenja takih inovativnih orodij in praks je potrebno skupno ukrepanje držav članic. Da bi to dosegli, je treba zadevnim ribiškim skupnostim zagotoviti učinkovite spodbude in podporo ter dobro izkoristiti razpoložljiva sredstva EU.

Komisija bo države članice podprla tako, da bo znanstvene ustanove zaprosila za mnenja o tem, kako izboljšati sedanje ribolovne vzorce flote EU. Po potrebi bo na podlagi novih znanstvenih mnenj uporabila tudi svoja izvedbena pooblastila v zvezi z zasnovo ribolovnega orodja ( 33 ) iz uredbe o tehničnih ukrepih, da bi zagotovila enake konkurenčne pogoje pri izvajanju določb o selektivnosti orodja.

Še posebej pomembno in nujno je, da se izboljša ohranjanje kritično prizadetih vrst, ki se lovijo v komercialne namene, kot je jegulja. Upravljanje in ohranjanje te selitvene vrste pomeni obravnavo več človekovih dejavnosti, zato je treba sprejeti celovit pristop, ki bo zajemal različne politike.

Zmanjšanje vpliva ribištva na morsko dno

Zdravi habitati morskega dna so ključni element zdravih morskih ekosistemov. Zaradi svoje bogate biotske raznovrstnosti so območja odraščanja in drstišča številnih vrst ter prispevajo k ohranjanju strukture in delovanja morskih prehranjevalnih spletov ter uravnavanju podnebja.

Ribolov, pri katerem se uporabljajo nekatere vrste aktivnega pridnenega ribolovnega orodja (v nadaljnjem besedilu: pridneni ribolov z aktivnim orodjem) ( 44 ), zlasti pridnene vlečne mreže, je ena od najbolj razširjenih in škodljivih dejavnosti za morsko dno in z njim povezane habitate ( 45 ). 79 % obalnega morskega dna se trenutno šteje za fizično motenega, predvsem zaradi ribolova s pridneno vlečno mrežo, na četrtini obalnega območja EU pa so habitati morskega dna verjetno izgubljeni ( 46 ). Na območjih z najintenzivnejšim ribolovom se vlečne mreže uporabljajo več kot desetkrat na leto ( 47 ).

Naši oceani in morja, zlasti oceanski sedimenti, so pomemben naravni ponor ogljika. Vedno bolj se priznava pomen shranjevanja in ohranjanja modrega ogljika v morskih habitatih za obvladovanje podnebnih sprememb ( 48 ). O morskih skladiščih ogljika je še vedno znanega manj kot o kopenskih, vendar nedavni dokazi ( 49 ) kažejo, da poseganje v sedimente morskega dna neposredno vpliva na njihovo sposobnost shranjevanja ogljika.

Biotska raznovrstnost morskega dna se sicer lahko obnovi, če se pritisk zmanjša, na primer z zmanjšanjem obsega pridnenega ribolova z aktivnim orodjem ( 50 ). To prinaša velike koristi za ekosisteme in družbo, koristi pa tudi ribištvu, saj omogoča obnovo ribjih staležev in povečanje biomase rib ter pomaga pri preprečevanju degradacije morskega okolja.

V zakonodaji EU so zahteve glede varstva in obnove morskega dna že določene. V skladu z okoljsko zakonodajo morajo države članice sprejeti ukrepe za varstvo morskega dna in vzpostavitev dobrega okoljskega stanja voda EU ( 51 ). Sprejeti morajo tudi potrebne ukrepe na morskih območjih Natura 2000, da bi prispevale k doseganju ali ohranjanju ugodnega stanja ohranjenosti nekaterih habitatov morskega dna.

Orodja za upravljanje ribištva prepovedujejo pridneni ribolov z aktivnim orodjem na ozkih obalnih območjih in globinah Sredozemskega morja nad 1 000 metrov ter ribolov s pridneno vlečno mrežo na globinah Atlantika nad 800 metrov, pri čemer je pridneni ribolov prepovedan na 16 419 km2 občutljivih morskih ekosistemov ( 52 ). Na posebej občutljivih območjih je pridneni ribolov dodatno omejen z različnimi ukrepi in predpisi ( 53 ).

Poleg tega je nekaj držav članic za prepoved ali omejitev pridnenega ribolova na nekaterih območjih sprejelo nacionalne ukrepe in predložilo skupna priporočila SRP ( 54 ) kot podlago za delegirane uredbe. Novembra 2022 se je Generalna komisija za ribištvo v Sredozemlju na podlagi predloga EU odločila oceniti potencialni učinek spremembe sedanjih omejitev ribolova na globinah med 600 in 800 m zaradi morebitne določitve omejitev v plitvejših vodah.

Kljub temu je pridneni ribolov z aktivnim orodjem v vodah EU na splošno še vedno zelo razširjen. V severovzhodnem Atlantiku se na primer izvaja na 80–90 % ribolovnih območij ( 55 ), vključno s številnimi območji Natura 2000 in drugimi zavarovanimi morskimi območji. To ogroža doseganje globalnih ohranitvenih ciljev iz Konvencije o biotski raznovrstnosti ( 56 ) in napredek na področju blaženja podnebnih sprememb.

Vpliv pridnenega ribolova z aktivnim orodjem na morsko okolje ogroža tudi trajnostnost ribištva ter srednjeročno in dolgoročno razpoložljivost rib. Tak ribolov ne škoduje le ekosistemom, od katerih je ribištvo odvisno, temveč vključuje tudi zelo veliko porabo goriva, zaradi česar ima sektor visoke stroške in še posebej velik ogljični odtis ( 57 ). Pridneni ribolov z aktivnim orodjem je po svoji naravi med najmanj selektivnimi ribolovnimi metodami in povzroča nesorazmerno veliko količino nenamernega ulova ( 58 ) in zavržkov. Zavržki so še posebej zaskrbljujoči, zlasti v času, ko si EU prizadeva zmanjšati količino zavržene hrane ( 59 ), kar je zelo pomembno vprašanje v širši razpravi o svetovni prehranski varnosti.

Za varstvo in obnovo morskega dna so potrebni odločni ukrepi, vključno z opuščanjem pridnenega ribolova z aktivnim orodjem, pri čemer pa je treba zagotoviti, da se ta tehnika ne nadomesti z enakovrednimi ali slabšimi alternativami. Nujno je treba obvarovati in obnoviti habitate morskega dna na zavarovanih morskih območjih, zlasti zato, ker predstavljajo pomembna žarišča morske biotske raznovrstnosti EU in lahko prispevajo k povečanju ribjih staležev, ter zaradi dolgo veljavnih pravnih obveznosti glede njihovega učinkovitega upravljanja.

Da bi dosegli cilje strategije EU za biotsko raznovrstnost in zavarovali 30 % morij EU, Komisija države članice poziva, naj v celoti izkoristijo razpoložljiva orodja SRP in najpozneje do leta 2030 na vseh zavarovanih morskih območjih postopoma odpravijo pridneni ribolov z aktivnim orodjem. Za začetek bi morale do konca marca 2024 sprejeti nacionalne ukrepe ali po potrebi regionalnim skupinam predlagati skupna priporočila glede prepovedi pridnenega ribolova z aktivnim orodjem na zavarovanih morskih območjih Natura 2000, ki so določena v skladu z direktivo o habitatih ter zagotavljajo varstvo morskega dna in morskih vrst. Pridneni ribolov z aktivnim orodjem bi moral biti prepovedan tudi na novo uvedenih zavarovanih morskih območjih.

Države članice bi morale na podlagi rezultatov svojih zavez glede doseganja cilja strategije za biotsko raznovrstnost, da se zavaruje vsaj 30 % morij EU, ravnati v skladu z znanstvenim mnenjem in pri odločitvah o upravljanju ribištva upoštevati splošni učinek ukrepov na morski ekosistem. Izogibati se morajo zlasti spremembam ribolovnih praks, ki bi bile lahko škodljive, kot je uporaba drugih vrst ribolovnega orodja z večjim vplivom na morske ekosisteme ali občutljive vrste.

V okviru razvoja bolj inovativnih orodij, namenjenih omejevanju vplivov teh vrst ribolovnega orodja, je treba nadaljevati razprave s sektorjem z namenom spodbujanja nadaljnjih inovacij in uporabe novih rešitev v praksi. To je pomembno tudi za zagotovitev, da bodo sprejeti ukrepi še naprej ustrezali svojemu namenu in da bodo v skladu s tehnološkim razvojem.

V skladu s cilji okvirne direktive o morski strategiji in predlaganih pravil o obnovi narave je treba obvarovati in obnoviti tudi morsko dno zunaj zavarovanih morskih območij. V ta namen se morajo države članice hitro dogovoriti o mejnih vrednostih za neoporečnost morskega dna, ki se trenutno pripravljajo na podlagi okvirne direktive o morski strategiji, in te mejne vrednosti začeti uporabljati.

3.Zagotavljanje poštenega in pravičnega prehoda za vse

V evropskem zelenem dogovoru, ki je nova evropska strategija za gospodarsko rast, so določeni ukrepi za pošten in pravičen prehod družbe in gospodarstva na vključujoč in resnično trajnosten razvojni model. Poštenost in vključevanje sta predpogoja za uspešen zeleni prehod.

Boljše ohranjanje in varstvo morskih vrst in habitatov ima jasne koristi za družbo in gospodarstvo, zlasti za ribiške in obalne skupnosti, katerih preživetje je neposredno odvisno od zdravih morskih ekosistemov. Znanstveniki so na primer ocenili, da bi se lahko v primeru zavarovanja 30 % oceanov letni svetovni ulov povečal za osem milijonov ton, kar je približno 10 % današnjega ulova ( 62 ).  

Prehod je sicer potreben ter koristen za družbo in gospodarstvo, pri čemer sedanji izzivi, ki so nastali zaradi pandemije COVID-19 in vojne ter vplivajo na ribiški sektor, vključno z naraščajočimi cenami energije, niso povezani z ukrepi, ki so podrobno opisani v tem akcijskem načrtu in vključujejo postopno odpravljanje pridnenega ribolova na vseh zavarovanih morskih območjih, vendar bo imelo zlasti to postopno odpravljanje pridnenega ribolova socialne in gospodarske učinke na nekatere izvajalce in skupnosti ( 63 ), zato je treba zagotoviti pravičen prehod. Učinki lahko vključujejo majhne spremembe v ribolovnih dejavnostih, ki se jim je mogoče enostavno prilagoditi, pa tudi večje spremembe v dejavnostih, zaradi katerih bo treba sprejeti blažilne ukrepe, ki bodo ribičem, njihovim skupnostim in izvajalcem v celotni dobavni verigi pomagali pri prilagajanju na širše strukturne spremembe. Učinki bi se lahko deloma izravnali s selitvijo ribolovnih dejavnosti na druga ribolovna območja, kjer je to mogoče.

Hkrati se pričakuje, da bodo učinki večji v skupnostih, ki so odvisne od ribištva in v katerih je raven gospodarske diverzifikacije trenutno nizka. Zato je treba zagotoviti, da je prehod postopen ter da države članice upoštevajo posebne potrebe lokalnih skupnosti in jih pri tem prehodu podprejo, tudi finančno. Zavedati se je treba, da se bodo podobno kot pri uvedbi cilja glede največjega trajnostnega donosa spremembe v praksah ribiškega sektorja srednjeročno ali dolgoročno izplačale, saj se bodo ribji staleži obnovili, vrste, ki se lovijo v komercialne namene, pa se bodo zaradi svojega širjenja z zavarovanih morskih območij preselile na druga ribolovna območja.

Kratkoročno so gospodarski učinki za sektor povezani tudi z višjimi cenami energije. Postopen prehod z ribolova s pridneno vlečno mrežo, pri katerem se porabi veliko goriva, na energetsko manj intenzivne ribolovne metode lahko zagotovi tudi velike prihranke. To je popolnoma v skladu s ciljem Komisije glede čim prejšnje opustitve uporabe fosilnih goriv in njeno težnjo, da ribiško floto EU in sektor akvakulture podpre pri njunem strukturnem energetskem prehodu. Komisija je v okviru tega prehoda v reviziji direktive EU o obdavčitvi energije ( 64 ) predlagala tudi uvedbo davka na gorivo in poleg tega akcijskega načrta sočasno predstavlja tudi pobudo za energetski prehod.

Komisija države članice poziva, naj ribiške skupnosti spodbujajo in podpirajo pri prehodu, opredeljenem v tem akcijskem načrtu, ter jim pomagajo okrepiti njihovo odpornost, inovacije in sposobnost prilagajanja. To vključuje boljše izkoriščanje podpore, ki je na voljo v okviru finančnih instrumentov EU, zlasti podpore za inovacije in diverzifikacijo gospodarskih dejavnosti ter podpore za energetski prehod in povečanje selektivnosti orodja. Številni primeri kažejo, da lahko učinkovita uporaba sredstev EU zagotovi razliko, vendar je bil v preteklosti delež sredstev EU, uporabljenih za zagotavljanje podpore pri ohranjanju morskega okolja, premajhen ( 65 ). Kot je potrdilo Računsko sodišče, je jasno, da je mogoče razpoložljivi proračun EU bolje uporabiti.

Sredstva, ki jih je treba uporabiti v ta namen, so predvsem sredstva iz Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo (ESPRA) ( 66 ) ter sredstva programa za okolje in podnebne ukrepe (LIFE) ( 67 ). Ta sredstva imajo osrednjo vlogo pri podpiranju ciljev politike na področju podnebja in biotske raznovrstnosti. Poleg tega Komisija tesno sodeluje z državami članicami, da bi zagotovila, da vsak program prispeva k doseganju horizontalnih ciljev, ki so v zvezi z navedenimi cilji politike določeni v večletnem finančnem okviru ( 68 ).

Kot je poudarjeno v publikaciji Komisije Find your EU funding programme for the environment (Poiščite svoj program financiranja EU za okolje) ( 69 ), drugi viri financiranja vključujejo program Obzorje Evropa ( 70 ), Evropski sklad za regionalni razvoj (vključno s pobudo Interreg) ( 71 ), Evropski socialni sklad plus ( 72 ), Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja ( 73 ), Instrument za povezovanje Evrope ter mehanizem za okrevanje in odpornost ( 74 ). Države članice bi morale te vire strateško uporabljati, povečati nacionalno financiranje in spodbujati naložbe zasebnega sektorja za usmerjanje podpore, namenjene prehodu, na primer v okviru strategij pametne specializacije za trajnostno modro gospodarstvo. Komisija bo pri tem države članice še naprej v celoti podpirala.

V celoti je treba izkoristiti priložnosti za diverzifikacijo in inovacije, pri čemer je treba začeti s tistimi, ki so opredeljene v novi strategiji za trajnostno modro gospodarstvo v EU ( 75 ). Navedena strategija obravnava razvoj novih poslovnih modelov za zmanjšanje okoljskega odtisa sektorja s pomočjo digitalizacije ter uporabe inovativnih orodij in tehnik. Da bi lahko ribiške skupnosti v prehodu v celoti izkoristile številne priložnosti za gospodarsko diverzifikacijo, ki se ponujajo v drugih sektorjih modrega gospodarstva, bo Komisija na prihodnjem modrem forumu maja 2023 začela razpravo, v katero bodo vključeni različni deležniki in skupine, ki opravljajo dejavnosti na morju in v naših oceanih.

Ciljno usmerjeni programi usposabljanja in izpopolnjevanja, ki se izvajajo s podporo EU iz skladov programa Erasmus+, ESPRA ali ESS+, bi lahko prispevali tudi k vzpostavitvi povezave z drugimi sektorji modrega gospodarstva, kot so sektorji proizvodnje alg in regenerativne marikulture ( 76 ), energije iz obnovljivih virov in trajnostne akvakulture. Izboljšanje okoljske trajnostnosti, na primer z učinkovitim upravljanjem zavarovanih morskih območij, lahko lokalnim ribiškim skupnostim zagotovi dodatne ali alternativne vire preživetja, kot sta turizem v naravi in dobro upravljan rekreacijski ribolov. Ribiči imajo dostop tudi do podpore EU, ki jim pomaga pri opravljanju njihove vloge varuhov morja. Več pozitivnih primerov ( 77 ) že kaže, kako jim lahko to partnerstvo pomaga pri izvleku in zbiranju odpadkov ter izgubljenega ribolovnega orodja.

4.Okrepitev baze znanja ter raziskav in inovacij

Oblikovanje in razvoj pobud za upravljanje ribištva in varstvo morskega okolja terjata trdno bazo znanja. Vzpostavitev take baze znanja pa zahteva sistematično zbiranje podatkov in znanstveno spremljanje, ki temeljita na zanesljivih metodologijah. Pomanjkanje popolnih znanstvenih informacij sicer ne more upravičiti odložitve ali nesprejetja potrebnih ukrepov, vendar kaže na to, da je treba več vložiti v prepoznavanje in odpravljanje vrzeli v znanju.

Države članice uporabljajo različne pristope in instrumente za spremljanje morskih ekosistemov in okoljskih pritiskov, zlasti na podlagi okvira za zbiranje podatkov ( 79 ) ter programov spremljanja iz okvirne direktive o morski strategiji, direktive o pticah ( 80 ) in direktive o habitatih. Vendar si je treba še bolj prizadevati za zagotovitev, da sta spremljanje in zbiranje podatkov ustrezna za ocenjevanje vplivov ribolova na morske habitate in vrste.

To delo bi moralo vključevati oblikovanje ciljno usmerjenih programov spremljanja za izboljšanje opazovanja in poročanja o naključno ulovljenih vrstah. Programi bi morali zajemati ribištvo z visokim tveganjem in potencialne vplive vseh zadevnih segmentov flot, vključno z manjšimi plovili. Zajemati bi morali tudi pregled podatkov o rekreacijskem ribolovu, vključno s podatki o plovilih za rekreacijski ribolov, ter njihovega vpliva na staleže in morsko okolje. Ko bosta sozakonodajalca sprejela posodobljeno in prenovljeno uredbo o nadzoru ( 81 ), bo imela tudi ta pomembno vlogo pri navedenih izboljšavah.

Več raziskav in podatkov je potrebnih tudi za okrepitev znanja o stanju morskega dna in vplivih ribištva na habitate morskega dna, vključno z znanjem o porazdelitvi in pogostosti pridnenega ribolova ( 82 ) ter njegovem vplivu na sekvestracijo ogljika. Komisija bo začela študijo, namenjeno količinski opredelitvi zmogljivosti različnih habitatnih tipov morskega dna v vodah EU za shranjevanje ogljika in potencialnih vplivov pridnenega ribolova na to zmogljivost.

Za prehod na selektivnejše in okolju manj škodljive ribolovne prakse je treba izvesti sistematično ocenjevanje stroškov in koristi, da bi pomagali ribičem, drugim podjetjem v sektorju in družbi kot celoti. Pri tem so potrebne boljše metode modeliranja za napovedovanje in ocenjevanje socialnih, gospodarskih in okoljskih učinkov sedanjih in prihodnjih ohranitvenih ukrepov. Komisija bo do konca leta 2023 začela razvijati orodje za modeliranje, s katerim bo koncept naravnega kapitala vključila v gospodarske odločitve. V okviru tega bodo ocenjeni in količinsko opredeljeni gospodarska vrednost storitev morskih ekosistemov ter socialno-ekonomski stroški in koristi ohranjanja zdravega morskega okolja.

Bistveno je, da se na organe, kot sta ICES in STECF, naslavljajo zahteve za izdajo znanstvenih mnenj, da bi politika temeljila na najboljših znanstvenih mnenjih. Iz tega razloga in glede na pravno obveznost SRP, v skladu s katero se je treba o sekundarni zakonodaji posvetovati s STECF, imajo člani nove zasedbe STECF (2022–2025) strokovno znanje in izkušnje s področij, ki so posebej pomembna za izvajanje in podpiranje tega akcijskega načrta.

Tudi Evropska agencija za okolje (EEA) Komisiji zagotavlja bistveno podporo pri pregledovanju in ocenjevanju skladnosti mreže zavarovanih morskih območij v vodah EU ter ocenjevanju stanja morskih vrst, habitatov in ekosistemov ter pritiskov, ki so jim izpostavljeni. Podpora EEA pri izvajanju strategije za biotsko raznovrstnost se osredotoča na zavarovana območja, vključno s spremljanjem ukrepov za upravljanje ribištva na zavarovanih morskih območjih, in bo še posebej pomembna za delo, opisano v tem akcijskem načrtu. Komisija namerava okrepiti sodelovanje z EEA, da bi podprla izvajanje tega akcijskega načrta, tudi s prilagoditvijo sedanjih sistemov poročanja o okolju.

Učinkovito izvajanje tega akcijskega načrta bo podprla tudi evropska mreža za pomorsko opazovanje in podatke (EMODnet), ki je še eno bistveno orodje za vzpostavitev baze znanja o evropskih morjih. Mreža zagotavlja brezplačen in neomejen dostop do podatkov o morju, zbranih na zadevnem področju, in zajema sedem tematskih področij ( 83 ). Mreža EMODnet in Copernicusova storitev za spremljanje morskega okolja bosta zagotavljala podatke, ki so temelj evropskega digitalnega dvojčka oceana, tj. platforme za digitalno modeliranje, ki bo s preskušanjem različnih scenarijev upravljanja izboljšala našo sposobnost ocenjevanja in vrednotenja alternativnih možnosti politike na področju morskega okolja. V ta namen bo platforma vključevala okoljske, socialne in finančne informacije.

Program EU za raziskave in inovacije podpira trajnostnost ribištva ter ohranjanje in obnavljanje morske biotske raznovrstnosti. Podpora je na voljo zlasti v okviru programa Obzorje Evropa, in sicer njegovega splošnega delovnega programa ( 84 ) ter misije „Obnova naših oceanov in voda do leta 2030“ (v nadaljnjem besedilu: misija Obnova naših oceanov in voda) ter njenih regionalnih inovacijskih platform (t. i. svetilnikov) na ravni bazenov ( 85 ). Program lahko podpre raziskave in inovacije na področju trajnostnosti ribištva ter ohranjanja in obnavljanja morske biotske raznovrstnosti.

Misija Obnova naših oceanov in voda zajema ambiciozne cilje glede varstva in obnove morskih in sladkovodnih ekosistemov ter biotske raznovrstnosti. Prednostne naloge vključujejo pametno in okolju prijazno ribolovno orodje, večnamensko uporabo morskega prostora, zelena in energijsko učinkovita plovila za mali ribolov, za katera se v vse večji meri uporabljajo obnovljiva in nizkoogljična goriva, ter povezane dejavnosti. Misija bo vključevala kombinacijo pridobivanja znanja o različnih komponentah ekosistemov, razvoj prelomnih rešitev za varstvo morskih virov in habitatov ter izboljšanje metod spremljanja, tudi z uporabo umetne inteligence.

Dodatna podpora za zbiranje podatkov ter raziskave in inovacije je na voljo v okviru programov ESPRA in LIFE.

5.Spremljanje in izvrševanje

Ribiška in okoljska zakonodaja EU sta učinkoviti, kolikor je učinkovito njuno izvajanje. Države članice morajo sprejeti ukrepe za izvajanje, spremljanje in izvrševanje pravil, Komisija pa mora spremljati, ali države članice ravnajo v skladu s temu pravili.

Spremljanje in izvrševanje pravil SRP ( 88 ) s strani držav članic v glavnem ureja uredba o nadzoru ribištva, katere okrepitev je Komisija predlagala leta 2018 ( 89 ). Po skoraj petih letih medinstitucionalnih razprav in pogajanj je treba nujno dokončati revizijo ter vzpostaviti posodobljen, sodobnejši in učinkovitejši sistem spremljanja, ki bo podprl prehod na bolj trajnostno ribištvo.

Ukrepi za izvrševanje, ki jih je sprejela Komisija, so bili poleg izvajanja direktive o okoljski kriminaliteti ( 90 ) v zadnjih dveh desetletjih ključni za doseganje napredka pri pravilnem izvajanju zakonodaje EU o biotski raznovrstnosti in pravil SRP ( 91 ). Strategija za biotsko raznovrstnost je okrepila zaveze Komisije glede izvrševanja teh zakonov, na primer zavezo glede dokončanja in učinkovitega upravljanja območij Natura 2000 ter prilova zavarovanih vrst.

Komisija bo okrepila izvrševanje okvirne direktive o morski strategiji, ki je bila doslej osredotočena le na zahteve glede poročanja, in obravnavala pomembnejše primere nepravilnega izvajanja direktive. V okviru tekočega pregleda navedene direktive bo Komisija tudi ocenila, ali je treba pojasniti določene pravne obveznosti.

Države članice so doslej nezadostno izvajale določbo, v skladu s katero lahko od institucij EU zahtevajo ukrepanje, kadar ugotovijo, da določeno vprašanje, ki ga ni mogoče rešiti z nacionalnimi ukrepi ali je povezano z drugo politiko, kot je ribiška politika, vpliva na okoljsko stanje njihovih morskih voda ( 92 ). Evropsko računsko sodišče je ugotovilo, da je usklajevanje področij politik ( 93 ) zaradi tega slabše. Komisija navedeno določbo ocenjuje v okviru pregleda okvirne direktive o morski strategiji in bo na podlagi svojih ugotovitev morda predlagala revizijo, da bi izboljšala njeno učinkovitost.

Državam članicam in Komisiji pri izpolnjevanju nalog in obveznosti SRP pomaga tudi Evropska agencija za nadzor ribištva (EFCA) ( 94 ), ki jo na nekaterih področjih podpirata Evropska agencija za pomorsko varnost (EMSA) in Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex). V prihodnje bi moral delovni program agencije EFCA vključevati ukrepe za spremljanje ribištva, ki posebej prispevajo k doseganju ciljev tega akcijskega načrta. To bi moralo vključevati posebne ukrepe, določene v načrtih skupne uporabe agencije EFCA, v skladu z izvedbenim sklepom Komisije ( 95 ) o oblikovanju posebnih programov nadzora in inšpekcijskih pregledov.

6.Upravljanje, vključevanje deležnikov in ozaveščanje

Za uspešno izvajanje ukrepov za upravljanje okolja in ribištva je potrebna podpora vseh deležnikov, zlasti ribičev. Zato so pri razvoju in izvajanju ukrepov bistveni preglednost, sodelovanje, ozaveščanje, obveščanje in vključevanje.

Države članice imajo jasne odgovornosti in obveznosti glede varstva morskega okolja. SRP zagotavlja orodja za izvajanje ukrepov na področju ribištva, potrebnih za izpolnjevanje teh obveznosti. Zagotavlja zlasti temelje za sodelovanje vseh deležnikov v okviru regionalnih skupin in svetovalnih svetov, v katerih lahko v zvezi z vsemi lokalnimi ali regionalnimi dejavniki opredelijo najprimernejše ukrepe na področju ribištva in se o njih dogovorijo. Ta pristop lahko zagotovi prehod, pri katerem se politične ambicije uresničijo v obliki dejanskih ukrepov na terenu.

Države članice so bile pri uporabi regionalnega pristopa na začetku večinoma osredotočene na obveznost glede iztovarjanja, v zadnjih letih pa je ta pristop prinesel širše rezultate, zlasti po sprejetju uredbe o tehničnih ukrepih leta 2019. Vendar je napredek v zvezi s potrebnimi ukrepi za upravljanje ribištva na morskih območjih Natura 2000 v skladu s členom 11 uredbe o SRP ( 97 ) v različnih morskih bazenih zelo neenakomeren.

Količina skupnih priporočil glede ukrepov na področju ribištva na zavarovanih morskih območjih se je začela povečevati šele leta 2021, vendar je njihovo skupno število še vedno zelo nizko, obseg ohranjanja pa omejen. Glede na pomen, ki ga imajo ti ukrepi za upravljanje ribištva za učinkovito izvajanje zakonodaje EU o varstvu in obnovi morskega okolja ter skladnost z njo, je izdajanje priporočil nezadostno.

Jasno je, da morajo države članice za reševanje planetarnih kriz in obravnavo pospešenega izgubljanja morske biotske raznovrstnosti in neoporečnosti ekosistemov, ki ima škodljive socialno-ekonomske posledice zaradi upada staležev rib in ogrožanja varnosti preskrbe s hrano, okrepiti regionalni pristop in zvišati raven njegove ambicioznosti. Obnoviti je treba kolektivno zavezo EU glede ohranjanja morskega okolja ter zagotoviti, da se vsi deležniki in institucije jasno politično zavežejo k učinkovitemu izvajanju okoljske zakonodaje, uporabi sedanjih orodij SRP in zagotovitvi njihovega delovanja.

Bistveno je, da je ta postopek pregleden ter da v njem sodelujejo vsi deležniki in organi. V skladu s pogodbami EU je ohranjanje morskih bioloških virov v izključni pristojnosti EU, okoljska politika pa v skupni pristojnosti EU in držav članic. Posledično so se na vseh ravneh oblikovali ločeni in neusklajeni postopki odločanja, kar preprečuje sprejemanje in izvajanje skladnih upravljavskih ukrepov. Ključno je, da se izboljšajo povezave med obema področjema politike ter bistveno izboljšata preglednost in usklajevanje med številnimi organi in deležniki. To bi EU omogočilo oblikovanje in razvoj rešitev, ki bodo koristile tako ribičem kot okolju.

Da bi potrdile zavezanost pospešitvi ukrepanja in izboljšanju preglednosti, bi morale države članice pripraviti in objaviti časovne načrte, v katerih bi opisale nacionalne in druge ukrepe, ki jih nameravajo predstaviti v skupnih priporočilih in so potrebni za doseganje ciljev tega akcijskega načrta. To bi moralo vključevati ustrezne ukrepe, opredeljene v poglavjih 2, 3 in 6 tega sporočila. Časovni načrti bi morali temeljiti na zavezah držav članic glede doseganja ciljev strategije za biotsko raznovrstnost do leta 2030. Komisija bo zaradi olajšanja postopka zagotovila predlogo časovnih načrtov.

Da bi države članice podprla pri izvajanju akcijskega načrta ter zagotavljanju skladnosti in učinkovitosti, bo Komisija ustanovila novo skupno posebno skupino za države članice, v kateri bodo imeli deležniki vlogo opazovalcev. Cilj te skupine bo olajšati izmenjavo znanja in razprave med ribiškimi in okoljskimi skupnostmi ter državam članicam zagotoviti platformo za preglednost in dialog o izvajanju njihovih časovnih načrtov. Komisija bo tudi druge institucije EU in nacionalne organe še naprej spodbujala k izboljšanju preglednosti in sodelovanja med ribiškimi in okoljskimi deležniki ter strokovnjaki.

Komisija je za izboljšanje jasnosti in olajšanje izvajanja sedanjega pravnega okvira pripravila smernice o vlogah in odgovornostih vseh akterjev v postopkih iz člena 11 uredbe o SRP ( 98 ). Komisija bo zagotovila tudi nadaljnje smernice v zvezi s členom 6 direktive o habitatih in zakonodaji na področju ribištva. 

Dejavno vlogo pri zmanjševanju vpliva ribolova na morsko okolje morajo imeti tudi potrošniki in trgi. To je ključnega pomena za spodbujanje povpraševanja po ribah, pridobljenih z minimalnim vplivom na okolje in podnebje. Pobude zasebnega sektorja v zvezi z uporabo znakov za okolje so priljubljene, kar kaže na to, da potrošniki želijo kupovati proizvode, pridobljene z bolj trajnostnim pristopom k upravljanju ribjih staležev. Pomembno je, da te pobude temeljijo na zanesljivih metodologijah, da ne bi prišlo do zavajanja potrošnikov. To bo dodatno zagotovljeno s sprejetim predlogom o krepitvi vloge potrošnikov za zeleni prehod in prihodnjim predlogom o preprečevanju napačnih okoljskih trditev.

Kot je bilo napovedano v strategiji „od vil do vilic“, je pomembno nadaljevati delo v zvezi s pobudo za trajnostni prehranski sistem, ki jo Komisija namerava predlagati leta 2023 za usklajen pristop EU k trajnostni proizvodnji hrane.

Ob krepitvi standardov glede ohranjanja morskih bioloških virov ter varstva morske biotske raznovrstnosti in ekosistemov, kot je opisano zgoraj, bi morala EU za svoja plovila, ki se uporabljajo za ribolov na odprtem morju ali v izključni ekonomski coni tretjih držav, uporabljati vsaj enake standarde kot v primeru njihove uporabe za ribolov v vodah EU. Poleg dela, opravljenega v regionalnih organizacijah za upravljanje ribištva, h krepitvi mednarodnega upravljanja ribištva prispevajo tudi sporazumi o partnerstvu o trajnostnem ribištvu, saj spodbujajo trajnostno ribištvo v partnerskih državah. Okvirna direktiva o morski strategiji zahteva tudi odločanje na regionalni ravni, tudi prek sodelovanja s tretjimi državami, in sicer na dvostranski ravni in/ali prek ustreznih mednarodnih instrumentov, kot so konvencije o regionalnih morjih ( 99 ).

7.Okvir za izvajanje tega akcijskega načrta

V tem akcijskem načrtu je določena vrsta ukrepov in podpornih dejavnosti za izboljšanje varstva ribolovnih virov in morskih ekosistemov ter skladnosti in usklajevanja med okoljskimi in ribiškimi politikami na vseh ravneh. Njegov namen je olajšati prehod ribiškega sektorja na bolj trajnostne ribolovne prakse in mu pomagati okrepiti odpornost. Ta akcijski načrt države članice usmerja pri prednostnem razvrščanju ukrepov, s poudarkom na varstvu občutljivih vrst in morskega dna ter izboljšanju selektivnosti ribolova.

Za izvajanje teh ukrepov in zagotavljanje njihove učinkovitosti morajo ribiški sektor, okoljski organi, Komisija, Evropski parlament, Svet in države članice tesno sodelovati. Čeprav so potrebne nove politične zaveze in spodbude, regionalni pristop SRP ostaja pravi okvir za izvajanje tega akcijskega načrta, saj zagotavlja, da se v celoti upoštevajo regionalne razlike in okoliščine. V tem postopku je treba glede na stanje skupnih in čezconskih staležev ter potrebo po sodelovanju s tretjimi državami, ki opravljajo dejavnosti v vodah EU, posebno pozornost nameniti delu, ki poteka v okviru regionalnih organizacij za upravljanje ribištva.

Komisija za izvajanje tega akcijskega načrta predlaga naslednji okvir:

-spomladi 2023 bo državam članicam zagotovila predlogo in smernice za lažjo pripravo časovnih načrtov;

-jeseni 2023 bo sklicala prvo srečanje nove skupne posebne skupine, da bi države članice podprla pri pripravi nacionalnih časovnih načrtov in začela postopek spremljanja;

-do konca marca 2024 bodo države članice časovne načrte predložile Komisiji in jih objavile. V teh časovnih načrtih morajo biti opisani nacionalni in drugi ukrepi, ki jih države članice nameravajo predlagati v skupnih priporočilih, da bi dosegle cilje akcijskega načrta, vključno s časovnim razporedom do leta 2030;

-Komisija bo v prvi polovici leta 2024 sprejela drugo poročilo o uredbi o tehničnih ukrepih. To poročilo bo podprlo vmesni pregled strategije za biotsko raznovrstnost, ki bo prav tako izveden v prvi polovici leta 2024 in v okviru katerega bo ocenjen napredek pri izvajanju tega akcijskega načrta. Napredek pri izvajanju tega akcijskega načrta bo ocenjen ob upoštevanju (1) ukrepov, napovedanih in opisanih v časovnih načrtih za leto 2030, in (2) nacionalnih ukrepov ali skupnih priporočil, sprejetih oziroma predloženih do marca 2024;

-Komisija bo v skladu z oceno doseženega napredka in na podlagi svoje pravice do pobude preučila, ali so potrebni nadaljnji ukrepi za izboljšanje izvajanja katerega koli ukrepa iz tega akcijskega načrta, tudi z izdajo zakonodajnega predloga na podlagi izčrpne ocene učinka.

8.Zaključek

EU je bila gonilna sila prizadevanj za dosego dogovora o ambicioznih ciljih novega svetovnega okvira za biotsko raznovrstnost, zdaj pa mora ta prizadevanja pretvoriti v rezultate.

Boj proti trojni krizi, in sicer proti podnebnim spremembam, izgubi biotske raznovrstnosti in onesnaževanju, s katerimi se spoprijema naš planet, je postal nujnejši kot kdaj koli prej, da bi zavarovali in obnovili evropska morja in oceane ter zagotovili prehransko varnost Evrope in socialno-ekonomsko blaginjo ribičev, obalnih skupnosti in družbe na splošno. Ribištvo EU je treba nujno podpreti ter mu pomagati pri povečanju odpornosti in prispevanju k varstvu in obnovi morskih ekosistemov, od katerih je odvisno.

Komisija v okviru pakta za ribištvo in oceane v skladu s sporočilom o skupni ribiški politiki ( 101 ) in ukrepov, ki izhajajo iz pobude za energetski prehod, poziva vse vpletene strani, tj. države članice, Evropski parlament in Svet, naj bodo pri izvajanju tega akcijskega načrta ambiciozne in naj zaradi povsem usklajenega izvajanja okoljske in ribiške politike EU tesno sodelujejo z deležniki, da bi zagotovile uspešen trajnostni ribiški sektor, ki deluje v sožitju in sinergiji z zdravim in biološko raznovrstnim morskim ekosistemom.

(1) ()    Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju okvirne direktive o morski strategiji (Direktive 2008/56/ES) (COM(2020) 259).

(2) () IPBES (2022): Summary for policymakers of the thematic assessment of the sustainable use of wild species of the Intergovernmental Science-Policy Platform on Biodiversity and Ecosystem Services (Povzetek tematske ocene trajnostne rabe prostoživečih vrst, ki jo je izvedla Medvladna platforma za znanstveno politiko o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah, namenjen oblikovalcem politik). Fromentin, J.-M., Emery, M. R., Donaldson, J., Danner, M.-C., Hallosserie, A., Kieling D., Balachander G., Barron, E. S., Chaudhary, R. P., Gasalla, M., Halmy, M., Hicks, C., Park, M. S., Parlee, B., Rice, J., Ticktin, T., in Tittensor, D. (uredniki). Sekretariat IPBES, Bonn, Nemčija. 33 strani. https://doi.org/10.5281/zenodo.6425599 .

(3) ()    Bianchi, M., Hallström, E., Parker, R. W. R., in drugi: Assessing seafood nutritional diversity together with climate impacts informs more comprehensive dietary advice (Ocenjevanje prehranske raznolikosti morske hrane ob upoštevanju podnebnih vplivov omogoča zagotavljanje celovitejših prehranskih napotkov). Communications Earth & Environment 3, 188 (2022). https://doi.org/10.1038/s43247-022-00516-4 .

(4) ()    Vključno z akvakulturo in ribiško predelovalno industrijo.

(5) ()    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 – Vračanje narave v naša življenja (COM(2020) 380 final).

(6) ()    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Oblikovanje Evrope, odporne proti podnebnim spremembam – nova strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam (COM(2021) 82 final).

(7) ()    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Strategija „od vil do vilic“ za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem (COM(2020) 381 final).

(8)

()    Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju okvirne direktive o morski strategiji (Direktive 2008/56/ES) (COM(2020) 259 final).

(9) ()    Evropska agencija za okolje, 2019: Marine messages II – Navigating the course towards Clean, healthy and productive sea through implementation of a temelji na ekosistemih approach (Sporočila o morju II – Čistemu, zdravemu in produktivnemu morju naproti z izvajanjem ekosistemskega pristopa).

(10) ()    Najnovejši poročili IPBES (Global Assessment Report on Biodiversity and Ecosystem Services (Poročilo o globalni oceni biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev) (2019) in Methodological Assessment Report on the Diverse Values and Valuation of Nature (Poročilo o metodološki oceni različnih vrednot in vrednotenja narave) (2022)) kažeta, da se zdravje ekosistemov, od katerih so odvisni ljudje in vse druge vrste, slabša hitreje kot kdaj koli prej in da spodkopavamo temelje naših gospodarstev, virov preživetja, prehranske varnosti, zdravja in kakovosti življenja po svetu.

(11) ()    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Pot do zdravega planeta za vse – Akcijski načrt EU: Naproti ničelnemu onesnaževanju zraka, vode in tal (COM(2021) 400 final).

(12) ()    Ti cilji med drugim vključujejo 50-odstotno zmanjšanje količine odpadkov in plastičnih odpadkov v morjih, 30-odstotno zmanjšanje količine mikroplastike, ki se spušča v okolje, 50-odstotno zmanjšanje izgube hranil in uporabe kemičnih pesticidov ter 25-odstotno zmanjšanje deleža ekosistemov EU, v katerih onesnaževanje zraka ogroža biotsko raznovrstnost.

(13) ()    Direktiva (EU) 2019/883 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o pristaniških sprejemnih zmogljivostih za oddajo odpadkov z ladij, spremembi Direktive 2010/65/EU in razveljavitvi Direktive 2000/59/ES (UL L 151, 7.6.2019, str. 116).

(14) ()    V skladu z okvirno direktivo o morski strategiji (Direktivo 2008/56/ES).

(15) ()    Ta akcijski načrt je pomemben tudi za najbolj oddaljene regije EU (iz člena 249 PDEU), ki jim je treba nameniti posebno pozornost v skladu s strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, v kateri je navedeno, da je treba ekosisteme teh regij nujno zavarovati in obnoviti zaradi njihove izjemno bogate biotske raznovrstnosti.

(16) ()    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu – Skupna ribiška politika danes in jutri: pakt za ribištvo in oceane za trajnostno, znanstveno utemeljeno, inovativno in vključujoče upravljanje ribištva (COM(2023) 103).

(17) () Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu – O energetskem prehodu sektorja ribištva in akvakulture EU (COM(2023) 100).

(18) ()    Posebno poročilo Evropskega računskega sodišča 26/2020: Morsko okolje: zaščita EU je obsežna, vendar ni poglobljena, https://op.europa.eu/webpub/eca/special-reports/marine-environment-26-2020/sl/ .

(19) () Zavarovana morska območja so geografsko razmejena območja, v zvezi s katerimi so bili določeni varstveni cilji (Evropska agencija za okolje (EEA), 2018 ). Glej najnovejšo prostorsko analizo zavarovanih morskih območij v evropskih morjih, ki jo je opravila EEA: https://www.eionet.europa.eu/etcs/etc-icm/products/etc-icm-reports/etc-icm-report-3-2020-spatial-analysis-of-marine-protected-area-networks-in-europe2019s-seas-iii .

(20) ()    Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o obnovi narave, Bruselj, 22. junij 2022 (COM(2022) 304 final, 2022/0195 (COD)).

(21) ()    Povzetek posvetovanja, priložen temu sporočilu.

(22) ()    Skupno sporočilo Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Usmeritev za trajnostni modri planet – skupno sporočilo o agendi EU za mednarodno upravljanje oceanov (JOIN(2022) 28 final).

(23) ()    Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju okvirne direktive o morski strategiji (Direktive 2008/56/ES) (COM(2022) 259 final).

(24) ()Kot so opredeljene v členu 6(8) Uredbe (EU) 2019/1241.

(25) ()    Uredba (EU) 2019/1241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o ohranjanju ribolovnih virov in varstvu morskih ekosistemov s tehničnimi ukrepi, o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1967/2006, (ES) št. 1224/2009 ter uredb (EU) št. 1380/2013, (EU) 2016/1139, (EU) 2018/973, (EU) 2019/472 in (EU) 2019/1022 Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 894/97, (ES) št. 850/98, (ES) št. 2549/2000, (ES) št. 254/2002, (ES) št. 812/2004 in (ES) št. 2187/2005 (UL L 198 25.7.2019, str. 105).

(26) ()    Priloge V do XI k Uredbi (EU) 2019/1241.

(27) ()    Če ni določeno drugače, je treba omembe morskih psov v tem dokumentu razumeti kot omembe vseh vrst iz razreda Chondrichthyes (morski psi, raže, skati in morske podgane).

(28) ()    Države članice se v zvezi z Baltskim morjem pripravljajo na sprejetje ukrepov za zmanjšanje naključnega ulova kritično prizadetih baltskih pristaniških rjavih pliskavk, in sicer z zapiranjem območij v skladu z znanstvenim mnenjem. V zvezi s Sredozemskim in Črnim morjem v okviru Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju (GFCM) pripravljajo nadaljnje blažilne ukrepe za varstvo občutljivih vrst, kot sta zmanjšanje ulova prizadetih morskih psov in zaščita območij odraščanja. V zvezi s Črnim morjem se pripravljajo tudi ukrepi za zaščito jesetrov in pristaniških rjavih pliskavk. Za severovzhodni Atlantik so pogodbenice v okviru Konvencije o varstvu morskega okolja severovzhodnega Atlantika (OSPAR) sprejele ukrepe, ki omogočajo obnovo prizadetih vrst ali vrst v upadu in morskih ptic. Cilj Helsinške konvencije v zvezi z Baltskim morjem je kartirati območja z visokim tveganjem za morske ptice, oceniti učinkovitost prizadevanj za ohranjanje in varstvo vodnih ptic in priobalnih vrst rib ter zmanjšati pritiske.

(29) ()    Zahteva EU za izdajo mnenja o nujnih ukrepih za preprečevanje prilova navadnega delfina (Delphinus delphis) in baltske pristaniške rjave pliskavke (Phocoena phocoena) v severovzhodnem Atlantiku (posebna zahteva za izdajo mnenja Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (ICES), ekoregije severovzhodnega Atlantika, objavljeno 26. maja 2020).

(30) ()    Člen 21 Uredbe (EU) 2019/1241 in Priloga XIII k navedeni uredbi.

(31) ()    Kot so rešitve, obravnavane v okviru projektov DiscardLess in MINOUW ter mnenja ICES o inovativnem orodju.

(32) ()    V skladu s členom 15 Uredbe (EU) 2019/1241 ali členom 11 Uredbe (EU) št. 1380/2013 (SRP). Glej tudi https://ec.europa.eu/environment/nature/natura2000/marine/docs/Marine%20SWD%20288%20final.pdf .

(33) ()    Člen 8(5) in člen 24(1), točke (a), (c), (d) in (g), Uredbe (EU) 2019/1241.

(34) ()    Natančneje „[z]aradi nenamernega prilova v zadevni regiji ali podregiji ogrožene vrste ptic, sesalcev, plazilcev ter rib in glavonožcev, ki se ne izkoriščajo v komercialne namene“ (Sklep Komisije (EU) 2017/848, Priloga, del II – Merila in metodološki standardi, specifikacije in standardizirane metode za spremljanje ter presojo bistvenih lastnosti in značilnosti ter sedanjega okoljskega stanja morskih voda s točko (a) člena 8(1) Direktive 2008/56/ES).

(35) ()    Direktiva 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji).

(36) ()    Na primer s popolnim izvajanjem ukrepov, ki jih je ICES leta 2023 priporočil v odgovor na dodatno zahtevo EU za izdajo mnenja o blažilnih ukrepih za zmanjšanje prilova navadnega delfina (Delphinus delphis) v Biskajskem zalivu. V poročilu Svetovalnega odbora ICES, 2023. Mnenje ICES 2023, sr.2023.01. https://doi.org/10.17895/ices.advice.21946634 ; ali ukrepi z enakovrednim učinkom.

(37) ()    Kot so opredeljene v opombi 35.

(38) ()    Uredba Sveta (ES) št. 1100/2007 z dne 18. septembra 2007 o ukrepih za obnovo staleža evropske jegulje (UL L 248, 22.9.2007, str. 17).

(39) ()    Direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).

(40) ()    Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7).

(41) ()    Na podlagi dela STECF v zvezi s tehničnimi ukrepi: STECF EWG 20-02, https://stecf.jrc.ec.europa.eu/web/stecf/ewg2002 , in STECF 21-07, https://stecf.jrc.ec.europa.eu/ewg2107 .

(42) ()    Komercialne vrste iz Priloge XIV k Uredbi (EU) 2019/1241.

(43) ()    Kot so predpisi o ribolovnih možnostih v skladu z znanstvenim mnenjem.

(44) ()    Kot je navedeno v preglednici 1 poročila STECF z naslovom Support of the Action plan to conserve fisheries resources and protect marine ecosystems (Podpora akcijskemu načrtu za ohranjanje ribolovnih virov in varstvo morskih ekosistemov) (STECF-OWP-22-01), Bastardie, F., in Doerner, H., urednika, EUR 28359 EN, Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, 2022, ISBN 978-92-76-52911-8, doi:10.2760/25269, JRC129455. Seznam vključuje strgače, upravljane s plovila, mehanizirane strgače, vključno s sesalnimi strgačami, pridnene vlečne mreže s širilkami, dvojne vlečne mreže s širilkami, pridnene vlečne mreže, upravljane z dveh plovil, obalne potegalke, danske potegalke (sidrne potegalke), potegalke, upravljane z dveh plovil, škotske potegalke, potegalke odprtega morja in vlečne mreže z gredjo.

(45) ()    Ugotovljeno je bilo, da je ribolov najobsežnejša človekova dejavnost na morju, ki moti morsko dno evropskih regionalnih morij. Predhodna ocena je pokazala, da je pridneni ribolov odgovoren za približno 95 % motenj, ki povzročajo fizično abrazijo (ICES 2019). Poleg tega je EEA ocenila, da je zaradi pridnenega ribolova motenih 79 % obalnega morskega dna EU (poročilo Komisije o izvajanju okvirne direktive o morski strategiji, 2020).

(46) ()    Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju okvirne direktive o morski strategiji (Direktive 2008/56/ES) (COM(2020) 259 final).

(47) ()     https://www.eea.europa.eu/data-and-maps/figures/bottom-trawl-fishing-intensity-in

(48) ()    Konferenca Združenih narodov za podporo izvajanju cilja trajnostnega razvoja št. 14 iz leta 2022 z naslovom Our ocean, our future, our responsibility: draft declaration (Naš ocean, naša prihodnost, naša odgovornost: osnutek deklaracije), Lizbona, 27. junij–1. julij 2022.

(49)

()    EEA: Carbon stocks and sequestration in terrestrial and marine ecosystems: a lever for nature restoration? A quick scan for terrestrial and marine EUNIS habitat type (Zaloge in sekvestracija ogljika v kopenskih in morskih ekosistemih: priložnost za obnovo narave? Hiter pregled kopenskega in morskega habitatnega tipa EUNIS), Wageningen, november 2020; glej tudi: Cavan in Hill, 2021 ; Duarte in drugi, 2020 ; Luisetti in drugi, 2019 ; Pusceddu in drugi, 2014 .

(50) ()    Glej na primer: Hiddink, J. G., in drugi: Global analysis of depletion and recovery of seabed biota after bottom trawling disturbance (Globalna analiza izčrpavanja in obnove živih organizmov na morskem dnu po motnjah, ki so posledica ribolova s pridneno vlečno mrežo), Proceedings of the National Academy of Sciences, 2017.

(51) ()    V skladu z Direktivo 2008/56/ES.

(52) ()    Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/1614 z dne 15. septembra 2022 o določitvi obstoječih globokomorskih ribolovnih območij in določitvi seznama območij, na katerih je prisotnost občutljivih morskih ekosistemov znana ali verjetna (UL L 242, 19.9.2022, str. 1).

(53) ()    Na primer Priloga II k Uredbi (EU) 2019/1241.

(54) ()    Države članice so se od leta 2013 v okviru petih skupnih priporočil dogovorile o omejitvi ribolova s pridneno vlečno mrežo na več območjih širšega Severnega morja in Baltskega morja, deloma zaradi zaščite ekološko občutljivih grebenov. Vzpostavljeni so tudi nacionalni ukrepi, ki jih je sprejelo nekaj držav članic, ukrepi, vključeni v načrte upravljanja iz uredbe o Sredozemskem morju, in veljavni ukrepi Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju.

(55) ()    Mnenje Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (ICES) glede evropskih voda Atlantskega oceana in Baltskega morja – Zahteva EU za izdajo mnenja o tem, kako scenariji glede upravljanja, namenjeni zmanjšanju motenj, ki jih pridneni ribolov z aktivnim orodjem povzroča v habitatih morskega dna, vplivajo na iztovarjanje in vrednost ribolova, posebna zahteva za izdajo mnenja ICES, 24. junij 2021.V skladu s tem mnenjem ICES so bili podobni vzorci ugotovljeni v Sredozemskem in Črnem morju, pri čemer pa je treba upoštevati, da rezultati zaradi razlik v metodologiji niso neposredno primerljivi.

(56) ()     Dureuil in drugi: Elevated trawling inside protected areas undermines conservation outcomes in a global fishing hot spot (Večji obseg ribolova z vlečno mrežo na zavarovanih območij ogroža ohranitvene cilje na svetovnem ribolovnem žariščnem območju), Science 362, 1403–1407 (2018), DOI: 10.1126/science.aau05.

(57) ()    Sala, A., Damalas, D., Labanchi, L., in drugi: Energy audit and carbon footprint in trawl fisheries (Energetski pregled in ogljični odtis ribolova z vlečno mrežo. Scientific Data 9, 428 (2022), https://doi.org/10.1038/s41597-022-01478 .

(58) ()    IPBES (2022): Summary for policymakers of the thematic assessment of the sustainable use of wild species of the Intergovernmental Science-Policy Platform on Biodiversity and Ecosystem Services (Povzetek tematske ocene trajnostne uporabe prostoživečih vrst, ki jo je izvedla Medvladna platforma za znanstveno politiko o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah, namenjen oblikovalcem politik). Fromentin, J.-M., Emery, M. R., Donaldson, J., Danner, M.-C., Hallosserie, A., Kieling D., Balachander G., Barron, E. S., Chaudhary, R. P., Gasalla, M., Halmy, M., Hicks, C., Park, M. S., Parlee, B., Rice, J., Ticktin, T., in Tittensor, D. (uredniki). Sekretariat IPBES, Bonn, Nemčija. 33 strani. https://doi.org/10.5281/zenodo.6425599 .

(59) ()    Revizija okvirne direktive o odpadkih, ki bo predvidoma izvedena leta 2023, bo pripomogla k zmanjšanju količine zavržene hrane v skladu s cilji Združenih narodov glede trajnostnega razvoja in prednostnimi nalogami Komisije za leto 2023.

(60) ()    V skladu s členom 4 Sklepa (EU) 2017/848.

(61) ()    To načrtovanje bi moralo biti del časovnih načrtov iz poglavja 7.

(62) ()    Sala, E., Mayorga, J., Bradley, D., in drugi: Protecting the global ocean for biodiversity, food and climate (Varstvo svetovnih oceanov za biotsko raznovrstnost, hrano in podnebje). Nature 592, 397–402 (2021), https://doi.org/10.1038/s41586-021-03371-z.

(63) ()     Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF): Support of the Action plan to conserve fisheries resources and protect marine ecosystems (Podpora akcijskemu načrtu za ohranjanje ribolovnih virov in varstvo morskih ekosistemov) (STECF-OWP-22-01). Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, 2022. Na voljo na naslovu: https://www.researchgate.net/publication/360642059_Scientific_Technical_and_Economic_Committee_for_Fisheries_STECF_-_Support_of_the_Action_plan_to_conserve_fisheries_resources_and_protect_marine_ecosystems .

(64) ()    Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (UL L 283, 31.10.2003, str. 51).

(65) ()    Posebno poročilo Evropskega računskega sodišča 26/2020: Morsko okolje: zaščita EU je obsežna, vendar ni poglobljena, str. 46.

(66) ()    Uredba (EU) 2021/1139 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2021 o vzpostavitvi Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter spremembi Uredbe (EU) 2017/1004. Komisija neposredno upravlja 13 % sredstev sklada.

(67) ()    Uredba (EU) 2021/783 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2021 o vzpostavitvi Programa za okolje in podnebne ukrepe (LIFE) ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1293/2013 (UL L 172, 17.5.2021).

(68) ()    Kar zadeva proračun ESPRA v višini 5,3 milijarde EUR, ki je državam članicam na voljo v obdobju 2021–2027, je v osnutkih programov držav članic določeno, da bo 29 % proračunskih sredstev namenjenih biotski raznovrstnosti, 56 % pa podnebnim spremembam (stanje 28. septembra 2022). Proračun programa LIFE za obdobje 2021–2027 znaša 5,43 milijarde EUR in je namenjen financiranju projektov varstva in ohranjanja morskega okolja ter zmanjšanja pritiska na morske ekosisteme.

(69) ()    DOI 10.2779/768079.

(70) ()    Uredba (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. aprila 2021 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa, določitvi pravil za sodelovanje in razširjanje rezultatov ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1290/2013 in (EU) št. 1291/2013.

(71) ()    Uredba (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in o posebnih določbah glede cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006.

(72) ()    Uredba (EU) 2021/1057 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o vzpostavitvi Evropskega socialnega sklada plus (ESS+) in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1296/201.

(73) ()    Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005.

(74) ()    Uredba (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (UL L 57, 18.2.2021, str. 17).

(75) ()    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o novem pristopu za trajnostno modro gospodarstvo v EU – Preobrazba modrega gospodarstva EU za trajnostno prihodnost (COM(2021) 240 final).

(76) ()    Regenerativna marikultura pomeni gojenje morskih alg in lupinarjev v podvodnih obalnih gojiščih.

(77) ()     https://oceans-and-fisheries.ec.europa.eu/news/joining-hands-eu-fight-marine-litter-2021-09-29_en in https://audiovisual.ec.europa.eu/en/video/I-175441?&lg=EN/EN .

(78) ()    Države članice sprejmejo prednostne okvire ukrepanja v skladu s členom 8 direktive o habitatih.

(79) ()    Uredba (EU) 2017/1004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o vzpostavitvi okvira Unije za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov v ribiškem sektorju in podporo znanstvenemu svetovanju v zvezi s skupno ribiško politiko ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 199/2008 (UL L 157, 20.6.2017, str. 1). Večletni program EU za zbiranje podatkov, kakor je določen v Delegiranem sklepu Komisije (EU) 2021/1167.

(80) ()    Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (direktiva o pticah) in Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (direktiva o habitatih).

(81) ()    Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Unije za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006 (UL L 343, 22.12.2009, str. 1).

(82) ()    Ključno vlogo pri tem ima beleženje podatkov v skladu s posodobljeno in prenovljeno uredbo o nadzoru.

(83) ()    Na primer o habitatih morskega dna, batimetriji, geologiji, človekovih dejavnostih (npr. vetrnih poljih, akvakulturi, ladijskem prometu) ter fizikalnih, kemičnih in bioloških parametrih morskega okolja.

(84) ()    Zlasti prek šestega sklopa delovnega programa Obzorja Evropa: „hrana, biogospodarstvo, naravni viri, kmetijstvo in okolje“.

(85) ()    Misija EU: Obnova naših oceanov in voda: https://research-and-innovation.ec.europa.eu/funding/funding-opportunities/funding-programmes-and-open-calls/horizon-europe/eu-missions-horizon-europe/restore-our-ocean-and-waters_en.

(86) ()    Oziroma do konca leta 2027 v primeru nekaterih držav članic, odvisno od časovnega okvira sedanjih delovnih načrtov.

(87) () V skladu s členom 6 Uredbe (EU) 2017/1004.

(88) ()    Pravila skupne ribiške politike pomenijo zakonodajo EU o ohranjanju, upravljanju in izkoriščanju živih vodnih virov, o ribogojstvu ter predelavi, prevozu in trženju ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva (člen 4(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009).

(89) ()    Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009, uredb Sveta (ES) št. 768/2005, (ES) št. 1967/2006 in (ES) št. 1005/2008 ter Uredbe (EU) 2016/1139 Evropskega parlamenta in Sveta glede nadzora ribištva {SEC(2018) 267 final} – {SWD(2018) 279 final} – {SWD(2018) 280 final}.

(90) ()    Direktiva 2008/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o kazenskopravnem varstvu okolja (UL L 328, 6.12.2008, str. 28).

(91) ()    Drugo petletno poročilo o izvajanju uredbe o nadzoru vsebuje pregled ukrepov za izvrševanje, ki jih je Komisija sprejela med letoma 2015 in 2019: EUR-Lex – 52021DC0316 – SL – EUR-Lex (europa.eu) .

(92) ()    Člen 15 okvirne direktive o morski strategiji.

(93) ()    Posebno poročilo  26/2020 : Morsko okolje: zaščita EU je obsežna, vendar ni poglobljena, str. 47, priporočilo 87, sklic na člen 15 okvirne direktive o morski strategiji.

(94) () Uredba (EU) 2019/173.

(95) ()    Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2018/1986 z dne 13. decembra 2018 o oblikovanju posebnih programov nadzora in inšpekcijskih pregledov za nekatere vrste ribolova ter o razveljavitvi izvedbenih sklepov Komisije 2012/807/EU, 2013/328/EU, 2013/305/EU in 2014/156/EU (UL L 317, 14.12.2018, str. 29).

(96) () Iz člena 95 Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009.

(97) ()    Glej opombo 29 v zvezi s členom 11 Uredbe (EU) št. 1380/2013 (SRP).

(98) ()    Delovni dokument služb Komisije o določitvi ohranitvenih ukrepov v okviru skupne ribiške politike za območja Natura 2000 in za namene okvirne direktive o morski strategiji ( SWD(2018) 288 final ).

(99) ()    Morske vode EU urejajo štiri konvencije o regionalnih morjih: Konvencija o varstvu morskega okolja območja Baltskega morja (Helsinška konvencija), Konvencija o varstvu morskega okolja severovzhodnega Atlantika (Konvencija OSPAR), Konvencija za varstvo morskega okolja in obalnega območja Sredozemlja (Barcelonska konvencija – Program Združenih narodov za okolje – akcijski načrt za Sredozemlje) in Konvencija o varstvu Črnega morja pred onesnaženjem (Bukareška konvencija). EU je pogodbenica prvih treh.

(100) ()    Komisija bo zagotovila predloge časovnih načrtov, ki bodo države članice usmerjale v postopku.

(101) ()    COM(2023) 103.