EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 13.1.2023

COM(2023) 9 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o študiji izvedljivosti o sistemu za pregledovanje učinkovin („monografije“) in drugih morebitnih načinih za oceno tveganja za okolje pri zdravilih za uporabo v veterinarski medicini

1.Uvod

Komisija s tem poročilom v skladu s členom 156 Uredbe (EU) 2019/6 Evropskega parlamenta in Sveta 1 izpolnjuje obveznost poročanja o ugotovitvah študije izvedljivosti o sistemu za pregledovanje učinkovin in drugih morebitnih načinih za oceno tveganja za okolje pri zdravilih za uporabo v veterinarski medicini.

V poročilu so navedene tudi ugotovitve Komisije glede morebitnih vplivov in uresničljivosti morebitnega izvajanja novega pristopa k oceni tveganja za okolje v sedanjem trenutku, ko se je izvajanje novega pravnega okvira o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini šele začelo in je še v fazi razvoja.

2.Ozadje

Tako zdravstvena oskrba ljudi kot tudi veterinarska oskrba sta odvisni od farmacevtskih izdelkov. Za zdravila za uporabo v humani ali veterinarski medicini ali v obeh vrstah medicine je odobrenih približno 3 000 aktivnih farmacevtskih učinkovin, pri čemer med državami članicami obstajajo velike razlike 2 . Trenutno je za zdravila za uporabo v veterinarski medicini v EU odobrenih približno 600 aktivnih farmacevtskih učinkovin. Nekatere aktivne farmacevtske učinkovine se uporabljajo tudi kot aktivne snovi v biocidnih proizvodih ali fitofarmacevtskih sredstvih.

Čeprav so koristi odgovorne uporabe teh učinkovin v zdravilih za uporabo v veterinarski medicini splošno priznane, obstaja zaskrbljenost glede morebitnih škodljivih učinkov teh učinkovin na okolje in človeško zdravje prek stika s temi učinkovinami v okolju. Zaskrbljenost v zvezi s farmacevtskimi izdelki v okolju sta obravnavala zakonodajalca. Zahteva za oceno tveganja za okolje pri zdravilih za uporabo v veterinarski medicini je bila prvič vključena v postopek za pridobitev dovoljenja za promet z Direktivo 92/18/EGS 3 . Predlagatelji za nova dovoljenja za promet za zdravila za uporabo v veterinarski medicini morajo zagotoviti oceno tveganja za okolje, ki temelji na dveh zaporednih stopnjah 4 . Na prvi stopnji se oceni morebitna izpostavljenost okolja zdravilu za uporabo v veterinarski medicini glede na predvideno uporabo. Druga stopnja 5 se izvede le za tista zdravila za uporabo v veterinarski medicini, za katera je bilo na prvi stopnji ugotovljeno, da je ob upoštevanju izpostavljenosti okolja potrebna obsežnejša ocena. Ta stopnja temelji na pristopu količnika tveganja, na njej pa se podatki o obsegu izpostavljenosti okolja združijo z nadaljnjimi podatki o usodi zdravil za uporabo v veterinarski medicini v obravnavanih delih okolja in njihovih učinkih na te dele okolja. Ocena tveganja za okolje trenutno temelji na več smernicah: smernicah 6 6 in 38 7 Mednarodne konference o harmonizaciji tehničnih zahtev za registracijo zdravil za uporabo v veterinarski medicini ter smernicah 8 Odbora za zdravila za uporabo v veterinarski medicini. Na podlagi Direktive 2001/82/ES 9 je bilo treba za vsa generična zdravila za uporabo v veterinarski medicini opraviti oceno tveganja za okolje, ne glede na predhodno razpoložljivost takih informacij za originatorsko zdravilo za uporabo v veterinarski medicini. Na podlagi te zahteve so bile zagotovljene informacije o okolju za številna obstoječa zdravila in se je izboljšalo varstvo okolja.

Podobno kot v skladu s prejšnjo zakonodajo 10 je treba v skladu z Uredbo (EU) 2019/6 vlogam za nova dovoljenja za promet priložiti oceno tveganja za okolje ob upoštevanju zgoraj navedenih načel. Vendar z začetkom uporabe navedene uredbe 28. januarja 2022 ocena tveganja za okolje ni več potrebna za generična zdravila, razen za generična zdravila, pri katerih je bilo dovoljenje za promet za referenčno zdravilo za uporabo v veterinarski medicini izdano pred 1. oktobrom 2005 11 . Druga pomembna sprememba je možnost, da pristojni organi v skladu s členom 72 Uredbe (EU) 2019/6 med harmonizacijo povzetkov značilnosti zdravila od imetnika dovoljenja za promet zahtevajo posodobitev ustrezne dokumentacije o varstvu okolja za referenčna zdravila za uporabo v veterinarski medicini, ki so bila odobrena pred oktobrom 2005 in opredeljena kot potencialno škodljiva za okolje 12 .

Trenutni sistem za oceno tveganja za okolje, ki temelji na zdravilu, ima številne slabosti: ne zagotavlja dosledne in usklajene ocene tveganj za okolje pri zdravilih za uporabo v veterinarski medicini, ki vsebujejo isto učinkovino; ne vključuje pravne obveznosti za pregled obstoječih ocen tveganja, da se upošteva znanstveni razvoj; ni pregleden, saj podatki niso javno dostopni; pristojni organi zdravil za uporabo v veterinarski medicini, odobrenih pred oktobrom 2005, ne pregledajo samodejno, zato ta nimajo ocene tveganja za okolje, ki je v skladu s sedanjimi smernicami.

Komisija je jeseni 2020 imenovala izvajalca za izvedbo študije izvedljivosti za opredelitev, zbiranje in analiziranje dokazov o primernosti in uresničljivosti prehoda na sistem, ki temelji na učinkovinah, s sedanjega sistema, ki temelji na zdravilih.

Izvajalec je v svojem poročilu 13 proučil morebitne učinke na učinkovinah temelječega „sistema monografij“, skupaj z dvema drugima predlogoma industrije, ter ocenil učinkovitost in uspešnost teh predlogov pri doseganju ciljev Uredbe (EU) 2019/6. Izvajalec je za študijo izvedljivosti proučil literaturo in z deležniki izvedel raziskovalne razgovore. Na podlagi teh je opredelil vire ustreznih dokazov in preostale podatkovne vrzeli. V drugi fazi je izvajalec poskusil zapolniti nekatere od teh podatkovnih vrzeli s strukturiranimi razgovori in spletno anketo.

3.Pregled ocen sistema monografij in dveh drugih predlogov

Sistem monografij

Sistem monografij, ki temelji na učinkovinah in so ga predlagali Rönnefahrt in drugi 14 , vključuje vzpostavitev enotne zbirke pomembnih in visokokakovostnih podatkov o okolju za aktivne farmacevtske učinkovine, ki se uporabljajo v zdravilih za uporabo v veterinarski medicini na trgu EU, za celotno EU. Monografije bi bile obvezne za aktivne farmacevtske učinkovine zdravil za uporabo v veterinarski medicini, za katera je treba izvesti oceno tveganja za okolje na drugi stopnji, in antiparazitnih zdravil za uporabo v veterinarski medicini pri živalih za proizvodnjo živil, saj naj bi ta povzročala večjo izpostavljenost okolja in imela večji negativen vpliv nanj.

Sistem monografij bi vseboval le informacije o aktivnih farmacevtskih učinkovinah v zdravilih za uporabo v veterinarski medicini in ne o posamičnih zdravilih za uporabo v veterinarski medicini. Tako ne bi bil sistem odobritve in ne bi nadomestil ocene tveganja za okolje za zdravilo za uporabo v veterinarski medicini, ampak bi namesto tega zagotavljal podatke za uporabo pri nadaljnjih ekotoksikoloških ocenah na ravni zdravila. Monografija za aktivno farmacevtsko učinkovino bi tako vsebovala ustrezne informacije o okolju, ki so bistvene za nadaljnji potek ocene tveganja za okolje za zdravilo za uporabo v veterinarski medicini, ki vsebuje navedeno aktivno farmacevtsko učinkovino. V okviru sedanjega sistema mora vsak imetnik dovoljenja za promet izvesti raziskave, da pridobi te podatke o aktivni farmacevtski učinkovini za pripravo ocene tveganja za okolje za zdravilo za uporabo v veterinarski medicini. Sistem monografij bi tako olajšal pripravo ocen tveganja za okolje, ki temeljijo na zdravilu, na podlagi podatkov o aktivni farmacevtski učinkovini. Poleg tega bi se z javno dostopnostjo podatkov o okolju za aktivne farmacevtske učinkovine povečala preglednost in okrepili bi se enaki konkurenčni pogoji za imetnike dovoljenja za promet.

Monografija bi vsebovala vsaj podatke o povzetkih študij, končnih točkah ekotoksikoloških študij, končnih točkah v zvezi s fizikalno-kemijskimi lastnostmi in končnih točkah glede usode v okolju (razgradnja in absorpcija) ter najvišji predvideni okoljski koncentraciji v tleh (PECSOIL) ali najvišji koncentraciji v vodi ob vnosu v okolje (EICaquatic), pridobljene iz obstoječih ocen tveganja za okolje na drugi stopnji za vsa zdravila za uporabo v veterinarski medicini, ki vsebujejo isto aktivno farmacevtsko učinkovino in so odobrena v EU.

Sistem monografij bi se najprej osredotočil na aktivne farmacevtske učinkovine, odobrene pred oktobrom 2005, pri čemer bi imele prednost tiste s pomenom za okolje. Seznam prednostnih aktivnih farmacevtskih učinkovin bi pripravila Komisija.

Za zdravila za uporabo v veterinarski medicini, ki so že odobrena v EU in katerih tveganje za okolje je bilo ocenjeno na drugi stopnji ocene tveganja za okolje, bi potrebne podatke zbrali vsi zadevni imetniki dovoljenja za promet. V primeru zdravil za uporabo v veterinarski medicini, ki so bila odobrena pred oktobrom 2005 in nimajo ocene tveganja za okolje, bi bili vsi imetniki dovoljenja za promet za zdravila za uporabo v veterinarski medicini z isto aktivno farmacevtsko učinkovino pravno zavezani k sodelovanju v konzorciju, da bi za monografijo zagotovili potrebne podatke o okolju.

V primeru novega referenčnega zdravila za uporabo v veterinarski medicini z novo aktivno farmacevtsko učinkovino bi podjetje, ki bi vložilo vlogo za dovoljenje za promet, zagotovilo potrebne podatke o okolju glede na predvideno uporabo učinkovine v novem referenčnem zdravilu za uporabo v veterinarski medicini. Obseg podatkov v monografiji bi bil odvisen od uporabe aktivne farmacevtske učinkovine v zdravilu za uporabo v veterinarski medicini (npr. za zdravilo za uporabo v veterinarski medicini, namenjeno živalim za proizvodnjo živil, bi bilo treba v večini primerov izvesti oceno tveganja za okolje na drugi stopnji).

Osnutke monografij bi nato ocenila agencija EMA. Vse monografije bi bile shranjene v zbirki podatkov, ki bi jo na primer gostila agencija EMA. Vsebina zbirke podatkov bi bila javno dostopna vsem deležnikom, tj. akademskim krogom, okoljskim organom, upravljavcem voda, industriji itd.

Vendar v okviru sistema monografij, ki so ga predlagali Rönnefahrt in drugi, ni podrobno opredeljeno, kako bi Komisija določila prednost glede obstoječih učinkovin, kako bi se dodajali podatki v primeru nadaljnjih odobritev zdravil za uporabo v veterinarski medicini z oceno tveganja za okolje ter kateri podatki bi bili vključeni v monografijo in v kakšni obliki, ter prav tako niso podrobno opredeljeni postopkovni koraki in časovnice, odgovornosti regulativnih organov in industrije, nadomestila stroškov, pristop k posodobitvam monografije, vse morebitne strukture pristojbine, zahteve glede zbirke podatkov ter drugi praktični vidiki, zaradi česar bi bili našteti vidiki predmet morebitnega prihodnjega zakonodajnega predloga za spremembo ali dopolnitev Uredbe (EU) 2019/6. Izvajalec je nekatere izmed teh vidikov poskusil pojasniti v svojem predlogu MONO4ERA 15 , ki ga je primerjal s predlogom Rönnefahrt in drugih.

Predlog združenja AnimalhealthEurope

Predlog združenja AnimalhealthEurope temelji na pravni obveznosti 16 za vse pristojne organe EU, da objavijo (evropsko) javno poročilo o oceni zdravila ((E)PAR) 17 za vsako odobreno zdravilo za uporabo v veterinarski medicini, in se osredotoča zlasti na javno objavo podatkov o okolju. Vendar bi bilo treba obstoječa poročila (E)PAR revidirati, da bi se vključili rezultati okoljskih študij v standardni, usklajeni obliki. Organi, odgovorni za pripravo revidiranih poročil (E)PAR, bi bili tako pristojni organi, v nasprotju s predlogom o sistemu monografij, v katerem bi večino dela opravili imetniki dovoljenja za promet.

Sistem bi zajemal nova zdravila za uporabo v veterinarski medicini, že odobrena zdravila za uporabo v veterinarski medicini z oceno tveganja za okolje, vendar brez informacij v poročilu (E)PAR, ter zdravila za uporabo v veterinarski medicini, odobrena pred letom 2005 in brez ocene tveganja za okolje, in sicer na naslednji način:

·za že odobrena zdravila za uporabo v veterinarski medicini in kjer to še ni bilo storjeno, bi morali pristojni organi za revizijo obstoječih poročil (E)PAR uporabiti obširne podatkovne nabore, ki so jim že na voljo, da bi se vključili razpoložljivi rezultati okoljskih študij za zdravila z oceno tveganja za okolje na drugi stopnji.

Pri zdravilih za uporabo v veterinarski medicini, odobrenih pred oktobrom 2005 in brez ocene tveganja za okolje, je predlog omejen na primere, v katerih se začne harmonizacija povzetka glavnih značilnosti zdravila. Zdravilo lahko za harmonizacijo povzetka glavnih značilnosti zdravila predlagajo pristojni organi ali imetnik dovoljenja za promet. Vendar prednostno obravnavo za to harmonizacijo povzetka glavnih značilnosti zdravila določi usklajevalna skupina 18 . Za posodobitev ali pripravo informacij o okolju v poročilu (E)PAR bi morali pristojni organi upoštevati vse informacije, ki so jim na voljo v okviru referenčnih in generičnih zdravil za uporabo v veterinarski medicini, ter po potrebi od imetnikov dovoljenja za promet zahtevati informacije, potrebne za posodobitev poročila (E)PAR na podlagi člena 72 Uredbe (EU) 2019/6.

Poročilo (E)PAR bi vsebovalo informacije o samem zdravilu za uporabo v veterinarski medicini, podatke o okolju za aktivno farmacevtsko učinkovino in povzetek ocene tveganja za okolje v standardni, usklajeni obliki. Predlog združenja AnimalhealthEurope vsebuje okvirno podatkovno tabelo, ki bi bila lahko podlaga za pripravo usklajene oblike. Vendar bi bilo za dogovor o standardni, usklajeni obliki potrebno sodelovanje med pristojnimi organi in po možnosti industrijo. Poročila (E)PAR bi bila združena v zbirki podatkov Unije o zdravilih iz člena 55 Uredbe (EU) 2019/6 in bi bila dostopna javnosti v skladu s členom 56(3) navedene uredbe.

V okviru predloga združenja AnimalhealthEurope ocena tveganja za okolje ostaja povezana z zdravilom za uporabo v veterinarski medicini in njegovimi vzorci uporabe, medtem ko je sistem monografij omejen na nevarnosti, ki izhajajo iz aktivne farmacevtske učinkovine.

Vendar predlog združenja AnimalhealthEurope ni jasen glede časovnice za revizijo obstoječih poročil (E)PAR ter glede tega, kako bi ta lahko postala obvezna za pristojne organe, kako bi se lahko vzpostavil usklajen pristop za zagotavljanje skladnih, doslednih in popolnih informacij o okolju v vseh poročilih (E)PAR ter kako bi se delo prednostno razvrstilo. Brez pravno izvršljive časovnice bi bila popolnost sistema odvisna od pripravljenosti in zmožnosti posameznih pristojnih organov, da zagotovijo potrebna sredstva za revizijo velikega števila poročil (E)PAR. Brez jasnega pravnega okvira bi bilo izvajanje predloga združenja AnimalhealthEurope odvisno tudi od strinjanja pristojnih organov z revizijo smernic o poročilu (E)PAR, da bi vsebovalo usklajen prikaz podatkov.

Predlog združenja Access VetMed

Združenje Access VetMed (prej imenovano European Group for Generic Veterinary Products – EGGVP) je prav tako predlagalo drug sistem. Njegov obseg je omejen na referenčna in generična zdravila za uporabo v veterinarski medicini, odobrena pred oktobrom 2005. Mnenje v predlogu je, da je za zdravila za uporabo v veterinarski medicini, odobrena po oktobru 2005, na voljo dovolj informacij o oceni tveganja za okolje. Za referenčna zdravila za uporabo v veterinarski medicini, odobrena pred oktobrom 2005, bi pristojni organ izvedel pregled na podlagi tveganja za zadevno zdravilo za uporabo v veterinarski medicini, da bi njegovo tveganje za okolje opredelil kot na primer „visoko“, „srednje“, „nizko“ ali „zelo nizko“ na podlagi trenutno razpoložljivih podatkov in „znanja“.

S tem sistemom kategorizacije bi se sprožila potreba po znanstvenem pregledu ocene tveganja za okolje in pokazalo, kje ga je treba izvesti prednostno, pri čemer bi ta pregled vključeval naslednje korake: identifikacijo vseh obstoječih dovoljenj za promet z uporabo zbirke podatkov Unije o zdravilih, zbiranje vseh razpoložljivih ekotoksikoloških podatkov, dopolnitev s podatki iz drugih virov, znanstveni pregled podatkov ter predlog in objavo končnega nabora končnih točk in drugih specifičnih podatkov o oceni tveganja za okolje.

V primeru referenčnega zdravila za uporabo v veterinarski medicini, ki je bilo odobreno pred oktobrom 2005 in je bilo opredeljeno kot potencialno škodljivo za okolje ter nima ustreznega generičnega zdravila za uporabo v veterinarski medicini, odobrenega po oktobru 2005 (ki bi tako imelo potrebne podatke o oceni tveganja za okolje), bi bil imetnik dovoljenja za promet dogovoren za pridobitev ali posodobitev podatkov o oceni tveganja za okolje.

Tako kot v predlogu združenja AnimalhealthEurope bi bil organ, odgovoren za izvedbo zgoraj navedenih korakov, pristojni organ, vendar bi imetniki dovoljenja za promet po potrebi zagotovili podatke o oceni tveganja za okolje.

Glavna razlika v primerjavi s predlogom združenja AnimalhealthEurope je ta, da v okviru tega predloga pristojnim organom ne bi bilo treba revidirati poročil (E)PAR za zdravila za uporabo v veterinarski medicini, odobrena po oktobru 2005, podatki o oceni tveganja za okolje pri teh zdravilih pa zato morda ne bi bili javno dostopni.

Tako kot predlog združenja AnimalhealthEurope predlog združenja Access VetMed ni jasen glede časovnice za pregled na podlagi tveganja za zdravila za uporabo v veterinarski medicini, odobrena pred oktobrom 2005, ter glede tega, kako bi ta lahko postal obvezen za pristojne organe, kako bi se lahko vzpostavil usklajen pristop za zagotavljanje skladnih, doslednih in popolnih informacij v vseh poročilih (E)PAR ter kako bi se zagotovilo, da med pristopi pristojnih organov pri razvrščanju aktivnih farmacevtskih učinkovin po stopnji tveganja za okolje ne bi bilo razlik.

4.Analiza prednosti in slabosti sistema monografij in dveh drugih predlogov

4.1.Prednosti

Kakovostnejši podatki o oceni tveganja za okolje

Zaradi pregledovanja in zbiranja podatkov o oceni tveganja za okolje bi bili podatki v sistemu monografij zanesljivejši in kakovostnejši. Za nekatera zdravila za uporabo v veterinarski medicini, odobrena pred oktobrom 2005, bi bilo treba pridobiti nove podatke o oceni tveganja za okolje v skladu s sedanjimi smernicami. Z združevanjem virov bi se izboljšala učinkovitost pridobivanja takih novih podatkov, npr. pri izvajanju dragih študij z radiooznačenimi aktivnimi farmacevtskimi učinkovinami.

Ker v primerjavi s sistemom monografij druga predloga temeljita na podatkih o zdravilih in ne na podatkih o učinkovinah, ne bi rešila težav, kot so nedosledne ocene in omejena razpoložljivost informacij o okolju, ter bi tako le malo prispevala k izboljšanju kakovosti podatkov o oceni tveganja za okolje.

Izboljšan dostop do podatkov o oceni tveganja za okolje

V okviru sedanjega sistema okoljski organi in strokovnjaki, kot so raziskovalci, nimajo zadostnega dostopa do podatkov o oceni tveganja za okolje. S sistemom monografij in njegovo izvedbo v obliki zbirke podatkov bi bile izpolnjene zahteve iz Aarhuške konvencije 19 glede javnega dostopa do informacij o okolju in povečane preglednosti za vse skupine deležnikov.

Poudarek pri drugih dveh predlogih ostaja na vrednotenju zdravila. Zato se z njima ne bi odpravila trenutna težava pri opredelitvi škodljivih učinkovin, dostop do podatkov o oceni tveganja za okolje pa bi ostal omejen, saj bi bilo treba te podatke poiskati v poročilih (E)PAR posameznih zdravil za uporabo v veterinarski medicini. Poleg tega predlog združenja Access VetMed obravnava le referenčna zdravila za uporabo v veterinarski medicini, odobrena pred oktobrom 2005, zaradi česar bi bila zbirka podatkov manj popolna kot pri drugih dveh predlogih.

Izboljšanje enakih konkurenčnih pogojev za imetnike dovoljenja za promet

S sistemom monografij bi se izboljšala enaka obravnava ocene tveganja za okolje in ukrepov za zmanjšanje tveganja za vse imetnike dovoljenja za promet za zdravila, ki vsebujejo isto aktivno farmacevtsko učinkovino in imajo isto pot uporabe. Poleg tega bi bil sistem na podlagi učinkovin prvi pogoj za dosledno oceno istih učinkovin, s čimer bi se izboljšalo varstvo okolja.

Dva druga predloga sta osredotočena na vrednotenja zdravil in zato ne bi pripomogla k izboljšanju enakih konkurenčnih pogojev, saj bi moral vsak imetnik dovoljenja za promet pridobiti svoje podatke, kar bi lahko privedlo do različnih ugotovitev za posamezna zdravila z isto aktivno farmacevtsko učinkovino.

Zagotavljanje najvišje ravni varstva javnega zdravja in zdravja živali ter varstva okolja

Sistem monografij bi zajemal koristne informacije glede AMR, kot so učinki na mikrobne združbe in cianobakterije, fizikalno-kemijske lastnosti ter ocene koncentracij učinkovine, sproščene v dele okolja. To bi podprlo pristop „eno zdravje“.

Sistem monografij bi vključeval tudi oceno, ali so učinkovine obstojne, bioakumulativne in strupene (PBT), s čimer bi postali dostopnejši pomembni podatki za ocenjevanje biomagnifikacije v prehranjevalni verigi in nadaljnje analize ostankov za varstvo zdravja ljudi in živali.

Poleg tega bi sistem monografij prispeval k razvoju ukrepov za zmanjšanje tveganja, da bi se zmanjšalo onesnaževanje površinskih in podzemnih voda ter oskrbe s pitno vodo.

S preprečitvijo podvajanja poskusov bi sistem monografij tudi zmanjšal število poskusnih živali, ki se na primer uporabljajo v ekotoksikoloških preskusih.

Ker poudarek dveh drugih predlogov ostaja na vrednotenjih posameznih zdravil, bi ta predloga prinesla omejene koristi, saj v njunem okviru ne bi prišlo do uskladitve podatkov o okolju v ocenah tveganja za okolje pri različnih zdravilih. Uskladil bi se le način, na katerega bi bili podatki o okolju prikazani v teh ocenah tveganja za okolje.

4.2.Slabosti

Upravno breme in stroški za pristojne organe

Po začetni fazi vzpostavitve sistema se pričakuje, da bo sistem monografij zmanjšal upravno breme z zmanjšanjem odvečnosti v postopku pridobivanja in zagotavljanja ocene tveganja za okolje na podlagi zdravila za isto aktivno farmacevtsko učinkovino.

V primerjavi s sedanjim sistemom bi sistem monografij vključeval dodatne stroške in upravne naloge za pristojne organe, veterinarsko farmacevtsko industrijo, Komisijo in agencijo EMA. Na podlagi ocen izvajalca bi upravno breme za pristojne organe pri pripravi in odobritvi monografije znašalo približno 4 355 EUR/vlogo, denarno breme za pristojne organe pri pregledu ocene tveganja za okolje za obstoječo monografijo pa je ocenjeno na 2 497 EUR/vlogo. Stroški celotnega postopka v sistemu monografij bi bili tako približno 6 852 EUR (4 355 EUR za pripravo monografije + 2 497 EUR za pregled ocene tveganja za okolje za zdravilo za uporabo v veterinarski medicini), kar bi v primerjavi s stroški v sedanjem sistemu v višini 3 825 EUR pomenilo dodatne stroške v višini približno 3 027 EUR za pregled prvotne ocene tveganja za okolje za aktivno farmacevtsko učinkovino. Ker so stroški priprave monografije enkratni, bi bili stroški nadaljnjih ocen tveganja za okolje za zdravila za uporabo v veterinarski medicini z isto aktivno farmacevtsko učinkovino nižji kot v sedanjem sistemu. Ob začetku četrtega postopka za pridobitev dovoljenja za promet, ki vključuje isto aktivno farmacevtsko učinkovino, bi bilo upravno breme sistema monografij manjše kot v sedanjem sistemu. Ker pa v skladu s členom 18 Uredbe (EU) 2019/6 ocena tveganja za okolje (razen v izjemnih okoliščinah) ni več potrebna za vloge za generična zdravila, je malo verjetno, da bi bile za isto aktivno farmacevtsko učinkovino kadar koli potrebne štiri ocene tveganja za okolje.

Treba je poudariti, da bi se zaradi sistema monografij del upravnega bremena prenesel z nacionalne ravni na raven EU (agencija EMA), saj naj bi bila sistem monografij in z njim povezana ocena študije centralizirana na ravni EU.

Skupni stroški zbirke podatkov monografij naj bi v prvem letu po ocenah znašali okoli 66 800 EUR za zunanjo zbirko podatkov (ki bi jo razvila, vzdrževala in hranila tretja oseba) in 67 200 EUR za notranjo zbirko podatkov (ki bi jo razvila, vzdrževala in hranila agencija EMA). V naslednjih letih bi letni stroški po ocenah znašali 7 200 EUR za zunanjo in 5 900 EUR za notranjo zbirko podatkov.

Kljub temu je treba izpostaviti, da je v poročilu o študiji izvedljivosti opozorjeno na številne negotovosti in predpostavke, povezane z oceno stroškov. Zaradi omejenega obsega razpoložljivih informacij ni bilo mogoče podati natančne ocene in oceniti celotnih učinkov, da bi se objektivno določili povezani stroški. V razgovorih z izvajalcem in spletni anketi so pristojni organi sporočili, da težko ocenijo število delovnih ur, potrebnih za delovanje še ne vzpostavljenega sistema. Izračunani stroški se zato zdijo zelo nizki, pri njih pa niso upoštevani stroški pregledovanja obstoječih ocen tveganja v okviru znanstvenega napredka. V študiji je bilo priporočeno zbiranje več dejstev in podatkov, da bi se zapolnile preostale vrzeli v znanju.

Poleg tega sta oceno stroškov pograjali združenji Animal Health Europa in AccessVetMed. Po mnenju industrije so stroški večinoma podcenjeni ter temeljijo na netočnih in nestvarnih predpostavkah.

Izvajalec za dva druga predloga ni izvedel ocene stroškov. Zato ni mogoče opraviti popolne primerjave stroškov med temi tremi predlogi, zaradi česar ni mogoče priti do ugotovitev glede njihovih posameznih učinkov. Ker pa v okviru obeh drugih predlogov več odgovornosti za pripravo revidiranih poročil (E)PAR nosijo pristojni organi, bi ta predloga za pristojne organe pomenila več stroškov in večjo porabo virov, za industrijo pa nižje stroške.

Ker naj bi po pričakovanjih sistem monografij povečal breme za industrijo (zlasti inovativno industrijo), druga dva sistema pa breme za pristojne organe, so vsi trije predlogi v nasprotju s ciljem Uredbe (EU) 2019/6 za zmanjšanje upravnega bremena.

Vpliv na delovanje notranjega trga in razpoložljivost zdravil na njem

Industrija (14 od 15 anketirancev, večinoma proizvajalcev generičnih zdravil) in nekateri pristojni organi (trije od 15 anketirancev) pričakujejo, da bo imel sistem monografij negativen vpliv na razpoložljivost zdravil za uporabo v veterinarski medicini. To bi bilo lahko zlasti pomembno za nišne trge ali manjše države članice EU z že tako majhnim številom odobrenih zdravil za uporabo v veterinarski medicini. V primeru stroškov z vzpostavitvijo sistema monografij bi bila lahko zdravila brez podatkov o oceni tveganja za okolje umaknjena s trga. Dejansko so nekatere učinkovine, ki trenutno nimajo ocene tveganja za okolje, del zdravil za uporabo v veterinarski medicini, ki so namenjena omejenim trgom in imetnikom dovoljenja za promet prinašajo majhne dobičke (npr. zdravila za uporabo v veterinarski medicini, namenjena manj pomembnim vrstam, kot so kunci, čebele, vrste iz akvakulture in koze, ali zdravljenju redkih bolezni). Za ublažitev te težave bi se lahko zagotovila možnost izvzetij iz zahteve glede monografije za imetnike dovoljenja za promet z zdravilom za omejene trge. Vendar bi to verjetno vplivalo na popolnost sistema in zvišalo stroške za imetnike dovoljenja za promet z drugimi zdravili. Poleg tega to ne bi odpravilo težave pri dovoljenjih za promet v manjših državah članicah, kjer bi se lahko zdravila za uporabo v veterinarski medicini umaknila, če bi moral predlagatelj prispevati h konzorciju za pripravo monografije.

Sistem monografij bi za inovativna podjetja verjetno povzročil dodatne stroške zaradi pristojbin za ocenjevanje in vzdrževanje monografij, upravnega bremena, stroškov v zvezi s konzorcijem ter stroškov upravljanja podatkov. To bi privedlo do dodatnega zmanjšanja privlačnosti regije EU glede vstopa na trg za zdravila z novimi aktivnimi farmacevtskimi učinkovinami, kar bi še bolj zmanjšalo število izdanih dovoljenj za zdravila za uporabo v veterinarski medicini, ki vsebujejo nove aktivne farmacevtske učinkovine.

Ker druga predloga (združenj AnimalhealthEurope in Access VetMed) za imetnike dovoljenj za promet ustvarjata manj dodatnih stroškov in upravnega bremena kot sistem monografij, vendar ustvarjata dodatne stroške in breme za pristojne organe, bi po pričakovanjih oba manj vplivala na razpoložljivost zdravil za uporabo v veterinarski medicini kot sistem monografij. Vendar bi zaradi dodatnega bremena za pristojne organe druga predloga morda povzročila zamude pri ocenjevanju na ravni pristojnih organov ali potrebo pristojnih organov po zvišanju njihovih pristojbin.

Negotovost glede pristojbin in dostopa do podatkov/zaščite podatkov

Treba bi bilo pravno določiti jasna in sorazmerna pravila za dostop do monografij, da bi se preprečilo izkrivljanje trga. Anketirance skrbi, da bi lahko postali stroški za MSP previsoki, če bi pristojbine za dostop do podatkov, ki bi bile del obveznih skupinskih prizadevanj za sistem monografij, nadzorovalo le nekaj glavnih akterjev.

Na splošno so bili izraženi pomisleki glede tega, kako bi se MSP prilagodila sistemu monografij in ali bi lahko imela korist od skupinskih prizadevanj. Omejeno varstvo pravic intelektualne lastnine zaradi zahteve glede sodelovanja je bilo prav tako navedeno kot slabost.

Druga predloga nimata istih slabosti glede pravil za dostop in morebitnih pristojbin, povezanih s tem dostopom.

5.Dodatni premisleki

Vpliv na farmacevtsko industrijo za zdravila v veterinarski medicini v primerjavi z vplivom na farmacevtsko industrijo za zdravila za uporabo v humani medicini

Proizvodnja in uporaba zdravil za uporabo v humani medicini prav tako vplivata na okolje. Ob upoštevanju relativne velikosti trga za zdravila za uporabo v veterinarski medicini (le približno 3 % velikosti trga za zdravila za uporabo v humani medicini) bi se lahko dodatno delo, ki bi ga od farmacevtske industrije za zdravila za uporabo v veterinarski medicini zahteval sistem monografij, štelo za preveliko v primerjavi s farmacevtsko industrijo za zdravila za uporabo v humani medicini, in samo po sebi mogoče ne bo zadostovalo za zagotavljanje boljšega varstva okolja.

Kot je pojasnjeno zgoraj, bi dva druga predloga po pričakovanju ustvarila manj upravnega bremena za farmacevtsko industrijo kot sistem monografij. Vendar naj bi ta predloga ustvarila dodatne stroške in bremena za pristojne organe glede zdravil za uporabo v veterinarski medicini, kar bi lahko povzročilo zvišanje pristojbin, ki jih zaračunavajo ti pristojni organi. To bi lahko ustvarilo dodatno breme, ki ga v zvezi z zdravili za uporabo v humani medicini ne bi bilo.

Sprejemanje

Pristojni organi iz osmih držav članic so izrazili podporo oblikovanju centraliziranega sistema monografij za aktivne farmacevtske učinkovine. Nobeni drugi deležniki niso izrazili svojih stališč.

Industrija je že vložila sredstva v izdelavo ocen tveganja za okolje za večino generičnih in originatorskih zdravil ter je zelo zaskrbljena glede ponovne ocene in dodatnih stroškov, ki bi jih ustvaril sistem monografij. Kot je bilo že navedeno, industrija meni, da so stroški in sredstva, potrebni za sistem monografij, v študiji izvedljivosti večinoma podcenjeni, v zadevnem poročilu pa niso upoštevane in obravnavane praktične ovire, povezane z izvajanjem sistema monografij.

Revizija pravnega okvira

Za uvedbo sistema monografij bi bile potrebne spremembe Uredbe (EU) 2019/6, kot so predstavljene v predlogu MONO4ERA. To bi na primer vključevalo uvedbo zahtev za predlagatelje, da kot del tehnične dokumentacije iz člena 8(1), točka (b), v povezavi s Prilogo II predložijo osnutek monografije; za imetnike dovoljenja za promet za obstoječa zdravila za uporabo veterinarski medicini, da skupaj pripravijo in uporabijo informacije o okolju ter jih predložijo pristojnim organom; za souporabo monografij med imetniki dovoljenja za promet; za Komisijo, da sprejme program za postopno pripravo monografij za aktivne farmacevtske učinkovine, ki so že na trgu (postopek dohitevanja), in program za prednostno razvrščanje aktivnih farmacevtskih učinkovin; za redno posodabljanje monografij kot dela obveznosti imetnikov dovoljenja za promet v skladu s členom 58; za varstvo podatkov; za zbirko podatkov monografij in za sankcije na podlagi člena 130(3) za neizpolnjevanje obveznosti glede priprave monografij.

Teoretično bi se lahko oba druga sistema (združenj AnimalhealthEurope in Access VetMed) vzpostavila brez revizije sedanjega pravnega okvira. Vendar bi bil v praksi uspeh obeh sistemov v celoti odvisen od pripravljenosti pristojnih organov, da opravijo potrebno delo. Brez jasnega pravnega okvira, ki bi določal časovnico, skupni pristop in prednostno razvrstitev prizadevanja pristojnih organov, izvedba obeh predlogov zelo verjetno ne bi bila uspešna.

Za vse tri predlagane sisteme bi bilo torej treba revidirati sedanji pravni okvir za zdravila za uporabo v veterinarski medicini.

6.Sklepne ugotovitve

Na učinkovinah temelječ sistem monografij in dva druga predloga, ki so bili ocenjeni, bi lahko v različni meri prispevali k izboljšanju varstva okolja.

Sistem monografij bi na najboljši način optimiziral, izboljšal in združil podatke o nevarnosti učinkovin za oceno tveganja za okolje, izboljšal poznavanje pomembnih tveganj za okolje, preprečil podvajanje preskusov na vretenčarjih ter tako prispeval k načelu „3 R-jev“ (replace, reduce, refine – nadomestitev, zmanjšanje in izboljšanje), izboljšal kakovost podatkov o oceni tveganja za okolje, omogočil učinkovitejše pridobivanje informacij o okolju in okoljskim organom, strokovnjakom ter javnosti omogočil dostop do podatkov o oceni tveganja za okolje. Upravno breme za organe in industrijo naj bi se dolgoročno zmanjšalo. Vendar učinek zmanjšanja upravnega bremena ni zagotovljen 20 .

S sistemom monografij bi se izboljšalo varstvo okolja, kar bi podprlo enega od glavnih ciljev Uredbe (EU) 2019/6 21 . Poleg tega bi lahko sistem monografij zagotovil dosledno oceno zdravil za uporabo v veterinarski medicini, ki vsebujejo iste učinkovine.

Poudarek pri dveh drugih predlogih ostaja na vrednotenju zdravila. Zato z njima ne bi bile odpravljene nekatere pomanjkljivosti sedanjega sistema, kot so nedosledne ocene, omejena razpoložljivost informacij o okolju in še vedno obstoječa težava pri opredelitvi škodljivih učinkovin. Ta druga predloga ne bi privedla do bistvenega izboljšanja v zvezi z varstvom okolja ter zdravja ljudi in živali. Poleg tega predloga nista jasna glede časovnice in pravne izvršljivosti ter glede tega, kako se lahko med pristojnimi organi zagotovi usklajen pristop in kako bi bilo treba določiti prednosti pri delu.

Zato bi le sistem monografij prispeval k uresničevanju splošnih ciljev Uredbe (EU) 2019/6 (razen predvidenega zmanjšanja upravnega bremena, zlasti na začetku) ter podprl strateški pristop EU k farmacevtskim izdelkom v okolju 22 , pristop „ena snov, ena ocena“, kot je opredeljen v zelenem dogovoru 23 , in strategijo na področju kemikalij za trajnostnost 24 .

Sistem monografij pomeni pomembno spremembo v postopku za pridobitev dovoljenja za promet za zdravila za uporabo v veterinarski medicini. Spremembe, ki bi bile potrebne za izvajanje sistema monografij (vključno z zakonodajnimi spremembami), bi bile velik izziv za regulativno mrežo na področju veterinarstva (pristojne organe, agencijo EMA in Komisijo) ter industrijo.

V fazi izvajanja bi sistem monografij in dva druga predloga povzročili dodatne stroške za že odobrena zdravila za uporabo v veterinarski medicini ter bi verjetno pomenili več stroškov in večjo porabo virov v primerjavi s sedanjim sistemom, v katerem je za vsako vlogo za zdravilo za uporabo v veterinarski medicini potrebna popolna ocena tveganja za okolje. Stroški predlagateljev za nova dovoljenja za promet za zdravila za uporabo v veterinarski medicini bi bili lahko v okviru sistema monografij višji kot v sedanjem sistemu in pri dveh drugih predlogih. Zato ni mogoče izključiti negativnega vpliva na razpoložljivost zdravil za uporabo v veterinarski medicini, pritiski stroškov na MSP pa bi se lahko povečali.

Izvajanje Uredbe (EU) 2019/6 je še v fazi razvoja. V njenem okviru je treba sprejeti približno 25 delegiranih in izvedbenih aktov, pri čemer je treba približno polovico sprejeti pred datumom začetka uporabe, ki je 28. januar 2022, ali do tega datuma. Večino aktov iz naslednjega svežnja, na katerega se bo osredotočila Komisija, je treba sprejeti do leta 2025, en akt pa do leta 2027. Od sprejetja Uredbe leta 2018 so pristojni organi in industrija poleg opravljanja zakonodajnega dela vire in prizadevanja usmerjali v izvajanje novega pravnega okvira na terenu. To je bilo in je še vedno zelo zahtevno in obremenjujoče za mrežo in industrijo. Poleg tega se bodo v sedanjem sistemu učinki v zvezi z oceno tveganja za okolje, kot sta na primer vpliv člena 18(7) na vloge za generična zdravila in člena 72 na zdravila, ki so že na trgu in zanje ni bila opravljena ocena tveganja za okolje, pokazali šele čez nekaj časa. Zato bi bilo na tej točki verjetno prezgodaj, da bi se poleg ukrepov in pristopov, ki bi jih bilo treba uvesti za izvajanje Uredbe (EU) 2019/6, uvedel sistem monografij ali kateri koli od sistemov iz drugih dveh predlogov, ter bilo ob že obstoječi preobremenjenosti virov prezahtevno.

O izvajanju sistema monografij bi se lahko ponovno razmislilo po tem, ko bo Uredba (EU) 2019/6 v celoti izvedena in bodo njeni učinki v praksi (tj. razpoložljivost zdravil za uporabo v veterinarski medicini, upravno breme, vpliv na harmonizacijo povzetka glavnih značilnosti zdravila itd.) postali jasnejši. Za to bi bilo nato potrebno tudi več gotovosti glede stroškov, povezanih z izvajanjem takega na učinkovinah temelječega sistema, ter nadaljnjih učinkov tega sistema na razpoložljivost zdravil za uporabo v veterinarski medicini.

Za celovit in skladen sistem je treba sistem monografij obravnavati v širšem okviru, ki presega sektor zdravil za uporabo v veterinarski medicini. Glede na skupno število aktivnih farmacevtskih učinkovin na trgu EU 25 bi sistem za zbiranje podatkov o okolju za tiste, ki se uporabljajo v zdravilih za uporabo v veterinarski medicini, zajel le majhen delež aktivnih farmacevtskih učinkovin na trgu, zaradi česar bi bila zbirka podatkov nepopolna.

V sedanje delo v zvezi s prihodnjim predlogom Komisije za revizijo splošnega pravnega okvira za zdravila za uporabo v humani medicini bodo verjetno vključene nove zahteve glede ocene tveganja za okolje. Zato je primerno, da se počaka na izid tega postopka, preden se razmisli o izvajanju sistema monografij za zdravila za uporabo v veterinarski medicini.

Komisija bo medtem v tesnem sodelovanju s pristojnimi organi proučila možnosti za čim večje izboljšanje in uskladitev sedanjega sistema. Določili bi se lahko ukrepi, ki bi olajšali morebitno prihodnje izvajanje sistema monografij in pri tem ne bi vplivali na delovno obremenitev pristojnih organov, zanje pa ne bi bilo treba spremeniti obstoječega pravnega okvira.

SEZNAM KRATIC

AhE        AnimalhealthEurope

AMR        Protimikrobna odpornost

API        Aktivna farmacevtska učinkovina

CA        Pristojni organ

EICaquatic    Koncentracija v vodi ob vnosu v okolje

EMA        Evropska agencija za zdravila

(E)PAR    (Evropsko) javno poročilo o oceni zdravila

ERA        Ocena tveganja za okolje

MA        Dovoljenje za promet

MAH        Imetnik dovoljenja za promet

PECSOIL    Predvidena okoljska koncentracija v tleh

PBT        Obstojno, bioakumulativno in strupeno

RMM        Ukrepi za zmanjšanje tveganja

SPC        Povzetek glavnih značilnosti zdravila

UPD        Zbirka podatkov Unije o zdravilih

VICH        Mednarodna konferenca o harmonizaciji tehničnih zahtev za registracijo            zdravil za uporabo v veterinarski medicini

VMP        Zdravilo za uporabo v veterinarski medicini

(1)

   Uredba (EU) 2019/6 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini in razveljavitvi Direktive 2001/82/ES (UL L 4, 7.1.2019, str. 43).

(2)

   Evropska komisija, Generalni direktorat za okolje, in Kümmerer, K., Options for a strategic approach to pharmaceuticals in the environment: final report (Možnosti za strateški pristop k farmacevtskim izdelkom v okolju: končno poročilo), Urad za publikacije, 2019, https://op.europa.eu/s/wEcR .

(3)

   Direktiva Komisije 92/18/EGS z dne 20. marca 1992 o spremembi Priloge k Direktivi Sveta 81/852/EGS o približevanju zakonodaj držav članic, ki se nanašajo na analitične, farmakološko-toksikološke in klinične standarde in protokole za preskušanje veterinarskih zdravil (UL L 97, 10.4.1992, str. 1).

(4)

   Prav tam, oddelek 5.3 Priloge.

(5)

   Prav tam, oddelek 5.4 Priloge.

(6)

   Odbor za zdravila za uporabo v veterinarski medicini, Guideline on Environmental Impact Assessment (EIAs) for Veterinary Medicinal Products – Phase I (Smernice za presojo vplivov na okolje (PVO) za zdravila za uporabo v veterinarski medicini – prva stopnja) (CVMP/VICH/592/98-FINAL), na voljo na: https://europa.eu/!ytmMgd .

(7)

   Odbor za zdravila za uporabo v veterinarski medicini, Guidelines on Environmental Impact Assessment for Veterinary Medicinal Products Phase II (Smernice za presojo vplivov na okolje za zdravila za uporabo v veterinarski medicini – druga stopnja) (CVMP/VICH/790/03-FINAL), na voljo na https://europa.eu/!bRyWpH .

(8)

   Odbor za zdravila za uporabo v veterinarski medicini, Guideline on environmental impact assessment for veterinary medicinal products in support of the VICH guidelines GL6 and GL38 (Smernice za presojo vplivov na okolje za zdravila za uporabo v veterinarski medicini, ki podpirajo smernici GL6 in GL38 VICH) (EMA/CVMP/ERA/418282/2005-Rev.1), na voljo na: https://europa.eu/!fQjmTC .

(9)

   Direktiva 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini (UL L 311, 28.11.2001, str. 1).

(10)

   Prav tam.

(11)

   Uredba (EU) 2019/6, člen 18(7).

(12)

   Prav tam, člen 72.

(13)

   Schwonbeck, S., Breuer, F., Hahn, S., Brinkmann, C., Vosen, A., Radic, M., Vidaurre, R, Alt, J., Oelkers, K., Mezler, A. in Floeter, C., C., Feasibility Study of an Active-substance-based Review System (‘Monographs’) and Other Potential Alternatives for the Environmental Risk Assessment of Veterinary Medicinal Products (Študija izvedljivosti o sistemu za pregledovanje učinkovin („monografije“) in drugih morebitnih načinih za oceno tveganja za okolje pri zdravilih za uporabo v veterinarski medicini), EW-06-21-127-EN-N, Evropska unija, Luksemburg, 2021, ISBN 978-92-76-42335-5, doi: 10.2875/94477, na voljo na: https://op.europa.eu/s/wvC9 .

(14)

   Rönnefahrt, I., Experiences with environmental risk assessment in the authorization procedure of Veterinary Medicinal Products (Izkušnje z oceno tveganja za okolje v postopku za pridobitev dovoljenja za promet za zdravila za uporabo v veterinarski medicini), International Workshop on Eco-Pharmacovigilance of Veterinary Medicinal Products. 2013, Zvezna agencija za okolje, Dessau-Roßlau: 4. in 5. december 2013, Berlin, str. 1–27, na voljo na: https://www.umweltbundesamt.de/sites/default/files/medien/378/dokumente/roennefahrt_vortrag_veroeffentlichung_2.pdf, obiskano: 9. septembra 2022.

Rönnefahrt, I., Monograph system of active pharmaceutical substances: necessity, challenges and perspectives (Sistem monografij aktivnih farmacevtskih učinkovin: nujnost, izzivi in obeti), Workshop „Monograph system on active pharmaceutical substances“. 2014, Zvezna agencija za okolje, Nemčija: Bruselj, Belgija, str. 1–17, na voljo na: https://www.ecologic.eu/sites/default/files/event/2015/4_monograph_system_workshop_2014_roennefahrt.pdf , obiskano: 9. septembra 2022.

Rönnefahrt, I., N. Adler in S. Hickmann, Paradigm shift – Towards a substance-based environmental risk assessment of pharmaceuticals (Sprememba paradigme – prehod na oceno tveganja za okolje pri zdravilih, ki temelji na učinkovinah), SETAC Europe Annual Meeting 2016. Nantes, Francija: Zvezna agencija za okolje, povzetek na voljo na: https://cdn.ymaws.com/www.setac.org/resource/resmgr/abstract_books/setac_europe_abstractbook_na.pdf , str. 305, obiskano: 9. septembra 2022.

Rönnefahrt, I. and N. Adler, Harmonised environmental information of pharmaceutical substances – the essential base for risk assessment and risk management (Usklajene informacije o okolju za farmacevtske učinkovine – osnovna podlaga za oceno in obvladovanje tveganja), International Conference on Risk Assessment of Pharmaceuticals in the Environment (ICRAPHE). 2016, Zvezna agencija za okolje: 8. in 9. september 2016, Pariz, Francija, str. 1, povzetek na voljo na: https://www.acadpharm.org/dos_public/ICRAPHE_abstract_book_VF.pdf , str. 129, obiskano 9. septembra 2022.

Rönnefahrt, I., The ERA master file concept (Koncept glavnega dosjeja za oceno tveganja za okolje), Workshop „How to achieve an appropriate Environmental Risk Assessment of Veterinary Medicinal Products“. 2017, Zvezna agencija za okolje, Nemčija: Bruselj, Belgija, str. 1–14, na voljo na: https://www.umweltbundesamt.de/sites/default/files/medien/362/dokumente/05_era_master_file_system_ronnefahrt.pdf , obiskano: 9. septembra 2022.

(15)

   Schwonbeck, S., Breuer, F., Hahn, S., Brinkmann, C., Vosen, A., Radic, M., Vidaurre, R, Alt, J., Oelkers, K., Mezler, A. in Floeter, C., C., Feasibility Study of an Active-substance-based Review System (‘Monographs’) and Other Potential Alternatives for the Environmental Risk Assessment of Veterinary Medicinal Products (Študija izvedljivosti o sistemu za pregledovanje učinkovin („monografije“) in drugih morebitnih načinih za oceno tveganja za okolje pri zdravilih za uporabo v veterinarski medicini), str. 348, EW-06-21-127-EN-N, Evropska unija, Luksemburg, 2021, ISBN 978-92-76-42335-5, doi: 10.2875/94477, na voljo na: https://op.europa.eu/s/wvC9

(16)

   Uredba (EU) 2019/6, členi 44(10), 47(3), 49(11) in 52(11) Uredbe (EU) 2019/6 v povezavi s členom 55(2), točka (a)(v).

(17)

   Javno poročilo o oceni zdravila pri postopkih za pridobitev dovoljenja za promet, ki niso centralizirani, in evropsko javno poročilo o oceni zdravila pri centraliziranem postopku sta dokumenta ali sklop dokumentov, v katerih je opisano znanstveno vrednotenje in ki odražata ugotovitve regulativnih organov ob koncu postopka vrednotenja. Vsebujeta povzetek razlogov za odobritev (ali zavrnitev) dovoljenja za promet za določeno zdravilo za uporabo v veterinarski medicini. Po izbrisu poslovno zaupnih informacij postaneta javno dostopna.

(18)

   Usklajevalna skupina za postopek vzajemnega priznavanja in decentralizirani postopek za zdravila za uporabo v veterinarski medicini, ustanovljena na podlagi člena 142(1) Uredbe (EU) 2019/6.

(19)

   Konvencija o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, Zbirka pogodb Združenih narodov, zv. 2161, str. 447, https://unece.org/DAM/env/pp/documents/cep43e.pdf .

(20)

   Glej oddelek 4.2 – Upravno breme in stroški za pristojne organe.

(21)

   Glej oddelek 4.1 – Zagotavljanje najvišje ravni varstva javnega zdravja in zdravja živali ter varstva okolja.

(22)

   SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU IN EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU Strateški pristop Evropske unije k farmacevtskim izdelkom v okolju, (COM(2019) 128 final).

(23)

   SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ Evropski zeleni dogovor (COM(2019) 640 final).

(24)

     SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ Strategija na področju kemikalij za trajnostnost – Okolju brez strupov naproti (COM(2020) 667 final).

(25)

   Glej oddelek z naslovom Ozadje.