This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52023BP1860
Resolution (EU) 2023/1860 of the European Parliament of 10 May 2023 with observations forming an integral part of the decision on discharge in respect of the implementation of the budget of the European Union Aviation Safety Agency (EASA) for the financial year 2021
Resolucija Evropskega parlamenta (EU) 2023/1860 z dne 10. maja 2023 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu (EASA) za proračunsko leto 2021
Resolucija Evropskega parlamenta (EU) 2023/1860 z dne 10. maja 2023 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu (EASA) za proračunsko leto 2021
UL L 242, 29.9.2023, p. 235–239
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
29.9.2023 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 242/235 |
RESOLUCIJA EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2023/1860
z dne 10. maja 2023
s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu (EASA) za proračunsko leto 2021
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu za proračunsko leto 2021, |
— |
ob upoštevanju člena 100 in Priloge V Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju mnenja Odbora za promet in turizem, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A9-0098/2023), |
A. |
ker je iz poročila o prihodkih in odhodkih (1) Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu (v nadaljnjem besedilu: agencija) razvidno, da je njen proračun v proračunskem letu 2021 znašal 203 802 000 EUR, kar je 11,34 % več kot leta 2020; ker v proračunu agencije 38 900 000 EUR izvira iz proračuna Unije, 109 791 000 EUR pa iz naslova pristojbin in taks (2); |
B. |
ker je Računsko sodišče v poročilu o zaključnem računu agencije za proračunsko leto 2021 (v nadaljnjem besedilu: poročilo Računskega sodišča) navedlo, da je prejelo razumno zagotovilo o zanesljivosti računovodskih izkazov agencije ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij; |
Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje
1. |
ugotavlja, da je stopnja izvrševanja sredstev za prevzem obveznosti zaradi proračunskega spremljanja v proračunskem letu 2021 znašala 96,31 %, kar je nekoliko manj (2,31 %) kot leta 2020; ugotavlja tudi, da je stopnja izvrševanja sredstev za plačila znašala 87,34 %, kar je 5,30 % manj kot leta 2020; |
2. |
ugotavlja, da je agencija leto zaključila s presežkom pristojbin in dajatev v višini 11,2 milijona EUR; ugotavlja, da se je presežek pri pristojbinah in dajatvah dodal akumuliranemu presežku, ki se je tako povečal s 60,9 milijona EUR na 72,1 milijona EUR; |
3. |
ugotavlja, da se je stopnja razveljavitev odobrenih sredstev v zvezi z obveznostmi, prenesenimi v leto 2021, zmanjšala na 1,55 % (5,46 % leta 2020), vendar še vedno ostaja pod 5-odstotno zgornjo mejo, ki jo je določila Komisija; |
Uspešnost
4. |
ugotavlja, da je agencija v letu 2021 sprejela določene ukrepe, da bi ocenila dodano vrednost svojih dejavnosti in drugih ukrepov za izboljšanje upravljanja proračuna, in sicer s kombinacijo 130 ciljev in 60 ključnih kazalnikov uspešnosti na 11 ključnih področjih delovanja in 9 dodatnih projektih ali pobudah horizontalne narave; ugotavlja, da je bila agencija, čeprav je bilo še zmeraj čutiti posledice krize zaradi covida-19, uspešna, saj je dosegla 84-odstotno stopnjo izvrševanja delovnega programa za leto 2021 in izpolnila 76 % ključnih kazalnikov uspešnosti; ceni, da so bili ključni kazalniki uspešnosti izpolnjeni in da je agencija opozorila na ukrepe, s katerimi bi bilo mogoče izboljšati učinkovitost in uspešnost njenega dela; priporoča pa, naj bo agencija pozorna na kazalnike, ki še niso bili doseženi ali pri katerih prihaja do zamude, zlasti s pravočasno obdelavo poročil o dogodkih in visoko stopnjo zaključevanja revizijskih ugotovitev s korektivnimi ukrepi; |
5. |
pozdravlja ključne dosežke in napredek agencije v letu 2021 na novih področjih, povezanih z zelenimi rešitvami in digitalizacijo; v zvezi s tem ugotavlja, da je agencija okrepila prizadevanja za čisto letalstvo prek programa agencije EASA za trajnostno letalstvo za leto 2021 z različnimi ukrepi, kot so uporaba trajnostnih letalskih goriv, vodik in letalstvo na hibridni pogon ter zaključek pilotne faze programa okoljskega označevanja; je seznanjen z nadaljnjimi rezultati agencije v sklopu programa za brezpilotne zrakoplove, kot je objava prvega zakonodajnega svežnja U-Space, pa tudi v sklopu različnih projektov v zvezi z racionalizacijo operacij upravljanja zračnega prometa s poenotenjem licenciranja ATCO in zemeljske opreme; pozdravlja, da je bila za spremenjeno različico Boeing 737 Max odobrena vrnitev v uporabo; pozdravlja dodatna prizadevanja agencije na področju raziskav in inovacij, saj se je leta 2021 pridružila programu Obzorje Evropa, partnerstvu za čisto letalstvo in skupnemu podjetju SESAR; poleg tega želi pohvaliti agencijo, da si prizadeva nenehno izboljševati varnost in je zavezana podpori inovacijam prek evropskega načrta za varnost v letalstvu s ključnimi projekti v letu 2021, kot je sprejetje mnenja o operacijah v vseh vremenskih razmerah; ugotavlja, da se je zaradi izstopa Združenega kraljestva iz EU v letu 2021 občutno povečalo število vlog za odobritev organizacij; |
6. |
poziva, naj se zagotovijo zadostna sredstva in spodbude za nadaljnje raziskave in razvoj trajnostnih letalskih goriv, da bi postala učinkovitejša in cenovno dostopnejša ter da bi se okrepil in odprl trg zanje; |
7. |
pozdravlja nenehna prizadevanja agencije, da bi poiskala nove oblike sodelovanja z drugimi agencijami Unije, kjer je to izvedljivo, pri tem pa upoštevala naravo dejavnosti, da bi preprečila podvajanje; pozdravlja konkretne ukrepe, ki jih je sprejela z Evropsko agencijo za varnost hrane, Evropsko fundacijo za usposabljanje, Evropskim organom za vrednostne papirje in trge ter Evropsko agencijo za okolje; poziva agencijo, naj še naprej razvija sinergije, krepi sodelovanje in izmenjuje primere najboljše prakse z drugimi evropskimi agencijami, da bi izboljšala učinkovitost (človeški viri, upravljanje stavb, storitve IT, varnost ipd.); |
8. |
je seznanjen, da si agencija stalno prizadeva, da bi bila učinkovitejša in da bi sprostila vire, tudi kvalificirano delovno silo; v zvezi s tem izreka pohvalo agenciji, ker je prek 26 partnerskih sporazumov in dveh okvirnih pogodb s kvalificiranimi subjekti uporabila strokovno znanje nacionalnih letalskih organov, s čimer je v letu 2021 poenostavila oddajo 63 000 delovnih ur v zunanje izvajanje; |
9. |
spodbuja agencijo, naj se vključi v pilotni projekt o evropskem organu za standarde za letalsko gorivo in varnostno certificiranje v okviru proračuna Unije za leto 2023, pri čemer naj uporabi svoje strokovno znanje in ustrezna sredstva; |
10. |
pozdravlja, da si agencija prek programa za raziskave in inovacije prizadeva podpreti vključevanje novih tehnologij, operacij in poslovnih modelov v evropski letalski sistem; |
11. |
pozdravlja napredek vojaškega programa (2020 – ni določeno) in poudarja vlogo agencije v okviru evropske vojaške mobilnosti; poziva k hitremu in znatnemu povečanju sredstev v postavki proračuna EU za vojaško mobilnost, da se bo mogoče odzivati na izzive v tem sektorju; |
12. |
poziva k večji sinergiji med civilnimi in vojaškimi potrebami v okviru akcijskega načrta za vojaško mobilnost s poenostavitvijo postopkov in uskladitvijo pravil; poudarja, da bi lahko to agenciji zagotovilo manevrski prostor, da bi še naprej podpirala konkurenčnost držav in industrije, na primer s skupnim oblikovanjem predpisov in certificiranjem državnih zrakoplovov; |
Kadrovska politika
13. |
ugotavlja, da je bil kadrovski načrt na dan 31. decembra 2021 uresničen 92,94-odstotno, saj je bilo zaposlenih 632 od 680 začasnih uslužbencev, odobrenih v proračunu Unije (leta 2020 je bilo odobrenih 680 delovnih mest); ugotavlja tudi, da je za agencijo v letu 2021 delalo 91 pogodbenih uslužbencev in 18 napotenih nacionalnih strokovnjakov; ugotavlja, da se je število zaposlenih v agenciji v primerjavi z letom 2019 zmanjšalo zaradi finančnih posledic, povezanih s covidom-19, zaradi česar je agencija zmanjšala naložbe, povezane z osebjem, hkrati pa dala prednost notranji mobilnosti in souporabi virov; pozdravlja sporočene ukrepe, s katerimi je agencija skušala preprečiti visoko stopnjo fluktuacije zaposlenih, ki je leta 2021 znašala 0,84 %; |
14. |
je seznanjen z zastopanostjo spolov v višjem vodstvu agencije, v katerem je 3 od 5 članov (60 %) moških; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da zastopanost spolov v upravnem odboru agencije ni uravnotežena, saj je 63 od 82 članov (77 %) moških; je seznanjen tudi z zastopanostjo spolov med vsemi zaposlenimi v agenciji, kjer je 643 od 959 uslužbencev (67 %) moških; poziva agencijo, naj si še naprej prizadeva doseči uravnoteženo zastopanost spolov med vsemi zaposlenimi s konkretnimi ukrepi, ki bodo ženske pritegnili k prijavi na delovna mesta v agenciji; ugotavlja, da agencija stalno spremlja napredek na področju uravnotežene zastopanosti spolov in da se je zastopanost žensk na vodstvenih položajih (od vodje oddelka do direktorice) leta 2021 povečala s 16,9 % na 21,25 % in da sta od januarja 2020 med štirimi direktorji agencije dve ženski; |
15. |
je seznanjen z oceno agencije v zvezi s prihodnjim povečanjem števila upokojitev; v zvezi s tem pozdravlja, da je bil vzpostavljen program za upravljanje kompetenc in strateško načrtovanje delovne sile, ki bo agenciji med drugim pomagal oceniti, kje so potrebne naložbe v zunanje vire; poziva agencijo, naj organu za podelitev razrešnice poroča o rezultatih tega programa; ugotavlja tudi, da je agencija sprejela srednjeročni scenarij za zaposlovanje, da bi okrepila ključna področja kompetenc in spodbudila razvoj osebja, tako da je v letu 2021 približno 80 zaposlenim ponudila notranje poklicne priložnosti na različnih področjih kompetenc; |
16. |
opozarja, kako pomembno je razviti dolgoročno kadrovsko politiko na področju usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, vseživljenjskega usmerjanja in ponudbe posebnih možnosti usposabljanja za poklicni razvoj, uravnoteženo zastopanost spolov na vseh kadrovskih ravneh, delo na daljavo, pravico do odklopa, izboljšanje geografske uravnoteženosti, da se zagotovi ustrezna zastopanost iz vseh držav članic, ter zaposlovanje in vključevanje invalidov, pa tudi skrb za njihovo enako obravnavo in obsežno spodbujanje možnosti zanje; ugotavlja, da je vsem zaposlenim v agenciji pomembno ponuditi različne možnosti usposabljanja; predlaga, naj se anketa o zavzetosti uslužbencev izvaja vsako leto in ne vsaka tri leta; |
Javno naročanje
17. |
ugotavlja, da je agencija v letu 2021 vodila in/ali sklenila 33 postopkov visoke in srednje vrednosti, 90 postopkov nizke vrednosti in 48 pogodb s strokovnjaki ter 600 posebnih pogodb na podlagi okvirnih pogodb; pozdravlja izvajanje konsolidirane strategije javnih naročil za storitve upravljanja tehničnih objektov z združevanjem več vrst pogodb, da bi izboljšali upravljanje pogodb in centralizirali storitve, oddane zunanjim izvajalcem; |
18. |
v zvezi z nadaljnjim ukrepanjem na podlagi ugotovitev organa za podelitev razrešnice za leto 2020 ugotavlja, da je agencija sprejela ukrepe za izboljšanje svoje prakse javnega naročanja, s katerimi želi čim bolj povečati pošteno konkurenco in stroškovno učinkovitost, povečati preglednost in zmanjšati potrebo po izjemah, tudi z usposabljanji za ozaveščanje njenih finančnih akterjev; pozdravlja napredek agencije v zvezi z rešitvijo elektronskega izdajanja računov; poziva agencijo, naj še naprej optimizira in posodablja svoje digitalne rešitve za nadaljnjo racionalizacijo postopkov javnega naročanja ter organu za podelitev razrešnice poroča o napredku v zvezi s tem; |
Preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov ter preglednost
19. |
priznava, da je agencija sprejela ukrepe in da si stalno prizadeva za preglednost, preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov ter zaščito žvižgačev; pozdravlja dejstvo, da v letu 2021 ni bilo nobenega primera nasprotja interesov; ugotavlja tudi, da bi lahko agencija morebitne primere obvladala z blažitvenimi ukrepi; potrjuje, da so življenjepisi in izjave o interesih članov upravnega odbora in višjega vodstva objavljeni na spletnem mestu agencije; poziva agencijo, naj sodeluje pri na novo pripravljenem medinstitucionalnem sporazumu o obveznem registru za preglednost za zastopnike interesov, ki so ga podpisali Komisija, Svet in Parlament; |
20. |
je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča o neskladnosti s členom 16 kadrovskih predpisov v zvezi z morebitnim nasprotjem interesov; poziva agencijo, naj dokonča popravne ukrepe in odpravi tveganje v zvezi z nasprotjem interesov; je seznanjen z odgovorom agencije, da je bila opravljena temeljita ocena; |
21. |
ugotavlja, da je agencija posodobila politiko obvladovanja in preprečevanja nasprotja interesov ter v ta namen sprejela kodeks ravnanja za uslužbence agencije, ki vključuje zahtevo, da morajo vsi uslužbenci agencije izpolniti izjavo o nasprotju interesov, določa pa tudi pravila o darilih in gostoljubnosti ter obvezna usposabljanja o kodeksu ravnanja in njegovih prilogah za vse uslužbence agencije; |
22. |
poudarja, da je treba okrepiti sisteme upravljanja in kontrol, da se zagotovi pravilno delovanje agencije; odločno vztraja, da so učinkoviti sistemi upravljanja in kontrol nujni za to, da bi preprečili nasprotja interesov, manjkajoče predhodne/naknadne kontrole, neustrezno upravljanje proračunskih in pravnih obveznosti ter nevnašanje problemov v register izjem; |
23. |
ugotavlja, da agencija zaradi tehnične narave svojih dejavnosti vodi odprt dialog z deležniki v letalskem sektorju in upošteva njihova mnenja, ko sprejema pravila in postopke certificiranja; ugotavlja tudi, da so poročila o vseh tehničnih delavnicah, ki jih organizira z deležniki, objavljena na strani o dogodkih na njenem spletišču; |
Notranja kontrola
24. |
ugotavlja, da standardi notranje kontrole agencije vključujejo okvir, sestavljen iz petih delov notranje kontrole, 17 načel in mednarodnega standarda kakovosti (ISO 9001:2015); ugotavlja tudi, da je bila leta 2021 opravljena nadzorna revizija, na podlagi katere je bilo ugotovljeno, da je sistem notranje kontrole agencije v celoti skladen z njenimi upravljavskimi standardi; |
25. |
ugotavlja, da je agencija v letu 2021 izvedla večino ukrepov, izhajajočih iz revizije certificiranja in ravni vključenosti organizacij, ki jo je opravila služba za notranjo revizijo; poziva agencijo, naj začne izvajati še preostale ukrepe; |
26. |
ugotavlja, da je skupina za notranjo revizijo v letu 2021 izvedla tri revizije za izdajo revizijskih zagotovil, da bi ocenila, ali so bili v agenciji izpolnjeni ustrezni predpisi in cilji procesov ter ali so bila ustrezno ublažena ključna tveganja; ugotavlja, da je skupina podala tudi nekaj priporočil glede dodatnih izboljšav kontrolnega okolja in splošne učinkovitosti procesov; poziva agencijo, naj dokonča izvajanje preostalih ukrepov, povezanih z nadaljnjimi revizijami iz leta 2021; |
Digitalizacija in zeleni prehod
27. |
želi pohvaliti agencijo za obsežno paleto ukrepov, s katerimi želi zmanjšati svoj okoljski odtis; v zvezi s tem izpostavlja tehnologije, s katerimi je opremljena trajnostna stavba agencije in ki prispevajo k optimizaciji porabe energije in vode, vključitev upravljanja z energijo kot storitve v razpisne pogoje, nakup 100 % energije iz obnovljivih virov in druge ukrepe, ki spodbujajo zaposlene, da uporabljajo železniški ali javni prevoz, pa tudi zmanjšanje obsega službenih potovanj; prav tako želi pohvaliti agencijo, da v zvezi s porabo električne energije uporablja sistem izravnave ter da se službena potovanja opravljajo z vlakom; |
28. |
pozdravlja, da je bilo odobrenih več evropskih partnerstev za pospešitev zelenega in digitalnega prehoda, tudi na področju raziskav o upravljanju zračnega prometa enotnega evropskega neba 3, da bi pospešili digitalno preobrazbo upravljanja zračnega prometa v skladu z osrednjim načrtom za upravljanje zračnega prometa v Evropi; v zvezi s tem opozarja, kako pomembno je, da se za enotno evropsko nebo 2+ doseže harmonizacija, izboljšana interoperabilnost in učinkovitost; |
29. |
ugotavlja, da je agencija nadaljevala program korporativnega preoblikovanja „Cilj: pripravljeni na prihodnost“ s ključnimi cilji, povezanimi s posodobitvijo načinov dela in poenostavitvijo ključnih procesov, vključno z glavnimi dejavnostmi, kot so oblikovanje predpisov, začetna plovnost in odobritve organizacij; v zvezi s tem želi pohvaliti napredek, ki ga je agencija dosegla pri zagotavljanju digitalnih storitev zunanjim deležnikom, saj je pripravila dovršene rešitve za poročanje o dogodkih (ECCAIRS2), dostop do pravil EASA (e-pravila), orodje FlexTool za zbiranje izjem in odstopanj, sodelovalna spletišča ter repozitorij dronov; poziva agencijo, naj še naprej vzpostavlja jedrno digitalno platformo IT v skladu s časovnim načrtom za digitalizacijo (CORAL) in naj v zvezi s tem preseže zastavljeni cilj (65 %); poziva agencijo, naj uvede politiko kibernetske varnosti in začne izvajati načrt za informacijsko varnost; |
30. |
spodbuja agencijo, naj tesno sodeluje z Agencijo Evropske unije za kibernetsko varnost (ENISA); poudarja, kako pomembno je, da izvaja redne ocene tveganja za infrastrukturo IT ter redne revizije in testiranje svoje kibernetske obrambe; spodbuja jo tudi, naj vsem uslužbencem, tudi vodstvu, ponudi sistematične posodobljene programe usposabljanja na področju kibernetske varnosti, saj je to ključni element učinkovitega okvira za kibernetsko varnost; |
Neprekinjeno poslovanje med krizo zaradi covida-19
31. |
je seznanjen, da je agencija v drugem letu pandemije pri načrtovanju odhodkov ubrala zadržan pristop, pri čemer je upočasnila tudi zaposlovanje zunanjih sodelavcev; ugotavlja tudi, da je vse večjo delovno obremenitev obvladovala s spodbujanjem novih delovnih metod (npr. delo na daljavo in dnevni hibridni delovni režim) ter vlaganjem v pobude za učinkovitost in digitalizacijo, da bi se zmanjšal pritisk na obstoječe vire; spodbuja agencijo, naj izkušnje, pridobljene pri metodah dela na daljavo in hibridnimi delovnih metodah, uporabi v praksi, da bi bolje organizirala seje, ki bi jih bilo mogoče v prihodnje učinkoviteje izvajati na daljavo kot v fizični obliki; |
32. |
ugotavlja, da se je agencija zaradi posledic pandemije covida-19 osredotočila na zaščito potnikov ter opredelitev in ublažitev varnostnih posledic; pozdravlja ukrepe agencije, ki je v okviru projekta „Povratek k običajnemu delovanju“ (RNO) objavila biltene in smernice o varnosti, ter druge ukrepe, ki omogočajo prožnost in regulativno pomoč, obravnavajo zdravstvena in nastajajoča tveganja ter vzpostavljajo sodelovanje s partnerskimi državami; |
33. |
predlaga, naj agencija stalno spremlja varnost v letalstvu, vključno z utrujenostjo kabinskega osebja, kot je predvideno v Uredbi (EU) 2018/1139 Evropskega parlamenta in Sveta (3) o ustanovitvi agencije; |
Druge pripombe
34. |
želi pohvaliti agencijo, ki je na svojem spletnem mestu uspešno uvedla razdelek „EASA light“, kjer je mogoče najti vsebino za nestrokovno občinstvo; spodbuja agencijo, naj ponudbo razvija na podlagi povratnih informacij o uporabnosti; poleg tega izreka pohvalo agenciji za izboljšane metrike v zvezi z uporabo razdelka „EASA Pro“, v katerem so na voljo podrobne informacije za strokovne deležnike; pozdravlja, da je agencija leta 2021 poglobila sodelovanje z akademskim svetom, saj je oblikovala znanstveni odbor, v katerem so strokovnjaki, ki lahko svetujejo o razvoju na ustreznih področjih; |
35. |
poudarja, da morajo vse institucije EU spoštovati finančno uredbo in visoke standarde upravljanja; |
36. |
sporoča, da so druge ugotovitve horizontalne narave, ki spremljajo sklep o razrešnici, zbrane v resoluciji z dne 10. maja 2023 (4) o uspešnosti, finančnem poslovodenju in nadzoru agencij. |
(1) UL C 141, 29.3.2022, str. 81.
(2) UL C 141, 29.3.2022, str. 80.
(3) Uredba (EU) 2018/1139 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2018 o skupnih pravilih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu ter spremembi uredb (ES) št. 2111/2005, (ES) št. 1008/2008, (EU) št. 996/2010, (EU) št. 376/2014 ter direktiv 2014/30/EU in 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 552/2004 in (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (EGS) št. 3922/91 (UL L 212, 22.8.2018, str. 1).
(4) Sprejeta besedila, P9_TA(2023)0190.