EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 7.12.2022

COM(2022) 698 final

2022/0404(COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne [xxxx]
o spremembi direktiv 2009/65/EU, 2013/36/EU in (EU) 2019/2034 glede obravnave tveganja koncentracije do centralnih nasprotnih strank in tveganja nasprotne stranke pri poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti s centralnim kliringom

(Besedilo velja za EGP)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Ta predlog je del pobude, katere cilj je zagotoviti, da ima EU varen, trden in konkurenčen ekosistem centralnega kliringa, s čimer se spodbuja unija kapitalskih trgov in krepi odprta strateška avtonomija EU. Trdne in varne centralne nasprotne stranke (CNS) krepijo zaupanje v finančni sistem in bistveno podpirajo likvidnost ključnih trgov. Varen, trden in konkurenčen ekosistem centralnega kliringa je pogoj za njegovo nadaljnjo rast. Ekosistem centralnega kliringa v EU bi moral podjetjem v EU omogočati učinkovito in varno varovanje pred tveganji ter hkrati zaščititi širšo finančno stabilnost. Tako bo centralni kliring podpiral gospodarstvo EU. Konkurenčen in učinkovit ekosistem centralnega kliringa v EU bo povečal obseg klirinške dejavnosti, vendar pa kliring vključuje tudi tveganja, saj so posli centralizirani v nekaj CNS, ki so finančno sistemsko pomembne. Zato morajo CNS navedena tveganja ustrezno upravljati, prav tako pa jih je treba še naprej temeljito nadzorovati na nacionalni ravni in širše na ravni EU.

Poleg tega so bili od leta 2017 večkrat izraženi pomisleki glede obstoječih tveganj za finančno stabilnost EU, ki izhajajo iz prekomerne koncentracije kliringa v nekaterih CNS iz tretjih držav, zlasti v stresnem scenariju. Čeprav so dogodki z visokim tveganjem malo verjetni, lahko pride do njih, zato mora biti EU pripravljena, da se sooči z njimi 1 . Medtem ko so se CNS iz EU med tem razvojem na splošno izkazale za odporne, so izkušnje pokazale, da je ekosistem centralnega kliringa v EU mogoče okrepiti v korist finančne stabilnosti. Vendar odprta strateška avtonomija pomeni tudi, da se mora EU zaščititi pred tveganji za finančno stabilnost, ki se lahko pojavijo, kadar so udeleženci na trgu EU preveč odvisni od subjektov iz tretjih držav, saj je to lahko vir ranljivosti. Da rešili to situacijo, je namen pobude, katere del je ta predlog, povečati likvidnost CNS iz EU, okrepiti zmogljivosti EU za centralni kliring in zmanjšati tveganja za finančno stabilnost EU zaradi pretirane izpostavljenosti do CNS iz tretjih držav. Zato med drugim od vseh udeležencev na trgu, za katere velja obveznost kliringa, zahteva, da imajo aktivne račune pri CNS iz EU za kliring vsaj določenega deleža storitev, ki jih je ESMA opredelil kot storitve, ki so znatnega sistemskega pomena za finančno stabilnost EU.

Medtem ko je večina zakonodajnih ukrepov za izvajanje tega svežnja del predloga Komisije za uredbo o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 2 (EMIR), t. i. pregleda „EMIR 3“, ta predlog vsebuje spremembe Direktive 2013/36/EU 3 (direktiva o kapitalskih zahtevah), Direktive (EU) 2019/2034 4 (direktiva o investicijskih podjetjih) in Direktive 2009/65/EU 5 (direktiva o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje ali direktiva o KNPVP), ki so potrebne za zagotovitev doseganja ciljev pregleda EMIR 3 in skladnosti. Predloga je zato treba brati skupaj.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

•Skladnost z drugimi politikami Unije

To pobudo bi bilo treba obravnavati v okviru širše agende Komisije, da bi trgi EU postali varnejši, trdnejši, učinkovitejši in konkurenčnejši, kot jih predstavljata pobudi za unijo kapitalskih trgov in odprto strateško avtonomijo. Varni, učinkoviti in konkurenčni potrgovalni dogovori, zlasti centralni kliring, so bistveni element stabilnih kapitalskih trgov. V celoti delujoč in povezan kapitalski trg bo gospodarstvu EU omogočil trajnostno rast in večjo konkurenčnost v skladu s strateško prednostno nalogo Komisije za gospodarstvo za ljudi, osredotočeno na ustvarjanje pravih pogojev za ustvarjanje delovnih mest, rast in naložbe.

Pobuda nima neposrednih in/ali opredeljivih učinkov, ki bi povzročali znatno škodo ali vplivali na skladnost s cilji podnebne nevtralnosti ter obveznostmi, ki izhajajo iz evropskih podnebnih pravil 8 .

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Direktiva o kapitalskih zahtevah, direktiva o investicijskih podjetjih in direktiva o KNPVP določajo regulativni in nadzorni okvir za kreditne institucije, investicijska podjetja oziroma sklade KNPVP, ki lahko uporabljajo storitve, ki jih ponujajo CNS iz EU in iz tretjih držav. Pravna podlaga za te direktive je bil člen 53(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), saj so namenjene usklajevanju določb o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij, investicijskih podjetij in KNPVP. Glede na to, da so v tej pobudi predlagani nadaljnji ukrepi politike za zagotovitev doseganja teh ciljev, bi se s tem povezan zakonodajni predlog sprejel na isti pravni podlagi.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Ta predlog je del zakonodajnega svežnja, katerega cilj je povečati privlačnost CNS iz EU z olajšanjem zmožnosti CNS iz EU, da na trg uvedejo nove produkte, in zmanjšanjem stroškov zagotavljanja skladnosti ter okrepitvijo nadzora nad CNS iz EU na ravni EU. Ukrepi EU bodo obravnavali tudi pretirano zanašanje EU na CNS stopnje 2 iz tretjih držav, da bi zmanjšali tveganja za finančno stabilnost EU. Varen, trden, učinkovit in konkurenčen trg za storitve centralnega kliringa prispeva h globljim in likvidnejšim trgom v EU ter je bistven za dobro delujočo unijo kapitalskih trgov.

Ta predlog zlasti spreminja direktivo o kapitalskih zahtevah in direktivo o investicijskih podjetjih, da bi institucije oziroma investicijska podjetja ter njihove pristojne organe spodbudil k sistematičnemu obravnavanju tveganja prekomerne koncentracije, ki bi lahko izhajalo iz njihovih izpostavljenosti do CNS, zlasti do CNS stopnje 2, in odraža širši cilj politike glede varnejšega, trdnejšega in konkurenčnejšega ekosistema centralnega kliringa v EU. S predlogom se spreminja tudi direktiva o KNPVP, da se odpravijo omejitve tveganja nasprotne stranke za vse posle z izvedenimi finančnimi instrumenti, za katere centralni kliring opravi CNS, ki ima dovoljenje ali je priznana v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012, s čimer se vzpostavljajo enaki konkurenčni pogoji med izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na borzi, in izvedenimi finančnimi instrumenti OTC ter bolje odraža dejstvo, da CNS pri poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti zmanjšujejo tveganje.

Države članice in nacionalni nadzorniki ne morejo sami reševati sistemskih tveganj, ki jih povzročajo visoko integrirane in medsebojno povezane CNS, ki delujejo čezmejno zunaj dosega nacionalnih jurisdikcij. Prav tako ne morejo zmanjšati tveganj, ki izhajajo iz različnih nacionalnih nadzornih praks. Države članice tudi same ne morejo spodbujati centralnega kliringa v EU in odpravljati neučinkovitosti v okviru za sodelovanje nacionalnih nadzornikov in organov EU. Zato se ti cilji zaradi obsega ukrepov bolje dosežejo na ravni EU v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji.

•Sorazmernost

Ta predlog uvaja omejene spremembe direktive o kapitalskih zahtevah, direktive o investicijskih podjetjih in direktive o KNPVP, da bi spodbudil kliring pri CNS iz EU. Predlog v celoti upošteva načelo sorazmernosti, saj je primeren za doseganje ciljev in pri tem ne predvideva več ukrepov, kot je potrebno. Skladen je s tem načelom, ker upošteva ustrezno ravnovesje med zadevnim javnim interesom in stroškovno učinkovitostjo predlaganih ukrepov. Sorazmernost prednostnih možnosti politike je nadalje ocenjena v poglavjih 7 in 8 priložene ocene učinka.

•Izbira instrumenta

Direktiva o kapitalskih zahtevah, direktiva o investicijskih podjetjih in direktiva o KNPVP so direktive, zato jih je treba spremeniti z istovrstnim pravnim instrumentom.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

Službe Komisije so se obsežno posvetovale s številnimi deležniki, vključno z organi EU (ECB, Evropskim odborom za sistemska tveganja (ESRB), evropskimi nadzornimi organi), državami članicami, člani Odbora Evropskega parlamenta za ekonomske in monetarne zadeve, sektorjem finančnih storitev (bankami, pokojninskimi in investicijskimi skladi, zavarovalnicami itd.) ter nefinančnimi podjetji, da bi ocenile, ali EMIR v zadostni meri zagotavlja finančno stabilnost EU. Ta proces je pokazal, da obstajajo stalna tveganja za finančno stabilnost EU zaradi prekomerne koncentracije kliringa v nekaj CNS iz tretjih držav. Ta tveganja so zlasti pomembna v primeru stresnega scenarija.

Kljub temu so službe Komisije ob upoštevanju razmeroma nedavnega začetka veljavnosti EMIR 2.2 in dejstva, da se nekatere zahteve še ne uporabljajo 9 , menile, da ni primerno pripraviti popolnega zaporednega vrednotenja celega okvira. Namesto tega so bila na podlagi prispevkov deležnikov in notranje analize vnaprej opredeljena ključna področja (ustrezni elementi so podrobno pojasnjeni v oceni učinka), pri čemer sta poudarjeni neučinkovitost in neuspešnost sedanjih pravil, in sicer v oddelku o opredelitvi problema (oddelek 3 priložene ocene učinka o opredelitvi problema podrobno pojasnjuje neučinkovitost in neuspešnost sedanjih pravil).

•Posvetovanja z deležniki

·ciljno usmerjenega posvetovanja Komisije med 8. februarjem in 22. marcem 2022 10 . Sklenjeno je bilo, da bi moralo biti posvetovanje usmerjeno, saj se vprašanja osredotočajo na zelo specifično in precej tehnično področje. 71 deležnikov se je na ciljno usmerjeno posvetovanje odzvalo s spletnim obrazcem, nekateri zaupni odgovori pa so bili predloženi tudi po elektronski pošti;

·poziva Komisije k predložitvi dokazov med 8. februarjem in 8. marcem 2022 11 ;

·posvetovanj z deležniki v okviru delovne skupine o priložnostih in izzivih prenosa izvedenih finančnih instrumentov iz Združenega kraljestva v EU v prvi polovici leta 2021, vključno z več srečanji za ozaveščanje deležnikov februarja, marca in junija 2021;

·srečanja s poslanci Evropskega parlamenta 4. maja in kasnejših dvostranskih srečanj;

·srečanj s strokovnjaki držav članic 30. marca 2022, 16. junija 2022 in 8. novembra 2022;

·sestankov Odbora za finančne storitve 2. februarja in 16. marca 2022;

·sestankov Ekonomsko-finančnega odbora 18. februarja in 29. marca 2022;

·dvostranskih srečanj z deležniki in prek zaupnih informacij, prejetih od najrazličnejših deležnikov.

Glavna sporočila tega posvetovalnega procesa so bila:

·delo, ki se je začelo leta 2021, je pokazalo, da bo za izboljšanje privlačnosti centralnega kliringa, spodbujanje razvoja infrastruktur EU in nadzorne ureditve v EU potreben čas;

·opredeljeni so bili različni ukrepi, ki bi lahko pomagali izboljšati privlačnost CNS iz EU in klirinških dejavnosti ter zagotovili ustrezno upravljanje in nadzor njihovih tveganj;

·ti ukrepi niso le v pristojnosti Komisije in sozakonodajalcev, temveč bi lahko zahtevali tudi ukrepe ECB, nacionalnih centralnih bank, evropskih nadzornih organov, nacionalnih nadzornih organov, centralnih nasprotnih strank in bank;

·posvetovanje je pokazalo, da udeleženci na trgu na splošno dajejo prednost tržno usmerjenemu pristopu k regulativnim ukrepom, da bi čim bolj zmanjšali stroške in da bi udeleženci na trgu EU ostali mednarodno konkurenčni;

·kljub temu so bili regulativni ukrepi do določene mere podprti, zlasti ko so omogočali hitrejši postopek odobritve novih produktov in storitev CNS 12 ;

·ukrepi, ki so se zdeli koristni za povečanje privlačnosti CNS iz EU, so bili: vzdrževanje aktivnega računa pri CNS iz EU, ukrepi za olajšanje razširitve storitev CNS iz EU, razširitev obsega klirinških udeležencev, sprememba pravil o obračunavanju varovanja pred tveganjem ter izboljšanje pogojev financiranja in upravljanja likvidnosti za CNS iz EU.

(a)izboljšanje privlačnosti CNS iz EU s poenostavitvijo postopkov za uvedbo produktov ter spremembo modelov in parametrov ter uvedbo postopka odobritve z neugovarjanjem/naknadne odobritve/pregleda za nekatere spremembe. To CNS iz EU omogoča, da hitreje uvedejo nove produkte in spremembe modelov, hkrati pa zagotovijo ustrezno upoštevanje vidikov tveganja, ne da bi ogrozile finančno stabilnost, s čimer se poveča konkurenčnost CNS iz EU;

(b)spodbujanje centralnega kliringa v EU, da se zaščiti finančna stabilnost, tako da se od klirinških članov in strank zahteva, da imajo neposredno ali posredno aktiven račun pri CNS iz EU, in olajšanje kliringa s strani strank bosta pripomogla k zmanjšanju izpostavljenosti do CNS stopnje 2 iz tretjih držav in s tem prevelikega zanašanja nanje, kar pomeni tveganje za finančno stabilnost EU; 

(c)izboljšanje ocenjevanja in obvladovanja čezmejnega tveganja: zagotavljanje, da imajo organi v EU ustrezna pooblastila in informacije za spremljanje tveganj v zvezi s CNS iz EU in tretjih držav, vključno s krepitvijo njihovega sodelovanja pri nadzoru znotraj EU.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Komisija se je pri pripravi tega predloga oprla na zunanje strokovno znanje in podatke, vključno s strani ESMA, ESRB in udeležencev na finančnem trgu, kot so podrobno predstavljeni v predlogu za pregled EMIR 3, ki mu je priložen ta predlog.

•Ocena učinka

•Primernost in poenostavitev ureditve

•Temeljne pravice

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog direktive o spremembi direktive o kapitalskih zahtevah, direktive o investicijskih podjetjih in direktive o KNPVP ne bo vplival na proračun EU, enako velja za predlog o pregledu uredbe EMIR, ki ga ta predlog dopolnjuje, kot je pojasnjeno v oddelku 8.2.5 ocene učinka.

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Spremembe so tesno povezane s pregledom EMIR 3. Zato bi bilo treba ureditve obravnavati v povezavi z ureditvami, predvidenimi v navedenem predlogu. Skupni mehanizem spremljanja bo zbiral potrebne podatke za spremljanje ključnih metrik (uporaba aktivnih računov, število aktivnih računov, delež poslov, za katere je kliring opravljen prek aktivnih računov, obseg in prekomerna koncentracija izpostavljenosti do različnih vrst CNS). To bo omogočilo prihodnjo oceno novih orodij politike. Redni proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP) ter stresno testiranje bosta prispevala tudi k spremljanju učinka novih predlaganih ukrepov na zadevne institucije in investicijska podjetja. To bo zlasti omogočilo oceno ustreznosti in sorazmernosti takih ukrepov v primeru manjših institucij in investicijskih podjetij.

•Obrazložitveni dokumenti (za direktive)

Za predlog niso potrebni obrazložitveni dokumenti v zvezi z njegovim prenosom.

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Medtem ko lahko KNPVP vlagajo v izvedene finančne instrumente OTC in v izvedene finančne instrumente, s katerimi se trguje na borzi, določbe člena 52 direktive o KNPVP določajo regulativne omejitve za tveganje nasprotne stranke samo za posle z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC, ne glede na to, ali je bil za izvedene finančne instrumente opravljen centralni kliring. Da bi zagotovili uskladitev z Uredbo (EU) št. 648/2012, vzpostavili enake konkurenčne pogoje med izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na borzi, in izvedenimi finančnimi instrumenti OTC ter bolje odrazili dejstvo, da CNS pri poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti zmanjšujejo tveganje, člen 3(2) te direktive spreminja člen 52 direktive o KNPVP, da bi se odpravile omejitve tveganja nasprotne stranke za vse posle z izvedenimi finančnimi instrumenti, za katere centralni kliring opravi CNS, ki ima dovoljenje ali je priznana v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012. Za vključitev pojma CNS v direktivo o KNPVP se s členom 3(1) te direktive spremeni člen 2(1) direktive o KNPVP, tako da vključuje opredelitev CNS s sklicevanjem na njeno opredelitev iz Uredbe (EU) št. 648/2012.

S to direktivo se uvajajo nove določbe in predlagajo spremembe več členov Direktive 2013/36/EU (direktiva o kapitalskih zahtevah) in Direktive (EU) 2019/2034 (direktiva o investicijskih podjetjih), da bi institucije oziroma investicijska podjetja ter njihove pristojne organe spodbudili k sistematičnemu obravnavanju tveganja prekomerne koncentracije, ki bi lahko izhajalo iz njihovih izpostavljenosti do CNS, in da bi se odražal širši cilj politike glede varnejšega, trdnejšega, učinkovitejšega in konkurenčnejšega trga za storitve centralnega kliringa v EU.

Člen 81 direktive o kapitalskih zahtevah v povezavi s členom 104 direktive o kapitalskih zahtevah bi se lahko že v sedanjem okviru uporabil za obravnavanje prekomerne koncentracije izpostavljenosti do CNS.

Vendar predlagane spremembe v direktivo o kapitalskih zahtevah uvajajo večji poudarek na ustreznem upravljanju izpostavljenosti do CNS, s čimer se podpira prehod na varnejši, trdnejši, učinkovitejši in konkurenčnejši trg za storitve centralnega kliringa v EU. Prav tako ustvarjajo potreben okvir kar zadeva direktivo o investicijskih podjetjih. V zvezi s tem se pristojne organe spodbuja, naj pregledajo usklajenost kreditnih institucij in investicijskih podjetij z ustreznimi cilji politike Unije ali širšimi trendi prehoda v zvezi s kratko-, srednje- in dolgoročno uporabo strukture aktivnih računov iz EMIR, s čimer bi pristojnim organom omogočili, da obravnavajo pomisleke glede finančne stabilnosti, ki bi lahko nastali zaradi pretiranega zanašanja na nekatere sistemsko pomembne CNS iz tretjih držav (CNS stopnje 2).

S členom 1(1) in (2) te direktive se spreminjata člena 74 in 76 direktive o kapitalskih zahtevah, da se od institucij zahteva, da v strategije in postopke institucij za ocenjevanje potreb po notranjem kapitalu ter ustrezno notranje upravljanje vključijo tveganje koncentracije, ki izhaja iz izpostavljenosti do CNS, zlasti tistih, ki ponujajo storitve, ki so znatnega sistemskega pomena za Unijo ali eno ali več njenih držav članic. Zahteva, da upravljalni organ pripravi konkretne načrte za obravnavo takih tveganj koncentracije, se prav tako vključi v člen 76 direktive o kapitalskih zahtevah. S členom 2(1) in (2) se predlagajo podobne spremembe členov 26 in 29 direktive o investicijskih podjetjih za investicijska podjetja.

V podporo procesu nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP) se s členom 1(3) te direktive spreminja člen 81 direktive o kapitalskih zahtevah, da se uvede zahteva, da pristojni organi posebej ocenjujejo in spremljajo prakse institucij v zvezi z upravljanjem njihovega tveganja koncentracije, ki izhaja iz izpostavljenosti do centralnih nasprotnih strank, ter napredek institucij pri prilagajanju ustreznim ciljem politike Unije. Podobna zahteva se za investicijska podjetja s členom 2(3) te direktive uvaja v člen 36 direktive o investicijskih podjetjih.

S členom 1(4) te direktive se spreminja člen 100 direktive o kapitalskih zahtevah, v skladu s katerim je EBA pooblaščen za izdajo smernic o enotni vključitvi tveganja koncentracije, ki izhaja iz izpostavljenosti do centralnih nasprotnih strank, v nadzorniško stresno testiranje.

S členom 1(5) te direktive se spreminja člen 104 direktive o kapitalskih zahtevah, da bi se pristojnim organom olajšala možnost, da obravnavajo zlasti tveganje koncentracije, ki izhaja iz izpostavljenosti institucij do CNS, in sicer z dodajanjem konkretnih nadzorniških pooblastil za obravnavanje takega tveganja. Podobne določbe se za investicijska podjetja s členom 2(4) te direktive dodajo v člen 39 direktive o investicijskih podjetjih.

2022/0404 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne [xxxx]
o spremembi direktiv 2009/65/EU, 2013/36/EU in (EU) 2019/2034 glede obravnave tveganja koncentracije do centralnih nasprotnih strank in tveganja nasprotne stranke pri poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti s centralnim kliringom

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 53(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke (1) ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2) ,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Za zagotovitev skladnosti z Uredbo (EU) št. 648/2012 in zagotovitev pravilnega delovanja notranjega trga je treba v Direktivi 2009/65/EU določiti enoten sklop pravil za obravnavo tveganja nasprotne stranke v poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti, ki jih izvajajo kolektivni naložbeni podjemi za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), kadar je kliring poslov opravila CNS, ki ima dovoljenje ali je priznana v skladu z navedeno uredbo. Direktiva 2009/65/EU določa regulativne omejitve za tveganje nasprotne stranke samo za posle z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC, ne glede na to, ali je bil za izvedene finančne instrumente opravljen centralni kliring. Ker ureditev centralnega kliringa zmanjšuje tveganje nasprotne stranke, ki je neločljivo povezano s pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih, je treba pri določanju veljavnih omejitev tveganja nasprotne stranke upoštevati, ali je centralni kliring za izvedeni finančni instrument opravila CNS, ki ima dovoljenje ali je priznana v skladu z navedeno uredbo, ter vzpostaviti enake konkurenčne pogoje med izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na borzi, in izvedenimi finančnimi instrumenti OTC. Prav tako je treba za regulativne in usklajevalne namene odpraviti omejitve tveganja nasprotne stranke le, kadar nasprotne stranke uporabljajo CNS, ki imajo dovoljenje v državi članici ali so priznane v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012, za opravljanje klirinških storitev za klirinške člane in njihove stranke.

(2)Za prispevanje k ciljem unije kapitalskih trgov je za učinkovito uporabo CNS treba obravnavati nekatere ovire za uporabo centralnega kliringa v Direktivi 2009/65/EU ter zagotoviti pojasnila v direktivah 2013/36/EU in (EU) 2019/2034. Preveliko zanašanje finančnega sistema Unije na sistemsko pomembne CNS iz tretjih držav (CNS stopnje 2) bi lahko povzročilo pomisleke glede finančne stabilnosti, ki jih je treba ustrezno obravnavati. Za zagotovitev finančne stabilnosti v Uniji in ustrezno zmanjšanje morebitnih tveganj širjenja negativnih vplivov v celotnem finančnem sistemu Unije bi bilo zato treba uvesti ustrezne ukrepe za spodbujanje ugotavljanja, upravljanja in spremljanja tveganja koncentracije, ki izhaja iz izpostavljenosti do CNS. V zvezi s tem bi bilo treba direktivi 2013/36/EU in (EU) 2019/2034 spremeniti, da bi institucije in investicijska podjetja spodbudili k sprejetju potrebnih ukrepov za prilagoditev njihovega poslovnega modela, da se zagotovi skladnost z novimi zahtevami za kliring, uvedenimi z revizijo Uredbe (EU) št. 648/2012, in da se na splošno izboljšajo njihove prakse upravljanja tveganj, tudi ob upoštevanju narave, obsega in kompleksnosti njihovih tržnih dejavnosti. Čeprav lahko pristojni organi že naložijo dodatne kapitalske zahteve za tveganja, ki niso ali niso ustrezno krita z obstoječimi kapitalskimi zahtevami, bi morali biti bolje opremljeni z dodatnimi, bolj razčlenjenimi orodji in pooblastili v okviru stebra 2, da bi lahko sprejeli ustrezne in odločne ukrepe na podlagi ugotovitev njihovih nadzorniških ocen.

(3)Direktive 2009/65/EU, 2013/36/EU in (EU) 2019/2034 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(4)Ker ciljev te direktive, in sicer zagotavljanja, da kreditne institucije, investicijska podjetja in njihovi pristojni organi ustrezno spremljajo in zmanjšujejo tveganje koncentracije, ki izhaja iz izpostavljenosti do CNS stopnje 2, ki ponujajo storitve znatnega sistemskega pomena, ter odprave omejitev tveganja nasprotne stranke za posle z izvedenimi finančnimi instrumenti, za katere centralni kliring opravlja CNS, ki ima dovoljenje ali je priznana v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njihovega obsega in učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Spremembe Direktive 2009/65/ES 

Direktiva 2009/65/ES se spremeni:

(1)    v členu 2(1) se doda naslednja točka (u):

„(u)    ‚centralna nasprotna stranka‘ ali ‚CNS‘ pomeni CNS, kot je opredeljena v členu 2, točka 1, Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta*2.

___________

*2    Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 201, 27.7.2012, str. 1).“;

(2)    člen 52 se spremeni:

(a)    v odstavku 1, drugi pododstavek, se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim:

„Izpostavljenost KNPVP tveganju do nasprotne stranke v poslu z izvedenim finančnim instrumentom, za katerega centralni kliring ni opravljen prek CNS, ki ima dovoljenje v skladu s členom 14 Uredbe (EU) št. 648/2012 ali je priznana v skladu s členom 25 navedene uredbe, ne presega:“;

(b)    odstavek 2 se spremeni:

(i)    prvi pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„Države članice lahko petodstotno mejo iz prvega pododstavka odstavka 1 dvignejo na največ 10 %. V kolikor tako ravnajo, skupna vrednost prenosljivih vrednostnih papirjev in instrumentov denarnega trga, ki jih ima KNPVP v tistih izdajateljih, v katere je vložil več kakor 5 % svojih sredstev, ne sme presegati 40 % vrednosti njegovega premoženja. Omejitev ne velja za depozite ali posle z izvedenimi finančnimi instrumenti, sklenjene s finančnimi institucijami, ki so predmet skrbnega nadzora.“;

(ii)    v drugem pododstavku se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c) izpostavljenosti, ki nastanejo pri poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti, za katere centralni kliring ni opravljen prek CNS, ki ima dovoljenje v skladu s členom 14 Uredbe (EU) št. 648/2012 ali je priznana v skladu s členom 25 navedene uredbe, sklenjenih s to organizacijo.“.

Člen 2

Spremembe Direktive 2013/36/EU 

Direktiva 2013/36/EU se spremeni:

(1)    v členu 74(1) se [točka (b)] nadomesti z naslednjim:

„[(b)] učinkovite procese za ugotavljanje, upravljanje in spremljanje tveganj ter poročanje o tveganjih, ki so jim ali bi jim lahko bile izpostavljene v kratkoročnem, srednjeročnem in dolgoročnem obdobju, vključno z okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi tveganji ter tveganjem koncentracije, ki izhaja iz izpostavljenosti do centralnih nasprotnih strank, ob upoštevanju pogojev iz člena 7a Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta*1;

___________

*1    Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 201, 27.7.2012, str. 1).“;

(2)    v členu 76(2) se doda naslednji pododstavek:

„Države članice zagotovijo, da upravljalni organ pripravi konkretne načrte in merljive cilje v skladu z deleži, določenimi v skladu s členom 7a Uredbe (EU) št. 648/2012, za spremljanje in obravnavanje tveganja koncentracije, ki izhaja iz izpostavljenosti do centralnih nasprotnih strank, ki ponujajo storitve znatnega sistemskega pomena za Unijo ali eno ali več njenih držav članic.“;

(3)    v členu 81 se doda naslednji odstavek:

„Pristojni organi ocenijo in spremljajo razvoj praks institucij v zvezi z upravljanjem tveganja koncentracije, ki izhaja iz izpostavljenosti do centralnih nasprotnih strank, vključno z načrti, pripravljenimi v skladu s členom 76(2) te direktive, ter napredek pri prilagajanju poslovnih modelov institucij ustreznim ciljem politike Unije, pri čemer upoštevajo zahteve iz člena 7a Uredbe (EU) št. 648/2012.“;

(4)    v členu 100 se doda naslednji odstavek [5]:

„[5]. EBA v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 ob usklajevanju z ESMA v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010 pripravi smernice za zagotovitev dosledne metodologije za vključevanje tveganja koncentracije, ki izhaja iz izpostavljenosti do centralnih nasprotnih strank, v nadzorniško stresno testiranje.“;

(5)    člen 104(1) se spremeni:

(a)    uvodno besedilo se nadomesti z naslednjim:

„Za namene člena 97, člena 98(1), točka (b), člena 98(4), (5) in (9), člena 101(4) ter člena 102 te direktive ter uporabe Uredbe (EU) št. 575/2013 imajo pristojni organi vsaj pooblastila, da:

(b)    doda se naslednja točka [(n)]:

„[(n)] od institucij zahtevajo, da zmanjšajo izpostavljenosti do centralne nasprotne stranke ali ponovno uskladijo izpostavljenosti na svojih klirinških računih v skladu s členom 7a Uredbe (EU) št. 648/2012, kadar pristojni organ meni, da obstaja prekomerno tveganje koncentracije do te centralne nasprotne stranke.“.

Člen 3

Spremembe Direktive (EU) 2019/2034

Direktiva (EU) 2019/2034 se spremeni:

(1)    v členu 26(1) se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b) učinkovitimi procesi za ugotavljanje, upravljanje in spremljanje tveganj ter poročanje o tveganjih, ki so jim ali bi jim lahko bila izpostavljena investicijska podjetja ali ki jih ta podjetja povzročajo ali bi jih lahko povzročala drugim, vključno s tveganjem koncentracije, ki izhaja iz izpostavljenosti do centralnih nasprotnih strank, ob upoštevanju pogojev iz člena 7a Uredbe (EU) št. 648/2012;“;

(2)    člen 29(1) se spremeni:

(a)    doda se naslednja točka (e):

„(e)    pomembnih virov in učinkov tveganja koncentracije, ki izhaja iz izpostavljenosti do centralnih nasprotnih strank, ter vseh pomembnih vplivov na kapital.“;

(b)    doda se naslednji pododstavek:

„Za namen prvega pododstavka, točka (e), države članice zagotovijo, da upravljalni organ pripravi konkretne načrte in merljive cilje v skladu z deleži, določenimi v skladu s členom 7a Uredbe (EU) št. 648/2012, za spremljanje in obravnavanje tveganja koncentracije, ki izhaja iz izpostavljenosti do centralnih nasprotnih strank, ki ponujajo storitve znatnega sistemskega pomena za Unijo ali eno ali več njenih držav članic.“;

(3)    v členu 36(1) se doda naslednji pododstavek:

„Za namen prvega pododstavka, točka (a), pristojni organi ocenijo in spremljajo razvoj praks investicijskih podjetij v zvezi z upravljanjem tveganja koncentracije, ki izhaja iz izpostavljenosti do centralnih nasprotnih strank, vključno z načrti, pripravljenimi v skladu s členom 29(1), točka (e), te direktive, ter napredek pri prilagajanju poslovnih modelov investicijskih podjetij ustreznim ciljem politike Unije, pri čemer upoštevajo zahteve iz člena 7a Uredbe (EU) št. 648/2012.“;

(4)    člen 39(2) se spremeni:

(a)     uvodno besedilo se nadomesti z naslednjim:

„Za namene člena 29, točka (e), člena 36, člena 37(3) ter člena 39 te direktive ter uporabe Uredbe (EU) št. 575/2013 imajo pristojni organi vsaj pooblastila, da:“;

(b)    doda se naslednja točka (n):

„(n)    od institucij zahtevajo, da zmanjšajo izpostavljenosti do centralne nasprotne stranke ali ponovno uskladijo izpostavljenosti na svojih klirinških računih v skladu s členom 7a Uredbe (EU) št. 648/2012, kadar pristojni organ meni, da obstaja prekomerno tveganje koncentracije do te centralne nasprotne stranke.“.

Člen 4

Prenos direktive

1.    Države članice uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do ... [Urad za publikacije: vstaviti datum 12 mesecev po začetku veljavnosti uredbe o pregledu EMIR]. Komisiji takoj sporočijo besedilo teh predpisov.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.    Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 5

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 6

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju,

(1)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropski centralni banki, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Evropski gospodarski in finančni sistem: spodbujanje odprtosti, moči in odpornosti“ (COM(2021) 32).

(2)    Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 201, 27.7.2012).

(3)    Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij, spremembi Direktive 2002/87/ES ter razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013).

(4)    Direktiva (EU) 2019/2034 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij ter o spremembi direktiv 2002/87/ES, 2009/65/ES, 2011/61/EU, 2013/36/EU, 2014/59/EU in 2014/65/EU (UL L 314, 5.12.2019).

(5)    Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (prenovitev) (UL L 302, 17.11.2009).

(6)    Sporočilo Komisije z naslovom „Unija kapitalskih trgov za ljudi in podjetja – nov akcijski načrt“ (COM(2020) 590).

(7)    Sporočilo Komisije z naslovom „Evropski gospodarski in finančni sistem: spodbujanje odprtosti, moči in odpornosti“ (COM(2021) 32).

(8)    Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) (UL L 243, 9.7.2021).

(9)    Regulativni tehnični standardi o postopkih za odobritev razširitve storitev ali odobritev sprememb modelov tveganja v skladu s členom 15 oziroma 49 EMIR na primer še niso bili sprejeti.

(10)     https://ec.europa.eu/info/business-economy-euro/banking-and-finance/regulatory-process-financial-services/consultations-banking-and-finance/targeted-consultation-review-central-clearing-framework-eu_en  

(11)     https://ec.europa.eu/info/law/better-regulation/have-your-say/initiatives/13378-Kliring-izvedenih-financnih-instrumentov-Pregled-uredbe-o-infrastrukturi-evropskega-trga_sl  

(12)    Ukrepi, ki niso dobili podpore ali so imeli omejeno podporo so bili višje kapitalske zahteve v uredbi o kapitalskih zahtevah za izpostavljenosti do CNS stopnje 2 zunaj EU, cilji glede zmanjšanja izpostavljenosti do določenih CNS stopnje 2 zunaj EU, obveznost kliringa v EU in makrobonitetna orodja.