EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 5.10.2022

COM(2022) 521 final

2022/0324(NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa na 33. zasedanju Konference podpisnic energetske listine

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Ta predlog se nanaša na sklep o stališču, ki se v imenu Unije zastopa na 33. zasedanju Konference podpisnic energetske listine v zvezi s predvidenim sprejetjem predlaganih sprememb Pogodbe o energetski listini (CC 760) in odobritvijo (i) predlaganih prilagoditev in sprememb prilog k Pogodbi o energetski listini (CC 761), (ii) predlaganih sprememb dogovorov, izjav in sklepov (CC 762) ter (iii) sklepa o začetku veljavnosti in začasni uporabi sprememb Pogodbe o energetski listini in sprememb/prilagoditev njenih prilog (CC 763). Spremembe Pogodbe o energetski listini in dodatne odobritve bo Konferenca podpisnic energetske listine sprejela sočasno.

Pogodba o energetski listini

Pogodba o energetski listini (v nadaljnjem besedilu: Pogodba) je večstranski trgovinski in naložbeni sporazum, ki se uporablja v energetskem sektorju. Podpisana je bila leta 1994, veljati pa je začela leta 1998. Vsebuje določbe o zaščiti naložb, trgovanju z viri energije in energenti ter njihovem tranzitu, pa tudi mehanizme reševanja sporov. Pogodba poleg tega določa okvir za mednarodno sodelovanje na energetskem področju med 54 pogodbenicami. Evropska unija je med podpisnicami Pogodbe 1 skupaj z Euratomom, 26 državami članicami EU 2 ter Japonsko, Švico, Turčijo in večino držav Zahodnega Balkana in nekdanje ZSSR, razen Rusije 3 in Belorusije 4 .

Konferenca podpisnic energetske listine

Konferenca podpisnic energetske listine je organ upravljanja in odločanja v zvezi s procesom energetske listine, ustanovljena pa je bila s Pogodbo o energetski listini. Vse države ali organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje (kot je EU), ki so Pogodbo podpisale ali k njej pristopile, so članice Konference, ki se redno sestaja, da bi razpravljala o vprašanjih, ki vplivajo na sodelovanje med podpisnicami Pogodbe na področju energetike, pregledala izvajanje določb Pogodbe o energetski listini in Protokola o energetski učinkovitosti in s tem povezanimi okoljskimi vidiki ter preučila morebitne nove instrumente in skupne dejavnosti v okviru energetske listine. Konferenca podpisnic energetske listine zlasti sprejema besedila sprememb Pogodbe ter odobrava prilagoditve in tehnične spremembe prilog k Pogodbi. Pri glasovanju o predlaganih spremembah besedila Pogodbe Konferenca podpisnic energetske listine sprejme odločitev o sprejetju sprememb s soglasjem pogodbenic, ki so navzoče in glasujejo. EU ima toliko glasov, kot je njenih držav članic, ki so pogodbenice Pogodbe, pri čemer EU ne uveljavlja svoje pravice do glasovanja, če njene države članice uveljavljajo svojo, in obratno.

Sklepi, ki se sprejmejo v okviru Konference podpisnic energetske listine

Na 33. zasedanju Konference podpisnic energetske listine 22. novembra 2022 bodo sprejeti štirje sklepi o posodobitvi Pogodbe. Sklepi bodo sprejeti sočasno, njihov namen pa je:

–sprejeti predlagane spremembe besedila Pogodbe (CC 760);

–odobriti predlagane prilagoditve in spremembe prilog k Pogodbi (CC 761);

–odobriti predlagane spremembe dogovorov, izjav in sklepov (CC 762) ter

–odobriti sklep o začetku veljavnosti ter začasni uporabi sprememb besedila Pogodbe in sprememb/prilagoditev njenih prilog (CC 763).

Ker Pogodba od 90. let 20. stoletja ni bila posodobljena, je postajala vse bolj zastarela. Postala je tudi ena od naložbenih pogodb, ki so najpogosteje predmet sodnih postopkov, pri čemer so države članice EU glavna tarča zahtevkov investitorjev, od katerih jih ima večina sedež v drugih državah EU. Zato se je novembra 2018 začel postopek posodobitve. Konferenca podpisnic energetske listine je najprej odobrila seznam tem za razpravo, ki se nanašajo predvsem na določbe v zvezi z zaščito naložb. EU je nato predlagala odpravo zaščite naložb v fosilna goriva, da bi Pogodbo uskladili s Pariškim sporazumom.

Po 15 krogih večstranskih pogajanj, ki so potekali med julijem 2019 in junijem 2022, je bil na izrednem zasedanju Konference podpisnic energetske listine 24. junija 2022 v Bruslju dosežen „načelni dogovor“ o zaključku pogajanj. Revidirano besedilo Pogodbe in njenih prilog je bilo do sredine avgusta v pravni reviziji. Končni osnutki sklepov (CC 760, CC 761, CC 762 in CC 763), ki vsebujejo revidirana besedila, so bili 19. avgusta 2022 predloženi vsem pogodbenicam, vključno z EU, Euratomom in vsemi državami članicami EU, ki so pogodbenice Pogodbe.

Na 33. zasedanju Konference podpisnic energetske listine 22. novembra 2022 bo za sprejetje sklepov v zvezi s posodobitvijo Pogodbe potrebno soglasje vseh pogodbenic. Če bo glasovanje uspešno, kar pomeni, da nobena pogodbenica ne bo vložila ugovora, se bo štelo, da je Konferenca podpisnic energetske listine sklepe za posodobitev Pogodbe „sprejela“. To sprejetje bo sprožilo nadaljnje postopke za ratifikacijo, začasno uporabo in morebiten začetek veljavnosti različnih elementov svežnja reform.

Začasna uporaba sprememb Pogodbe in drugih elementov posodobitve bo določena s sklepom o začetku veljavnosti in začasni uporabi sprememb besedila Pogodbe in sprememb/prilagoditev njenih prilog (CC 763). V skladu s tem sklepom bodo vse pogodbenice posodobljeno besedilo začasno uporabljale samodejno od 15. avgusta 2023. Vendar lahko katera koli pogodbenica depozitarju (Portugalski) do 23. februarja 2023 predloži izjavo, da ne more sprejeti začasne uporabe sprememb Pogodbe, saj ta dejansko kateri koli pogodbenici dovoljuje, da zavrne začasno uporabo. Sekretariat Pogodbe bo takšne izjave javno objavil. Tudi če pogodbenica sprva predloži takšno izjavo, jo lahko kadar koli ponovno umakne in začne posodobljeno besedilo Pogodbe začasno uporabljati pozneje.

Namen tega predloga sklepa na podlagi člena 218(9) PDEU je opredeliti stališče, ki se v imenu Unije zastopa na 33. zasedanju Konference podpisnic energetske listine v zvezi s sklepi (CC 760, CC 761, CC 762 in CC 763), opisanimi zgoraj.

Hkrati Komisija predlaga sprejetje poznejšega sporazuma v smislu člena 31(3), točka (a), Dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb med Evropsko unijo, Euratomom in državami članicami o razlagi Pogodbe. Sporazum bi moral vključevati zlasti potrditev, da se Pogodba nikoli ni in ne bo uporabljala znotraj EU, da Pogodba ne more biti podlaga za arbitražni postopek znotraj EU in da se znotraj EU ne uporablja revizijska klavzula. Določati bi moral tudi obveznosti držav članic, če so vključene v arbitražni postopek na podlagi zahteve iz člena 26 Pogodbe.

EU dosledno razlaga, da se Pogodba ne uporablja v sporih med državo članico in investitorjem iz druge države članice v zvezi z njegovimi naložbami v prvi državi članici. To razlago je v sodbi Komstroy 5 izrecno potrdilo Sodišče Evropske unije. Vendar so arbitražna razsodišča trdila in še vedno trdijo, da jih sodbe Sodišča ne zavezujejo. Da se ne bi razsodišča še naprej izrekala za pristojna v takšnih sporih, je treba izrecno in nedvoumno ponoviti pravilno razlago Pogodbe. To se lahko najustrezneje stori s sporazumom v smislu člena 31(3), točka (a), Dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb.

Čeprav bo s takim sporazumom razlaga EU in njenih držav članic kodificirana v ločeni pogodbi (kar omogoča dvostranska narava obveznosti), bo s posodobitvijo samega besedila Pogodbe in s klavzulo „za večjo pravno varnost“ vključen dogovor vseh pogodbenic, da se člen 26 Pogodbe ne uporablja znotraj EU. Z obema elementoma bodo s potrebno stopnjo pravne varnosti odpravljeni vsakršna dvoumnost in sedanja ali prihodnja tveganja za arbitražo znotraj EU na podlagi Pogodbe.

Stališče, ki se zastopa v imenu Unije

Komisija predlaga, da se v imenu Unije na 33. zasedanju Konference podpisnic energetske listine 22. novembra 2022 zastopajo stališča, opisana v točkah od 1 do 4 v nadaljevanju.

O sprejetju predlaganih sprememb besedila Pogodbe (CC 760)

Predlagane spremembe besedila Pogodbe (CC 760) vključujejo znatne izboljšave, s katerimi se bo Pogodba učinkovito uskladila s sodobnimi standardi zaščite naložb in stališči EU v drugih forumih (npr. UNCITRAL 6 ). S spremembami se bo Pogodba uskladila tudi s pristopom EU k zaščiti naložb v njenih nedavno dogovorjenih sporazumih o prosti trgovini in naložbah ter z energetskimi in podnebnimi cilji EU, vključno s Pariškim sporazumom.

Natančneje, spremenjena Pogodba vključuje:

–nove določbe o zaščiti naložb, ki so v skladu s sodobnimi standardi in stališči EU, s čimer se ponovno potrdi pravica pogodbenic, da sprejmejo ukrepe za doseganje legitimnih ciljev politike (t. i. pravica do urejanja), med drugim v zvezi z bojem proti podnebnim spremembam. Zaščiteni bodo le investitorji z dejanskim gospodarskim interesom, medtem ko zaščita ne bo zagotovljena slamnatim podjetjem 7 ;

–nove določbe o reševanju sporov, ki pogodbenice ščitijo pred neresnimi zahtevki, predvidevajo varščino za stroške in uvajajo visoko stopnjo preglednosti postopka;

–nove določbe o trajnostnem razvoju, zlasti o podnebnih spremembah, prehodu na čisto energijo in Pariškem sporazumu, s katerimi se v Pogodbo učinkovito vključujejo zaveze iz Pariškega sporazuma in zagotavlja uporaben mehanizem v primeru neskladnosti, kar v večstranski naložbeni pogodbi na tak način še ni bilo doseženo;

–EU je poleg tega zagotovila določbe za organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje (kot je EU), s katerimi se izrecno potrjuje, da na podlagi Pogodbe ni mogoče začeti naložbene arbitraže znotraj EU 8 , kar je v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije 9 ;

–znatna pojasnila v zvezi z določbami glede tranzita za upoštevanje zahtev integriranih trgov energije s pravicami za dostop tretjih oseb, na primer v EU, ne da bi se ustvarile nove obveznosti za EU 10 ;

–posodobljena opredelitev gospodarske dejavnosti v energetskem sektorju, ki skupaj s prilogami EM/EM I, EQ/EQ I in NI (glej točko 2 v nadaljevanju) EU omogoča, da zaščito naložb v EU uskladi s svojimi energetskimi in podnebnimi cilji.

Sprejetje sprememb besedila Pogodbe načeloma nima pravnega učinka. Po mednarodnem pravu to ne ustreza podpisu, temveč parafiranju besedila, dogovorjenega s pogajanji.

Komisija zato predlaga, da na zasedanju Konference podpisnic energetske listine zastopa stališče Unije in podpre sprejetje predlaganih sprememb Pogodbe (CC 760).

O odobritvi predlaganih prilagoditev in sprememb prilog (CC 761)

Člen 34(3), točka (m), Pogodbe določa poenostavljeni postopek, pri čemer je Konferenca pooblaščena za sprejetje sprememb prilog k Pogodbi. Predlagane spremembe prilog k Pogodbi (CC 761) prinašajo bistvene spremembe sedanje Pogodbe: izključitev določenih virov energije in energentov ter dejavnosti iz obsega zaščite naložb v skladu z delom III Pogodbe, kar določa Priloga NI. EU je tako pridobila pravico, da oblikuje zaščito naložb v EU, kot sledi:

–izključitev iz zaščite za vse nove naložbe v fosilna goriva v EU od 15. avgusta 2023, s prehodnim obdobjem za plinske elektrarne in infrastrukturo, ki lahko delujejo na vodik/nizkoogljične pline in imajo manj kot 380 g CO2/kWh emisij – praviloma do 31. decembra 2030 ali do 15. avgusta 2033, če se nadomesti objekt na premog, šoto ali naftni skrilavec;

–izključitev iz zaščite za vse obstoječe naložbe v fosilna goriva v EU deset let po začetku veljavnosti (ali začetku začasne uporabe) sprememb Pogodbe in najpozneje do 31. decembra 2040;

–zaščita le za obnovljiva in nizkoogljična vodikova in sintetična goriva;

–izključitev iz zaščite za dejavnosti zajemanja, uporabe in shranjevanja ogljika.

S predlaganimi spremembami se področje uporabe Pogodbe usklajuje tudi z novimi obnovljivimi in nizkoogljičnimi tehnologijami, ki so potrebne za prehod na zeleno energijo. To se bo doseglo s spremembo priloge EM/EMI (z vključitvijo novih virov energije in energentov, npr. vodikovih in pridobljenih goriv, kot sta amoniak in metanol, biomase, bioplina in sintetičnih goriv) in priloge EQ/EQ I (z vključitvijo nove energetske opreme, npr. različnih izolacijskih materialov in večplastnega izolacijskega stekla).

Poleg tega so bile ustvarjene nove priloge za izvajanje načela vzajemnosti, v skladu s katerim pogodbenic ni mogoče prisiliti, da naložbe zaščitijo pred drugimi pogodbenicami, če so slednje te naložbe izključile v Prilogi NI, in sicer z neuporabo bodisi mehanizma za reševanje sporov med investitorjem in državo iz člena 26 Pogodbe (nova Priloga IA-NI) bodisi celotnega dela III o zaščiti naložb (nova Priloga NPT).

Komisija zato predlaga, da se na zasedanju Konference podpisnic energetske listine v imenu Unije zastopa stališče, da se sprejetje predlaganih sprememb in prilagoditev prilog k Pogodbi (CC 761) odobri.

O odobritvi predlaganih sprememb dogovorov, izjav in sklepov (CC 762)

Spremembe dogovorov, izjav in sklepov (CC 762) zadevajo popravke zastarelih določb (npr. zamenjavo izraza „Evropske skupnosti“ z izrazom „Evropska unija“) in dodatna pojasnila glede besedila Pogodbe (npr. pojasnilo, da izraz „subvencija“ vključuje „državno pomoč“, kot je opredeljena v pravu EU). Z odobritvijo takšnih sprememb dogovorov, izjav in sklepov bo besedilo Pogodbe še jasnejše in natančnejše.

Komisija zato predlaga stališče, ki se na zasedanju Konference podpisnic energetske listine s tem v zvezi zastopa v imenu Unije, in sicer da se predlagane spremembe dogovorov, izjav in sklepov (CC 762) odobrijo.

O odobritvi sklepa o začetku veljavnosti in začasni uporabi sprememb besedila Pogodbe in sprememb/prilagoditev njenih prilog (CC 763)

Konferenca bo odobrila sklep, ki določa naslednja podrobna pravila glede začetka veljavnosti in začasne uporabe predlaganih sprememb Pogodbe in sprememb njenih prilog (CC 763):

–spremembe besedila Pogodbe bodo začele veljati v skladu s členom 42(4) Pogodbe. To pomeni, da bodo spremembe začele veljati, ko jih bo ratificiralo tri četrt pogodbenic. Poleg tega sklep določa, da se bodo spremembe v vseh pogodbenicah praviloma začasno uporabljale od 15. avgusta 2023, razen če te do 23. februarja 2023 vložijo izjavo, da tega ne morejo storiti;

–spremembe oddelka C Priloge NI, ki vsebuje zlasti pravila, ki določajo prehodno obdobje desetih let za postopno odpravo zaščite obstoječih naložb v fosilna goriva v EU, in spremembe drugih prilog: te spremembe bodo začele veljati, ko bodo začele veljati spremembe Pogodbe (glej zgoraj). Oddelek C Priloge NI in spremembe drugih prilog se bodo praviloma začasno uporabljale v vseh pogodbenicah, razen če te do 23. februarja 2023 vložijo nasprotno izjavo (glej zgoraj);

–spremembe oddelka B Priloge NI, ki vsebuje zlasti pravila, ki določajo izključitev novih naložb v fosilna goriva iz zaščite v EU, bodo samodejno začele veljati 15. avgusta 2023 brez nadaljnje ratifikacije;

–spremembe dogovorov, izjav in sklepov, ki zadevajo popravke zastarelih sklicev, bodo začele veljati 22. novembra 2022. Preostale spremembe bodo začele veljati, ko bodo začele veljati spremembe Pogodbe. Do takrat se bodo enako kot spremembe Pogodbe uporabljale začasno.

Podrobna pravila glede začetka veljavnosti in začasne uporabe sprememb Pogodbe in oddelka C Priloge NI ter sprememb drugih prilog so v skladu z določbami izvirne Pogodbe, kar zadeva začetek veljavnosti in začasno uporabo. Poleg tega je EU dosegla, da oddelek B Priloge NI samodejno začne veljati 15. avgusta 2023, s čimer se nadalje zagotovi datum začetka veljavnosti izvzetja EU za naložbe v fosilna goriva glede novih naložb.

Komisija zato predlaga stališče, ki se na zasedanju Konference podpisnic energetske listine s tem v zvezi zastopa v imenu Unije, in sicer da se sklep o začetku veljavnosti in začasni uporabi sprememb besedila Pogodbe in sprememb/prilagoditev njenih prilog (CC 763) odobri.

Predmet predvidenih sklepov se nanaša na področje, za katero ima Unija izključno zunanjo pristojnost na podlagi člena 3(1) PDEU, in sicer skupno trgovinsko politiko. Predvideni sklepi se nanašajo na pravila o trgovini in zaščiti neposrednih tujih naložb, ki spadajo na to področje izključne pristojnosti Unije.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Postopkovna pravna podlaga

Načela

Člen 218(9) PDEU ureja sklepe o določitvi „stališč, ki naj se v imenu Unije zastopajo v organu, ustanovljenem s sporazumom, kadar ta organ sprejema akte s pravnim učinkom, razen aktov o spremembah ali dopolnitvah institucionalnega okvira sporazuma“.

Pojem „akti s pravnim učinkom“ vključuje tudi akte, ki imajo pravni učinek zaradi pravil mednarodnega prava, ki veljajo za zadevni organ. Vključuje tudi instrumente, ki nimajo zavezujočega učinka v mednarodnem pravu, a lahko „odločilno vpliva[jo] na vsebino ureditve, ki jo [sprejme] zakonodajalec Unije“ 11 .

Uporaba v obravnavanem primeru

Konferenca podpisnic energetske listine je organ, ustanovljen s sporazumom, in sicer Pogodbo o energetski listini.

Akta, ki naj bi ju Konferenca podpisnic energetske listine sprejela, sta akta s pravnim učinkom. Ti akti bodo zavezujoči po mednarodnem pravu.

Sklepi, ki jih bo Konferenca podpisnic energetske listine sprejela za odobritev predlaganih prilagoditev in sprememb prilog k Pogodbi (CC 761) ter predlaganih sprememb dogovorov, izjav in sklepov (CC 762), so akti s pravnimi učinki po mednarodnem pravu. S Pogodbo je namreč Konferenca podpisnic energetske listine pooblaščena za spremembe prilog, dogovorov, izjav in sklepov Pogodbe, ne da bi bila potrebna poznejša ratifikacija s strani pogodbenic. V skladu s členom 48 Pogodbe so priloge in sklepi sestavni del Pogodbe.

Sklep, ki ga bo Konferenca podpisnic energetske listine sprejela za sprejetje sklepa o začetku veljavnosti in začasni uporabi sprememb besedila Pogodbe in sprememb/prilagoditev njenih prilog (CC 763), je akt s pravnimi učinki po mednarodnem pravu, ker pogodbenice zavezuje, da spremenjeno besedilo Pogodbe in spremembe nekaterih delov njenih prilog začasno uporabljajo od 15. avgusta 2023, če do 23. februarja 2023 ne bo vložena nasprotna izjava.

Sklep, ki ga bo Konferenca podpisnic energetske izjave sprejela za sprejetje predlaganih sprememb besedila Pogodbe (CC 760), je v teh posebnih okoliščinah akt s pravnimi učinki po mednarodnem pravu, ker bo sprejet hkrati s sklepom o začetku veljavnosti in začasni uporabi sprememb besedila Pogodbe (CC 763 – glej zgoraj), ki pogodbenice zavezuje, da te spremembe začasno uporabljajo od 15. avgusta 2023, če do 23. februarja 2023 ne bo vložena nasprotna izjava.

Predvideni sklepi ne dopolnjujejo ali spreminjajo institucionalnega okvira Pogodbe.

Postopkovna pravna podlaga za predlagani sklep je zato člen 218(9) PDEU.

Materialna pravna podlaga

Načela

Materialna pravna podlaga za sklep po členu 218(9) PDEU je odvisna predvsem od cilja in vsebine predvidenih sklepov, glede katerih se v imenu Unije zastopa stališče. Če imajo predvideni sklepi dva cilja ali elementa in je eden od teh ciljev ali elementov glavni, drugi pa postranski, mora sklep po členu 218(9) PDEU temeljiti na samo eni materialni pravni podlagi, in sicer na tisti, ki se zahteva za glavni ali prevladujoči cilj ali element.

Materialna pravna podlaga za sklep po členu 218(9) PDEU glede predvidenih sklepov, ki ima hkrati več ciljev ali elementov, ki so neločljivo povezani, ne da bi bil eden v razmerju do drugih postranski, mora izjemoma vključevati različne ustrezne pravne podlage.

Uporaba v obravnavanem primeru

Predvideni sklepi si prizadevajo za cilje in vključujejo elemente na področju energetike in skupne trgovinske politike. Ti elementi predvidenih sklepov so neločljivo povezani, ne da bi bil kateri v razmerju do drugih postranski.

Materialna pravna podlaga za predlagani sklep zato obsega naslednje določbe: člen 194(2) in člen 207 PDEU.

Zaključek 

Pravna podlaga predlaganega sklepa Sveta bi morala biti člen 194(2) in člen 207 PDEU v povezavi s členom 218(9) PDEU.

Objava predvidenih aktov

Ker bodo s sklepi Konference podpisnic energetske listine spremenjene priloge k Pogodbi, je primerno, da se po sprejetju objavijo v Uradnem listu Evropske Unije.

2022/0324 (NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa na 33. zasedanju Konference podpisnic energetske listine

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti členov 194(2) in 207 v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Pogodbo o energetski listini (v nadaljnjem besedilu: Pogodba) je sklenila Unija s Sklepom Sveta in Komisije 98/181/ES, ESPJ, Euratom z dne 23. septembra 1997 o Pogodbi o energetski listini in Protokolu k energetski listini o energetski učinkovitosti in s tem povezanimi okoljskimi vidiki, ki so ju sklenile Evropske skupnosti (UL L 69, 9.3.1998, str. 1), veljati pa je začela 16. aprila 1998.

(2)V skladu s členom 34 Pogodbe Konferenca podpisnic energetske listine sprejema besedila sprememb Pogodbe ter odobrava prilagoditve in tehnične spremembe prilog k Pogodbi.

(3)Konferenca podpisnic energetske listine bo na 33. zasedanju 22. novembra 2022 sprejela predlagane spremembe Pogodbe o energetski listini (CC 760) in odobrila (i) predlagane prilagoditve in spremembe prilog k Pogodbi o energetski listini (CC 761), (ii) predlagane spremembe dogovorov, izjav in sklepov (CC 762) ter (iii) sklep o začetku veljavnosti in začasni uporabi sprememb Pogodbe o energetski listini in sprememb/prilagoditev njenih prilog (CC 763).

(4)Primerno je določiti stališče, ki se v imenu Unije zastopa na Konferenci podpisnic energetske listine, saj bodo navedeni akti za Unijo zavezujoči.

(5)Ker Pogodba od 90. let 20. stoletja ni bila posodobljena, je postajala vse bolj zastarela. Primerno je spremeniti Pogodbo, da se uskladi z načeli iz Pariškega sporazuma, zahtevami glede trajnostnega razvoja in boja proti podnebnim spremembam ter sodobnimi standardi zaščite naložb –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Stališče, ki se v imenu Unije zastopa na 33. zasedanju Konference podpisnic energetske listine, je naslednje:

(a)podpre se sprejetje predlaganih sprememb Pogodbe o energetski listi s strani Konference (CC 760);

(b)odobrijo se predlagane prilagoditve in spremembe prilog k Pogodbi o energetski listini (CC 761);

(c)odobrijo se predlagane spremembe dogovorov, izjav in sklepov (CC 762) ter

(d)odobri se sklep o začetku veljavnosti in začasni uporabi sprememb Pogodbe o energetski listini in sprememb/prilagoditev njenih prilog (CC 763).

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na Evropsko komisijo.

V Bruslju,

(1)    Sklep Sveta in Komisije z dne 23. septembra 1997 o Pogodbi o energetski listini in Protokolu k energetski listini o energetski učinkovitosti in s tem povezanimi okoljskimi vidiki, ki so ju sklenile Evropske skupnosti (UL L 69, 9.3.1998, str. 1).

(2)    Vse države razen Italije, ki je leta 2015 enostransko odstopila od Pogodbe.

(3)    Na izrednem zasedanju Konference podpisnic energetske listine 24. junija 2022 je bil ukinjen status Ruske federacije kot opazovalke.

(4)    Na izrednem zasedanju Konference podpisnic energetske listine 24. junija 2022 je bil ukinjen status Belorusije kot opazovalke in odvzeta ji je bila možnost začasne uporabe Pogodbe.

(5)    Sodba z dne 2. septembra 2021, Republika Moldavija/Komstroy LLC, C-741/19.

(6)    Komisija Združenih narodov za mednarodno trgovinsko pravo.

(7)    Slamnata podjetja so podjetja, ki imajo službeni naslov v pogodbenici Pogodbe, vendar v njej ne izvajajo nikakršnih dejanskih gospodarskih dejavnosti, temveč le iščejo zaščito na podlagi Pogodbe.

(8)    Takšni zahtevki so v zadnjem desetletju predstavljali veliko večino zahtevkov, vloženih proti državam EU, kljub stališču Komisije, ki ga je potrdilo Sodišče Evropske Unije, da pravo EU preprečuje naložbeno arbitražo znotraj EU.

(9)    Sodbi z dne 6. marca 2018, Slovaška republika/Achmea BV, C‑284/16 in z dne 2. septembra 2021, Republika Moldavija/Komstroy LLL, C-741/19.

(10)    Nove zaveze, povezane z dostopom tretjih oseb, mehanizmi za dodeljevanje zmogljivosti in tarifami, so zaveze „prizadevanja“, za katere veljajo zakoni in predpisi EU, zato bi jih bilo treba izpolnjevati le, če ne posegajo v pravni okvir EU in njene mednarodne zaveze.

(11)    Sodba Sodišča z dne 7. oktobra 2014, Nemčija/Svet, C-399/12, ECLI:EU:C:2014:2258, točke 61 do 64.