This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52022PC0186
Proposal for a COUNCIL DECISION on the position to be taken on behalf of the European Union in the World Customs Organization Council in relation to the adoption of a draft amendment to the Rules of Procedure of the Harmonized System (HS) Committee
Predlog SKLEP SVETA o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Svetu Svetovne carinske organizacije v zvezi s sprejetjem osnutka spremembe poslovnika Odbora za harmonizirani sistem
Predlog SKLEP SVETA o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Svetu Svetovne carinske organizacije v zvezi s sprejetjem osnutka spremembe poslovnika Odbora za harmonizirani sistem
COM/2022/186 final
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 27.4.2022
COM(2022) 186 final
2022/0129(NLE)
Predlog
SKLEP SVETA
o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Svetu Svetovne carinske organizacije v zvezi s sprejetjem osnutka spremembe poslovnika Odbora za harmonizirani sistem
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1. Predmet urejanja predloga
Ta predlog se nanaša na sklep o stališču, ki se v imenu Unije zastopa v Svetu Svetovne carinske organizacije v zvezi s predvidenim sprejetjem osnutka sprememb poslovnika Odbora za harmonizirani sistem (v nadaljnjem besedilu: Odbor za HS).
2. Ozadje predloga
2.1 Mednarodna konvencija o harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga
Namen Mednarodne konvencije o harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) 1 je olajšati mednarodno trgovino ter zbiranje, primerjavo in analizo statističnih podatkov, zlasti o mednarodni trgovini. Priložena ji je nomenklatura HS, tj. mednarodni harmonizirani sistem, ki sodelujočim državam omogoča, da blago, s katerim se trguje, za carinske namene uvrščajo glede na skupna načela. Nomenklatura HS vključuje opise blaga, ki so navedeni v obliki tarifnih številk in tarifnih podštevilk ter pripadajočih jim številčnih oznak, ki temeljijo na sistemu 6-mestnih oznak. Nomenklatura HS se revidira vsakih pet let 2 . Uporablja jo več kot 200 držav in gospodarstev po svetu; posledično se v skladu s to nomenklaturo uvršča več kot 98 % vsega blaga, s katerim se trguje po svetu.
Sporazum je začel veljati 1. januarja 1988.
Evropska unija in vse države članice so pogodbenice Sporazuma.
2.2 Svetovna carinska organizacija (WCO)
Svetovna carinska organizacija (v nadaljnjem besedilu: WCO), ki je bila ustanovljena leta 1952 kot Svet za carinsko sodelovanje, je neodvisen medvladni organ, katerega naloga je povečati uspešnost in učinkovitost carinskih uprav. WCO zagotavlja svojim članicam vrsto konvencij in drugih mednarodnih instrumentov ter storitve tehnične pomoči in usposabljanja. Danes WCO zastopa 184 carinskih uprav po vsem svetu.
Upravljavski organ WCO je Svet, ki se pri izpolnjevanju svojih nalog zanaša na usposobljenost in spretnosti sekretariata ter vrste tehničnih in svetovalnih odborov.
Tehnični odbor WCO, ki je pristojen za pripravljalno delo v zvezi s Sporazumom, je Odbor za HS. Glavne naloge Odbora za HS so naslednje:
·zagotoviti enotno razlago in uporabo pravnih besedil v zvezi s harmoniziranim sistemom, vključno z reševanjem sporov o uvrstitvi med pogodbenicami, in s tem olajševati trgovino;
·predlagati spremembe in posodobitve harmoniziranega sistema, da odraža tehnološki razvoj in spremembe trgovinskih vzorcev ter druge potrebe uporabnikov;
·spodbujati splošno uporabo HS ter preučevati splošna vprašanja in vprašanja politike v zvezi z njim.
V skladu s šestim odstavkom člena 6 Konvencije o HS Odbor za HS „sprejme svoj poslovnik s sklepom najmanj dveh tretjin glasov njegovih članov. Tako sprejet poslovnik potrdi Svet“.
V skladu s členom 26 poslovnika Odbora za HS se ta poslovnik lahko v celoti ali delno revidira v skladu z določbami odstavka 6 člena 6 Konvencije.
Stališča o HS, ki jih Unija zastopa v WCO, so usklajena z državami članicami. Unija in njene države članice imajo v Odboru WCO za HS skupaj le en glas. V Svetu WCO o zadevah, ki so v pristojnosti EU, kot so zadeve HS, EU glasuje v imenu držav članic, prisotnih na zasedanju.
2.3 Predvideni akt Sveta WCO
Svet WCO naj bi na 139./140. zasedanju (od 23. do 25. junija 2022) odobril spremembe členov 19 in 20 poslovnika Odbora za HS (v nadaljnjem besedilu: predvideni akt).
Odbor za HS se je na 64. zasedanju (septembra 2019) soglasno dogovoril o predlogu spremembe člena 20 poslovnika, da se pojasni postopek za pridržke. Zaradi pandemije to vprašanje še ni bilo predloženo Svetu WCO v odobritev.
Odbor za HS se je na 68. zasedanju (septembra 2021) dogovoril o predlogu spremembe člena 19 poslovnika, da se pojasni postopek glasovanja.
Predloga sprememb členov 19 in 20 poslovnika sta pojasnjena v nadaljevanju.
Spremembe člena 19 poslovnika
–S spremembo tretjega in četrtega odstavka člena 19 poslovnika osnutek spremembe pojasnjuje določitev večine, ki je potrebna, da Odbor za HS sprejema odločitve v zvezi s spremembami Konvencije o HS (najmanj dve tretjini glasov, ki jih oddajo člani Odbora), npr. za spremembe nomenklature HS, pa tudi za druge odločitve, ki zahtevajo navadno večino (več kot 50 odstotkov glasov članov Odbora), npr. za odločitve o uvrstitvi, pojasnjevalne opombe, mnenja o uvrstitvi itd.
–Glavni cilj je zagotoviti, da se v primeru več možnosti, o katerih je treba razpravljati, uporabi nemoten in pregleden postopek, tako da po odločitvi Odbora podporo večine članov prejme možnost, ki je ostala po postopni odpravi tistih možnosti, ki so prejele manj podpore.
–Osnutek spremembe je prikazan v spodnji razpredelnici (spremembe so podčrtane):
|
Sedanje besedilo |
Novo besedilo |
|
|
tretji odstavek |
Odločitve o spremembah Konvencije se sprejemajo z najmanj dvotretjinsko večino glasov, ki jih oddajo člani Odbora. |
Odločitve o spremembah Konvencije se sprejemajo z najmanj dvotretjinsko večino glasov, ki jih oddajo člani Odbora. Če pa obstajata dve ali več možnosti za spremembo, Odbor najprej izvede postopen postopek glasovanja, kot je opisano v nadaljevanju v okviru postopka glasovanja z navadno večino, da se možnosti omejijo na eno. Ko bo na voljo ena sama možnost za spremembo, bo končno glasovanje o tem, ali naj se sprememba sprejme ali zavrne, potekalo v skladu s pravilom dvotretjinske večine. |
|
četrti odstavek |
Druge odločitve se sprejmejo z navadno večino glasov, ki jih oddajo člani Odbora. |
Druge odločitve se sprejmejo z navadno večino glasov (več kot 50 odstotkov), ki jih oddajo člani Odbora. Če obstajata več kot dve možnosti in nobena od njih ne doseže več kot 50 odstotkov glasov, ki so jih oddali člani Odbora, se pri glasovanju z navadno večino uporabi postopek postopnega glasovanja, s katerim se zmanjša število možnosti, tako da se črta možnost z najmanj glasovi, dokler možnost z največ glasovi ne doseže več kot 50 odstotkov glasov, ki so jih oddali člani Odbora. |
Spremembe člena 20 poslovnika
–S spremembo odstavkov 1 in 4 člena 20, ki tako postaneta odstavka 2 oziroma 1, osnutek spremembe pojasnjuje, da bi moral generalni sekretar WCO uradna obvestila, naj katero koli zadevo, ki jo preuči Odbor za HS, predloži Svetu ali vrne v ponovno preučitev Odboru za HS, prejeti do 24. ure (po bruseljskem času) zadnjega dne roka.
–Ta sprememba je zlasti pomembna za uprave, ki so v drugem časovnem pasu kot sedež WCO in katerih uradna obvestila bi lahko generalni sekretar WCO, glede na časovni pas, v katerem se nahaja sekretariat WCO, prejel po izteku roka za predložitev takih zahtev za ponovno preučitev.
–Osnutek spremembe je prikazan v spodnji razpredelnici (spremembe so podčrtane):
|
Sedanje besedilo |
Novo besedilo |
|
V skladu s Sklepom Sveta št. 298 lahko generalni sekretar zadeve, ki izhajajo iz drugega odstavka člena 8 Konvencije, na zahtevo pogodbenice vrne neposredno Odboru, pod pogojem, da je zahteva predložena v pisni obliki najpozneje do konca drugega meseca, ki sledi mesecu, v katerem je bilo zasedanje Odbora zaključeno. Generalni sekretar nato zadevo uvrsti na dnevni red naslednjega zasedanja Odbora v ponovno preučitev. Če različne pogodbenice Svetu in Odboru predložijo zahteve v zvezi z isto zadevo ali če pogodbenica ne določi, ali naj se zadeva predloži Svetu ali neposredno Odboru, se zadeva predloži Svetu. Generalni sekretar obvesti vse pogodbenice o prejemu zahteve za predložitev zadeve Svetu ali Odboru. Pogodbenica, ki zahteva predložitev zadeve Svetu ali Odboru, lahko svojo zahtevo kadar koli umakne, preden zadevo preuči Svet ali ponovno preuči Odbor. Vendar pa bo Odbor preučil zadevo, če jo je predložil Svet. V primeru, da pogodbenica umakne zahtevo, se šteje, da je prvotna odločitev Odbora odobrena, razen če zahteva druge pogodbenice, ki obravnava isto zadevo, še ni zaključena. Generalni sekretar obvesti pogodbenice o kakršnem koli umiku. Uradna obvestila generalnemu sekretarju o predložitvi katere koli zadeve Svetu ali Odboru v ponovno preučitev v skladu s členom 8.2 Konvencije in Sklepom Sveta št. 298 se ne smejo predložiti pred dnem po zaključku zasedanja Odbora, temveč jih je treba predložiti do konca drugega meseca, ki sledi mesecu, v katerem je bilo zasedanje zaključeno. Kadar se v skladu z določbami člena 8.3 Konvencije in Sklepa Sveta št. 298 katera koli zadeva v celoti ali delno predloži Odboru v ponovno preučitev, pogodbenica, ki je zahtevala ponovno preučitev zadeve, generalnemu sekretarju najmanj 60 dni pred datumom začetka naslednjega zasedanja Odbora predloži uradno obvestilo, v katerem navede razloge za zahtevo za ponovno preučitev, skupaj s svojimi predlogi za rešitev zadeve. Generalni sekretar to obvestilo razpošlje drugim pogodbenicam. |
Uradna obvestila generalnemu sekretarju o predložitvi katere koli zadeve Svetu ali Odboru v ponovno preučitev v skladu z drugim odstavkom člena 8 Konvencije in Sklepom Sveta št. 298 se ne smejo predložiti pred dnem po zaključku zasedanja Odbora, temveč jih je treba predložiti do konca drugega meseca, ki sledi mesecu, v katerem je bilo zasedanje zaključeno. Šteje se, da je uradno obvestilo predloženo v roku, če ga je generalni sekretar prejel pred 24. uro (po bruseljskem času) zadnjega dne roka. V skladu s Sklepom Sveta št. 298 lahko generalni sekretar zadeve, ki izhajajo iz drugega odstavka člena 8 Konvencije, na zahtevo pogodbenice vrne neposredno Odboru, pod pogojem, da je zahteva predložena v roku, določenem v prejšnjem odstavku. Generalni sekretar nato zadevo uvrsti na dnevni red naslednjega zasedanja Odbora v ponovno preučitev. Če različne pogodbenice Svetu in Odboru predložijo zahteve v zvezi z isto zadevo ali če pogodbenica ne določi, ali naj se zadeva predloži Svetu ali neposredno Odboru, se zadeva predloži Svetu. Generalni sekretar obvesti vse pogodbenice o prejemu zahteve za predložitev zadeve Svetu ali Odboru. Pogodbenica, ki zahteva predložitev zadeve Svetu ali Odboru, lahko svojo zahtevo kadar koli umakne, preden zadevo preuči Svet ali ponovno preuči Odbor. Vendar pa bo Odbor preučil zadevo, če jo je predložil Svet. V primeru, da pogodbenica umakne zahtevo, se šteje, da je prvotna odločitev Odbora odobrena, razen če zahteva druge pogodbenice, ki obravnava isto zadevo, še ni zaključena. Generalni sekretar obvesti pogodbenice o kakršnem koli umiku. Kadar se v skladu z določbami člena 8.3 Konvencije in Sklepa Sveta št. 298 katera koli zadeva v celoti ali delno predloži Odboru v ponovno preučitev, pogodbenica, ki je zahtevala ponovno preučitev zadeve, generalnemu sekretarju najmanj 60 dni pred datumom začetka naslednjega zasedanja Odbora predloži uradno obvestilo, v katerem navede razloge za zahtevo za ponovno preučitev, skupaj s svojimi predlogi za rešitev zadeve. Generalni sekretar to obvestilo razpošlje drugim pogodbenicam. |
3. Stališče, ki se zastopa v imenu Unije
Namen predlaganega stališča je izraziti podporo osnutku sprememb poslovnika Odbora za HS.
Za EU je pomembno, da se takšna sprememba sprejme, saj je njen namen pojasniti postopek odločanja Odbora za HS in zagotoviti, da se odločitve sprejemajo z nesporno večino članov tega odbora.
Posvetovanja z državami članicami so se izvajala v okviru skupine strokovnjakov za carino – koordinacije HS/WCO in v Svetu.
Predlagano stališče je zato naslednje:
–Kar zadeva spremembo poslovnika, bi Unija morala podpreti sprejetje spremembe.
–Unija bi po potrebi morala podpreti tudi dodatne redakcijske spremembe, ki jih lahko predlaga sekretariat WCO.
Predlagano stališče EU je v skladu z uveljavljeno carinsko politiko in prakso Odbora za HS.
Predlagano stališče je potrebno, da lahko EU izrazi svoje stališče na naslednjem zasedanju Sveta WCO.
4. Pravna podlaga
4.1 Postopkovna pravna podlaga
4.1.1 Načela
Člen 218(9) Pogodbe o delovanju Evropske unije ureja sklepe o določitvi „stališč, ki naj se v imenu Unije zastopajo v organu, ustanovljenem s sporazumom, kadar ta organ sprejema akte s pravnim učinkom, razen aktov o spremembah ali dopolnitvah institucionalnega okvira sporazuma.“
Pojem „akti s pravnim učinkom“ vključuje tudi akte, ki imajo pravni učinek zaradi pravil mednarodnega prava, ki veljajo za zadevni organ. Vključuje tudi instrumente, ki nimajo zavezujočega učinka v mednarodnem pravu, a lahko „odločilno vpliva[jo] na vsebino ureditve, ki jo [sprejme] zakonodajalec Unije“ 3 .
Postopkovna pravna podlaga za predlagani sklep o stališču, ki se zastopa v imenu Unije in ki se nanaša na predvideni akt, je zato člen 218(9) PDEU.
4.1.2 Uporaba v obravnavanem primeru
Svet WCO je organ, ustanovljen s sporazumom, in sicer Konvencijo o ustanovitvi Sveta za carinsko sodelovanje z dne 15. decembra 1950. To je organ, ki je v skladu z Mednarodno konvencijo o harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga odgovoren za to, da pogodbenicam izdaja priporočila za spremembo te konvencije in odobritev poslovnika Odbora za HS.
V skladu s členom 6 Konvencije o HS se pričakuje, da bo Svet WCO na junijskem zasedanju odobril spremembo poslovnika Odbora za HS. Ko bo sprememba odobrena, bo imela pravni učinek v zakonodaji EU, in sicer v: Prilogi 1 k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi. Člen 1(2)(a) navedene uredbe namreč določa, da „2. Kombinirana nomenklatura vsebuje: (a) nomenklaturo harmoniziranega sistema;“, pri čemer bo ta sprememba vplivala tudi na to, kako poteka postopek odločanja v zvezi z razlago in spremembo nomenklature harmoniziranega sistema v Odboru za HS in posledično na to, kako se razlaga kombinirana nomenklatura.
Predvideni akt ne dopolnjuje ali spreminja institucionalnega okvira Sporazuma.
Postopkovna pravna podlaga za predlagani sklep je zato člen 218(9) PDEU.
4.2 Materialna pravna podlaga
4.2.1 Načela
Materialna pravna podlaga za sklep po členu 218(9) PDEU je odvisna predvsem od cilja in vsebine predvidenega akta, glede katerega naj bi se v imenu Unije zastopalo stališče. Če ima predvideni akt dva cilja ali elementa in če je eden od teh ciljev ali elementov glavni, drugi pa postranski, mora sklep iz člena 218(9) PDEU temeljiti na samo eni materialni pravni podlagi, in sicer na tisti, ki se zahteva za glavni ali prevladujoči cilj ali element.
4.2.2 Uporaba v obravnavanem primeru
Ker se glavni cilj in vsebina predvidenega akta nanašata na postopek odločanja pri razlagi tarife in uporabi mednarodnega sporazuma v okviru skupne trgovinske politike ter izvajanja nomenklature HS in kombinirane nomenklature EU, so materialna pravna podlaga za predlagani sklep člen 31, člen 43(2) in člen 207(4), prvi pododstavek, PDEU.
4.3 Zaključek
Pravna podlaga predlaganega sklepa bi morali biti člen 31, člen 43(2) in člen 207(4), prvi pododstavek, PDEU v povezavi s členom 218(9) PDEU.
5. Proračunske posledice
Predlog ne vpliva na proračun Evropske unije.
2022/0129 (NLE)
Predlog
SKLEP SVETA
o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Svetu Svetovne carinske organizacije v zvezi s sprejetjem osnutka spremembe poslovnika Odbora za harmonizirani sistem
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti členov 31, 43(2) in 207(4), prvi pododstavek, v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) Mednarodna konvencija o harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), ki jo je Unija sklenila s Sklepom Sveta 87/369 41, je začela veljati 1. januarja 1988.
(2) V skladu s členom 6(6) Sporazuma Odbor za HS sprejme svoj poslovnik s sklepom najmanj dveh tretjin glasov njegovih članov. Tako sprejet poslovnik potrdi Svet.
(3) Svet WCO naj bi na junijskih zasedanjih odobril osnutek spremembe poslovnika Odbora za HS. Takšna sprememba bo odobrena na podlagi predloga, ki ga je pripravil Odbor za HS in je bil dokončno oblikovan na 64. zasedanju (18.–27. septembra 2019) in 68. zasedanju (6.–28. septembra 2021). Veljati bo začela po sprejetju.
(4) Nadvse pomembno je, da Odbor za HS sprejema odločitve na pregleden in učinkovit način ter da te odločitve v največji možni meri podpirajo člani tega odbora.
(5) Glede na to, da naj bi Svet WCO sprejel navedeni osnutek spremembe poslovnika Odbora za HS, je primerno določiti stališče, ki se zastopa v imenu Unije, saj bo spremenjeni poslovnik, potem ko bo sprejet, za Unijo zavezujoč in bi lahko odločilno vplival na vsebino prava Unije, in sicer na Prilogo I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 52.
(6) Zato je primerno, da se v stališču Unije podprejo osnutek spremembe poslovnika Odbora za HS in vse manjše redakcijske ali jezikovne prilagoditve, ki se zdijo potrebne –
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Stališče, ki se v imenu Unije zastopa na zasedanjih Sveta WCO junija 2022, je, da se podpre osnutek spremembe poslovnika Odbora za HS, kakor je določen v Prilogi.
Predstavniki Unije se lahko dogovorijo o manjših redakcijskih ali jezikovnih prilagoditvah glede na razvoj na prihodnjih zasedanjih Sveta WCO po posvetovanju z državami članicami ali med usklajevalnimi sestanki na kraju samem brez nadaljnjega sklepa Sveta.
Člen 2
Ta sklep je naslovljen na Komisijo.
V Bruslju,
Za Svet
predsednik
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 27.4.2022
COM(2022) 186 final
PRILOGA
k
Predlogu SKLEPA SVETA
o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Svetu Svetovne carinske organizacije v zvezi s sprejetjem osnutka spremembe poslovnika Odbora za harmonizirani sistem
PRILOGA
Spremembe člena 19 poslovnika
|
tretji odstavek |
Odločitve o spremembah Konvencije se sprejemajo z najmanj dvotretjinsko večino glasov, ki jih oddajo člani Odbora. Če pa obstajata dve ali več možnosti za spremembo, Odbor najprej izvede postopen postopek glasovanja, kot je opisano v nadaljevanju v okviru postopka glasovanja z navadno večino, da se možnosti omejijo na eno. Ko bo za spremembo na voljo ena sama možnost, bo končno glasovanje o tem, ali naj se sprememba sprejme ali zavrne, potekalo v skladu s pravilom dvotretjinske večine. |
|
četrti odstavek |
Druge odločitve se sprejmejo z navadno večino glasov (več kot 50 odstotkov), ki jih oddajo člani Odbora. Če obstajata več kot dve možnosti in nobena od njih ne doseže več kot 50 odstotkov glasov, ki so jih oddali člani Odbora, se pri glasovanju z navadno večino uporabi postopek postopnega glasovanja, s katerim se zmanjša število možnosti, tako da se črta možnost z najmanj glasovi, dokler možnost z največ glasovi ne doseže več kot 50 odstotkov glasov, ki so jih oddali člani Odbora. |
Spremembe člena 20 poslovnika
|
Uradna obvestila generalnemu sekretarju o predložitvi katere koli zadeve Svetu ali Odboru v ponovno preučitev v skladu z drugim odstavkom člena 8 Konvencije in Sklepom Sveta št. 298 se ne smejo predložiti pred dnem po zaključku zasedanja Odbora, temveč jih je treba predložiti do konca drugega meseca, ki sledi mesecu, v katerem je bilo zasedanje zaključeno. Šteje se, da je uradno obvestilo predloženo v roku, če ga je generalni sekretar prejel pred 24. uro (po bruseljskem času) zadnjega dne roka. V skladu s Sklepom Sveta št. 298 lahko generalni sekretar zadeve, ki izhajajo iz drugega odstavka člena 8 Konvencije, na zahtevo pogodbenice vrne neposredno Odboru, pod pogojem, da je zahteva predložena v roku, določenem v prejšnjem odstavku. Generalni sekretar nato zadevo uvrsti na dnevni red naslednjega zasedanja Odbora v ponovno preučitev. Če različne pogodbenice Svetu in Odboru predložijo zahteve v zvezi z isto zadevo ali če pogodbenica ne določi, ali naj se zadeva predloži Svetu ali neposredno Odboru, se zadeva predloži Svetu. Generalni sekretar obvesti vse pogodbenice o prejemu zahteve za predložitev zadeve Svetu ali Odboru. Pogodbenica, ki zahteva predložitev zadeve Svetu ali Odboru, lahko svojo zahtevo kadar koli umakne, preden zadevo preuči Svet ali ponovno preuči Odbor. Vendar pa bo Odbor preučil zadevo, če jo je predložil Svet. V primeru, da pogodbenica umakne zahtevo, se šteje, da je prvotna odločitev Odbora odobrena, razen če zahteva druge pogodbenice, ki obravnava isto zadevo, še ni zaključena. Generalni sekretar obvesti pogodbenice o kakršnem koli umiku. Kadar se v skladu z določbami člena 8.3 Konvencije in Sklepa Sveta št. 298 katera koli zadeva v celoti ali delno predloži Odboru v ponovno preučitev, pogodbenica, ki je zahtevala ponovno preučitev zadeve, generalnemu sekretarju najmanj 60 dni pred datumom začetka naslednjega zasedanja Odbora predloži uradno obvestilo, v katerem navede razloge za zahtevo za ponovno preučitev, skupaj s svojimi predlogi za rešitev zadeve. Generalni sekretar to obvestilo razpošlje drugim pogodbenicam. |
