This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52022PC0136
Proposal for a COUNCIL IMPLEMENTING DECISION authorising the Republic of Poland to apply a special measure derogating from Articles 218 and 232 of Directive 2006/112/EC on the common system of value added tax
Predlog IZVEDBENI SKLEP SVETA o dovoljenju Republiki Poljski, da uporabi posebni ukrep, ki odstopa od členov 218 in 232 Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost
Predlog IZVEDBENI SKLEP SVETA o dovoljenju Republiki Poljski, da uporabi posebni ukrep, ki odstopa od členov 218 in 232 Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost
COM/2022/136 final
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 30.3.2022
COM(2022) 136 final
2022/0091(NLE)
Predlog
IZVEDBENI SKLEP SVETA
o dovoljenju Republiki Poljski, da uporabi posebni ukrep, ki odstopa od členov 218 in 232 Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
V skladu s členom 395(1) Direktive 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost 1 (v nadaljnjem besedilu: direktiva o DDV) lahko Svet na predlog Komisije soglasno dovoli kateri koli državi članici, da uvede posebne ukrepe, ki odstopajo od določb navedene direktive, za poenostavitev postopka obračunavanja DDV ali za preprečevanje nekaterih vrst davčnih utaj ali izogibanja davkom.
Z dopisom, ki ga je Komisija evidentirala 5. avgusta 2021, je Republika Poljska vložila zahtevo za dovoljenje, na podlagi katerega bi odstopala od členov 218, 226 in 232 direktive o DDV, da bi lahko uvedla obvezno izdajanje elektronskih računov.
Poljska je pozneje svojo zahtevo spremenila z dopisom, ki ga je Komisija evidentirala 9. februarja 2022. S tem dopisom je Poljska vložila zahtevo za dovoljenje, na podlagi katerega bi odstopala samo od členov 218 in 232 direktive o DDV, in navedla, da bi se obvezno izdajanje elektronskih računov uporabljalo samo za davčne zavezance s sedežem na poljskem ozemlju.
V skladu s členom 395(2) direktive o DDV je Komisija z dopisom z dne 21. oktobra 2021 o zahtevi Poljske obvestila druge države članice. Komisija je z dopisom z dne 22. oktobra 2021 uradno obvestila Poljsko, da ima na voljo vse informacije, potrebne za presojo zahteve.
1.OZADJE PREDLOGA
•Razlogi za predlog in njegovi cilji
Poljska je vložila zahtevo za odobritev odstopanja na podlagi člena 395 direktive o DDV, da bi lahko uvedla obvezno izdajanje elektronskih računov, ki bi se obdelali v nacionalnem sistemu za izdajanje elektronskih računov (v nadaljnjem besedilu: sistem KSeF), za vse transakcije, za katere je v skladu s poljsko zakonodajo o DDV treba izdati račun. Z dopisom z dne 8. februarja 2022 je bilo področje uporabe posebnega ukrepa omejeno na davčne zavezance s sedežem na poljskem ozemlju.
Poleg tega bodo morali davčni zavezanci v sistem KSeF prenesti specifične informacije o nekaterih transakcijah, ki jih ni treba dokumentirati z računi, izdanimi v skladu s poljskimi predpisi o DDV, kot so pridobitev blaga znotraj Skupnosti in čezmejno opravljanje storitev. Za te transakcije v skladu s poljsko zakonodajo o DDV sicer ni treba izdati računa, zato slednja obveznost ne pomeni odstopanja od direktive o DDV.
Poljska meni, da bi uvedba splošne obveznosti izdajanja elektronskih računov prinesla veliko prednosti v boju proti goljufijam in utajam na področju DDV, hkrati pa bi se poenostavilo obračunavanje davkov. Z izvajanjem ukrepa se bo pospešila digitalizacija javnega sektorja. Nadalje bo ukrep pospešil avtomatizacijo postopkov za davčne zavezance, s tem pa bo poenostavljeno izpolnjevanje davčnih obveznosti. Informacije, pridobljene iz sistema za izdajanje elektronskih računov, bodo na primer omogočale predhodno izpolnjevanje obračunov DDV in rekapitulacijskih poročil ter hitrejša vračila DDV.
Člen 218 direktive o DDV določa, da države članice kot račune sprejmejo vse dokumente ali sporočila na papirju ali v elektronski obliki. Poljska zato želi, da se ji odobri odstopanje od navedenega člena direktive o DDV, da bi lahko poljska davčna uprava kot račune štela le dokumente v elektronski obliki .
V skladu s členom 232 direktive o DDV je uporaba elektronskega računa pogojena s tem, da se prejemnik s tako uporabo strinja. Zato je za uvedbo obveznosti izdajanja elektronskih računov na Poljskem potrebno odstopanje od tega člena, tako da izdajatelju ne bo več treba pridobiti soglasja prejemnika za pošiljanje računa v brezpapirni obliki.
Poljska trdi, da bo obvezno izdajanje elektronskih računov skupaj s prenosom dodatnih podatkov o transakcijah znatno izboljšalo analitične zmogljivosti davčne uprave. To bo omogočilo učinkovitejše preprečevanje in odkrivanje nepravilnosti, kar bo v pomoč pri boju proti goljufijam in utajam na področju DDV. Poljski davčni upravi bo to omogočilo samodejno preverjanje ujemanja med prijavljenim in plačanim DDV. Poleg tega bo to omogočilo nemoteno in natančnejše pregledovanje zahtevkov za vračilo DDV, ki jih predložijo davčni zavezanci. Nadalje bodo z ukrepom dopolnjeni drugi ukrepi Poljske za boj proti goljufijam in utajam na področju DDV in posodobljen bo sistem DDV, na primer enotni revizijski spis za namene DDV, mehanizem deljenega plačila, sistem za elektronsko analizo finančnih tokov (STIR) ali sistem spletnih davčnih blagajn za spremljanje maloprodajnega sektorja.
Obveznost izdajanja elektronskih računov bo veljala za vse transakcije davčnih zavezancev s sedežem na poljskem ozemlju, za katere je zdaj treba v skladu s poljskim zakonom o DDV izdati račun 2 . Poleg tega se bodo v sistem KSeF prenesle specifične informacije o nekaterih transakcijah, za katere izdaja računa ni potrebna. Tak primer sta pridobitev blaga znotraj Skupnosti in čezmejno opravljanje storitev, če je kupec ali prejemnik storitve zavezan plačilu DDV na Poljskem. V skladu s poljsko zakonodajo o DDV za te transakcije sicer ni treba izdati računa, zato slednja obveznost ne pomeni odstopanja od direktive o DDV. S prenosom teh informacij bo mogoča priprava predhodno izpolnjenih obračunov DDV in rekapitulacijskih poročil.
Obveznost izdajanja elektronskih računov z uporabo sistema KSeF bo veljala za vse davčne zavezance s sedežem na poljskem ozemlju, ki opravljajo dejavnosti, za katere je v skladu s poljskimi predpisi o DDV na tem ozemlju treba izdati račun. To vključuje davčne zavezance, ki so upravičeni do oprostitve za mala podjetja iz člena 282 direktive o DDV. Izvajanje modela obveznega izdajanja elektronskih računov ne bo vplivalo na tuje davčne zavezance, ki se jim v zvezi s transakcijami znotraj Skupnosti ali čezmejnim opravljanjem storitev ni treba registrirati za DDV na Poljskem, in na davčne zavezance, ki so identificirani za DDV na Poljskem, vendar nimajo sedeža na poljskem ozemlju. Ravno tako ukrep v teh primerih ne bo vplival na pravico prejemnikov do prejema računa v papirnati obliki.
Davčni zavezanci bodo lahko v sistemu KSeF izdali in pripravili strukturirane elektronske račune. Poljsko ministrstvo za finance bo v ta namen zagotovilo vrsto brezplačnih orodij: spletno aplikacijo „e-Mikrofirma“, ki bo vsakemu davčnemu zavezancu, ki bo prijavljen v sistem „e-Urząd“ (elektronski davčni urad) 3 , na voljo prek pametnega telefona in spletnega obrazca. Podjetja bodo strukturirane elektronske račune lahko pripravila v svoji finančni in računovodski programski opremi in jih po ustrezni odobritvi prek aplikacijskega programskega vmesnika poslala v sistem KSeF. V ta namen se bodo morali davčni zavezanci ali njihovi pooblaščenci zgolj identificirati z enim od javno dostopnih sredstev.
Elektronske račune bo treba potrditi v sistemu KSeF. Ko bo elektronski račun potrjen, se bo štel za prejetega in bo prejemniku samodejno na voljo za branje ali prenos. Če pride do okvare sistema KSeF, se bo na spletišču prikazalo sporočilo, da sistem ni na voljo. Za takšne primere je predviden zasilni postopek, da se zagotovi nemotena obdelava računov s strani davčnih zavezancev. V ta namen bodo lahko podjetja izdala račune v lastni računovodski programski opremi.
Poljska trdi, da bo ta ukrep davčnim zavezancem prinesel prednosti, kot so storitev shranjevanja in arhiviranja računov, ki jo zagotavlja uprava, odpravo potrebe po tiskanju računov in ročnem vnosu računov v računovodske sisteme, odpravo možnosti izgube računov, avtomatizacijo računovodskih postopkov ter poenostavitev davčnih obveznosti in obveznosti poročanja.
Da bi Poljska čim bolj omejila vpliv ukrepa na davčne zavezance in jim omogočila nemoten prehod na obvezni režim, je vzpostavila model prostovoljnega izdajanja elektronskih računov, ki je začel veljati 1. januarja 2022 in v katerem se mora prejemnik še vedno strinjati z uporabo elektronskega računa. Pred tem se je od oktobra 2021 izvajal pilotni program izdajanja elektronskih računov, v okviru katerega so sistem preizkusili podjetniki.
Zaradi širokega področja uporabe odstopanja je pomembno v okviru tega odstopanja zagotoviti potrebne nadaljnje ukrepe. To še zlasti velja za vpliv ukrepa na boj proti goljufijam in utajam na področju DDV in na davčne zavezance. Če bi Poljska želela podaljšati ukrep odstopanja, bi morala skupaj z zahtevo za podaljšanje predložiti poročilo o delovanju ukrepa. To poročilo bi moralo vsebovati oceno ukrepa glede na njegovo učinkovitost v boju proti goljufijam in utajam na področju DDV ter pri poenostavitvi obračunavanja davkov. Vsebovati bi moralo tudi oceno ukrepa glede na davčne zavezance, zlasti kar zadeva povečanje njihovega upravnega bremena in stroškov izpopolnjevanja obveznosti.
Predlaga se, da se odstopanje odobri za obdobje od 1. aprila 2023 do 31. marca 2026.
•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike
Člen 218 direktive o DDV priznava enakovrednost računov na papirju in računov v elektronski obliki, in sicer določa, da države članice kot račune sprejmejo vse dokumente ali sporočila na papirju ali v elektronski obliki. V skladu s členom 232 direktive o DDV je uporaba elektronskih računov pogojena s tem, da se prejemnik z njo strinja. Obvezno izdajanje elektronskih računov, kot je predvideno na Poljskem, bi odstopalo od teh dveh določb.
Odstopanje se lahko odobri na podlagi člena 395 direktive o DDV, da se poenostavi postopek obračunavanja DDV ali preprečijo nekatere vrste davčnih utaj ali izogibanja davkom. Poljska je ukrep odstopanja zahtevala zaradi boja proti davčnim goljufijam in utajam ter za poenostavitev obračunavanja davkov. Na podlagi elementov, ki jih je predložila Poljska, je odstopanje skladno z obstoječimi določbami politike.
Podobna dovoljenja, ki Italiji in Franciji omogočajo odstopanje od členov 218 in 232 direktive o DDV za namen uvedbe obveznega izdajanja elektronskih računov, so bila odobrena z Izvedbenim sklepom Sveta (EU) 2018/593 4 in Izvedbenim sklepom Sveta (EU) 2022/133 5 .
Nazadnje, Komisija je leta 2020 sprejela „Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu: Akcijski načrt za pravično in preprosto obdavčitev, ki podpira strategijo za okrevanje“ 6 . Eden od ukrepov, predvidenih v tem akcijskem načrtu, je sprejetje zakonodajnega predloga Komisije za posodobitev obveznosti poročanja o DDV. Kot je navedeno v akcijskem načrtu, bi moral ta predlog med drugim prispevati k racionalizaciji mehanizmov poročanja, ki se lahko uporabijo za domače transakcije. V tem okviru bo preučena tudi potreba po nadaljnji širitvi izdajanja elektronskih računov. Zato je odstopanje, ki ga zahteva Poljska, v skladu s cilji Komisije iz akcijskega načrta.
2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST
•Pravna podlaga
Člen 395 direktive o DDV.
•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)
Glede na določbo direktive o DDV, na kateri temelji predlog, se načelo subsidiarnosti ne uporablja.
•Sorazmernost
Predlog je skladen z načelom sorazmernosti iz naslednjih razlogov.
Ta sklep se nanaša na dovoljenje, izdano državi članici na njeno zahtevo, in ne pomeni nobene obveznosti.
Obvezno izdajanje računov v elektronski obliki bo vključevalo številne spremembe za davčne zavezance. Za pomoč zavezancem je Poljska s 1. januarjem 2022 uvedla model prostovoljnega izdajanja elektronskih računov, pred tem pa se je izvajal pilotni program izdajanja elektronskih računov, v okviru katerega je bilo omogočeno, da so sistem preizkusili podjetniki. Poleg tega bo Poljska zagotovila brezplačna orodja za izpolnjevanje obveznosti izdajanja elektronskih računov, ministrstvo za finance in nacionalna davčna uprava (NRA) pa bosta izvedla obsežno informacijsko kampanjo, da bi davčne zavezance seznanila z novimi predpisi za obračunavanje DDV.
Na področje uporabe ukrepa so vključeni tudi davčni zavezanci, ki so upravičeni do oprostitve za mala podjetja iz člena 282 direktive o DDV. Poljska meni, da je ta vključitev upravičena zaradi preprečevanja utaj ali izogibanja DDV. Poljski organi so zaznali nepravilnosti pri uporabi oprostitve plačila DDV za mala podjetja, saj nekatera ne poročajo o vseh izvedenih transakcijah in umetno delijo poslovne dejavnosti, da bi ostala pod pragom.
Poleg tega je iz analiz nacionalnega davčnega urada razvidno, da so za večino goljufij z neobstoječim trgovcem 7 in z lažnimi računi odgovorna podjetja, ki spadajo v skupino mikro, malih in srednjih podjetij. Obvezno izdajanje elektronskih računov za ta podjetja bo omogočilo učinkovitejše spremljanje in odkrivanje takšnih nepravilnosti.
Poljska trdi, da bodo pripravljalna dela, ki so bila izvedena v okviru modela prostovoljnega izdajanja elektronskih računov, in orodja, ki bodo na voljo za izpolnjevanje obveznosti, skupaj s prednostmi in koristmi, ki jih bo prinesla uvedba elektronskih računov, v večji meri izravnala naložbe, ki jih bodo mala podjetja morala izvesti, da bi prilagodila svoje sisteme. Po ocenah poljskih organov te naložbe v nobenem primeru ne bodo obsežne.
Odstopanje je tudi časovno omejeno; če bo Poljska želela podaljšati ukrep odstopanja, bo morala pripraviti poročilo o delovanju in učinkovitosti ukrepa.
Zato je posebni ukrep sorazmeren z želenim ciljem, tj. bojem proti davčnim utajam in poenostavitvijo obračunavanja davkov.
•Izbira instrumenta
Predlagani instrument: izvedbeni sklep Sveta.
V skladu s členom 395 direktive o DDV lahko samo Svet na predlog Komisije soglasno odobri odstopanje od skupnih določb o DDV. Izvedbeni sklep Sveta je najustreznejši instrument, saj se lahko naslovi na posamezno državo članico.
3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA
•Ocena učinka
Obvezno izdajanje elektronskih računov bo vplivalo na davčno upravo in davčne zavezance.
Poljska predvideva, da bo obvezno izdajanje elektronskih računov omogočilo zaostritev in posodobitev poljskega sistema DDV, da bo postal odpornejši na goljufije in druge nepravilnosti. Vplivalo bo na avtomatizacijo in pospešitev dostopa do širšega nabora podatkov, kar bo izboljšalo analitične dejavnosti davčne uprave. Poljska ocenjuje, da bo ukrep prispeval k povečanju proračunskih prihodkov za približno 1,8 milijarde PLN na leto. Dodatni prihodki bodo mogoči zaradi zmanjšanja števila goljufij z neobstoječim trgovcem na področju DDV in neupravičenih vračil DDV. Poljska trdi, da so to konservativne ocene, v katerih niso upoštevani možni prihodki na podlagi prispevka sistema KSeF k odkrivanju drugih nepravilnosti na področju DDV, kot sta nezadostno poročanje v maloprodaji in povečanje obračunavanja davka na dohodek.
Z uvedbo splošnega obveznega izdajanja elektronskih računov bodo za državni proračun nastali stroški, povezani z vzpostavitvijo in vzdrževanjem sistema, infrastrukturo, potrebno za shranjevanje računov, in postopnim povečanjem analitičnih zmogljivosti zaradi rastoče podatkovne zbirke. Poljska ocenjuje, da bodo stroški uvedbe in vzdrževanja sistema KSeF v obdobju 2021–2026 skupno znašali približno 161,2 milijona PLN.
Stroški, ki bodo zaradi uvedbe sistema obveznega izdajanja elektronskih računov nastali davčnim zavezancem, bodo večinoma povezani s potrebo po prilagoditvi njihovih računovodskih sistemov. Strošek izdaje računa v sistemu KSeF bo zelo nizek, veliko nižji od stroška izdaje računa v papirnati obliki. Z namenom znižanja teh stroškov bo poljsko ministrstvo za finance zagotovilo brezplačna orodja za izdajo in obdelavo strukturiranih elektronskih računov.
Zato Poljska ne pričakuje znatnih stroškov za davčne zavezance, zlasti v primerjavi s prednostmi, ki jih bodo deležni ob uvedbi modela izdajanja elektronskih računov. Poljska trdi, da bo uvedba obveznega izdajanja elektronskih računov davčnim zavezancem prinesla številne prednosti, kot so storitev shranjevanja in arhiviranja računov, ki jo zagotavlja uprava, odprava potrebe po tiskanju računov in ročnem vnosu računov v računovodske sisteme, manjše število napak zaradi avtomatizacije računovodskega postopka ali hitrejša izmenjava podatkov med poslovnimi partnerji. Druge prednosti bodo poenostavitev davčnih obveznosti in obveznosti poročanja, kot so predhodno izpolnjeni obračuni in rekapitulacijska poročila, zmanjšanje števila preverjanj in inšpekcij s strani davčne uprave in hitrejša vračila DDV.
4.PRORAČUNSKE POSLEDICE
Ukrep ne bo negativno vplival na lastna sredstva Unije iz naslova DDV.
2022/0091 (NLE)
Predlog
IZVEDBENI SKLEP SVETA
o dovoljenju Republiki Poljski, da uporabi posebni ukrep, ki odstopa od členov 218 in 232 Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost 8 in zlasti člena 395(1) Direktive,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Z dopisom, ki ga je Komisija evidentirala 5. avgusta 2021, je Poljska vložila zahtevo za dovoljenje za uvedbo posebnega ukrepa, ki odstopa od členov 218, 226 in 232 Direktive 2006/112/ES, da bi uvedla obvezno izdajanje elektronskih računov za vse transakcije davčnih zavezancev, pri katerih je potrebna izdaja računa. Dovoljenje je bilo zahtevano za obdobje od 1. aprila 2023 do 31. marca 2026.
(2)Komisija je z dopisi z dne 21. oktobra 2021 zahtevo Poljske posredovala drugim državam članicam. Z dopisom z dne 22. oktobra 2021 je uradno obvestila Poljsko, da ima na voljo vse informacije, potrebne za presojo zahteve.
(3)Poljska je z dopisom z dne 8. februarja 2022 obvestila Komisijo, da odstopanje od člena 226 Direktive 2006/112/EC ni potrebno in da bi bilo področje uporabe zahtevanega ukrepa omejeno na davčne zavezance s sedežem na poljskem ozemlju.
(4)Poljska trdi, da bi splošna obveznost izdajanja elektronskih računov prinesla koristi v boju proti goljufijam in utajam na področju davka na dodano vrednost (DDV). Z navedeno obveznostjo in s prenosom dodatnih podatkov o transakcijah se bodo znatno izboljšale analitične zmogljivosti poljske davčne uprave, ki ji bo omogočeno samodejno preverjanje ujemanja med prijavljenim in plačanim DDV ter natančnejše preverjanje zahtevkov za vračilo DDV, ki jih predložijo davkoplačevalci. Nadalje bodo z obveznostjo dopolnjeni drugi ukrepi za boj proti goljufijam in utajam na področju DDV in za posodobitev sistema DDV, na primer enotni revizijski spis za namene DDV, mehanizem deljenega plačila 9 , sistem za elektronsko analizo finančnih tokov ali sistem spletnih davčnih blagajn za spremljanje maloprodajnega sektorja.
(5)Poljska meni, da bi obvezno izdajanje elektronskih računov davčnim zavezancem prineslo mnoge poenostavitve izpolnjevanja obveznosti, na primer predhodno izpolnjevanje obračunov DDV in rekapitulacijskih poročil ali hitrejša vračila DDV. Izdajanje elektronskih računov bi davčnim zavezancem prineslo prednosti, kot sta storitev shranjevanja in arhiviranja računov, ki jo zagotavlja uprava, ali avtomatizacija računovodskih postopkov. Stroški, ki bi jih imeli davčni zavezanci zaradi prilagoditve svojih sistemov sistemu izdajanja elektronskih računov, po oceni Poljske ne bodo visoki, zlasti v primerjavi z ugodnostmi, ki bi jih imeli na podlagi uvedbe modela izdajanja elektronskih računov. V pomoč pri prilagoditvi je Poljska pred začetkom veljavnosti obveznega izdajanja elektronskih računov vzpostavila model prostovoljnega izdajanja elektronskih računov. Poleg tega bi zagotovila tudi brezplačna orodja za izpolnjevanje obveznosti izdajanja elektronskih računov in izvedla obsežno informacijsko kampanjo, da bi davčne zavezance seznanila z novimi predpisi na področju DDV o obveznem izdajanju elektronskih računov.
(6)Glede na široko področje uporabe in novost posebnega ukrepa je pomembno oceniti njegov učinek na boj proti goljufijam in utajam na področju DDV ter na davčne zavezance. Če bi Poljska menila, da je treba posebni ukrep podaljšati, bi morala Komisiji skupaj z zahtevo za podaljšanje predložiti poročilo, ki bi vključevalo oceno posebnega ukrepa z vidika njegove učinkovitosti v boju proti goljufijam in utajam na področju DDV ter pri poenostavitvi obračunavanja DDV.
(7)Ta posebni ukrep ne bi smel vplivati na pravico prejemnika, da račun prejme v papirnati obliki v primeru transakcij znotraj Skupnosti.
(8)Posebni ukrep je sorazmeren z zastavljenimi cilji. Poleg tega posebni ukrep ne povzroča tveganja, da bi se goljufija prenesla na druge sektorje ali druge države članice.
(9)Posebni ukrep ne bo negativno vplival na skupni znesek davčnih prihodkov, zbranih v fazi končne potrošnje, in ne bo imel negativnega učinka na lastna sredstva Unije iz naslova DDV –
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Z odstopanjem od člena 218 Direktive 2006/112/ES se Poljski dovoli, da kot račune sprejme vse dokumente ali sporočila, ki so jih izdali davčni zavezanci s sedežem na poljskem ozemlju, le če se ti dokumenti ali sporočila posredujejo v elektronski obliki.
Člen 2
Z odstopanjem od člena 232 Direktive 2006/112/ES se Poljski dovoli, da določi, da se prejemnikom računov, izdanih na poljskem ozemlju, ni treba strinjati z uporabo elektronskih računov.
Člen 3
Poljska Komisijo uradno obvesti o nacionalnih ukrepih, s katerimi izvaja odstopanja iz členov 1 in 2.
Člen 4
Ta sklep se uporablja od 1. aprila 2023 do 31. marca 2026.
Če Poljska meni, da je potrebno podaljšanje odstopanj iz členov 1 in 2, Komisiji predloži zahtevo za podaljšanje skupaj s poročilom, v katerem oceni, kako učinkoviti so bili nacionalni ukrepi iz člena 3 v boju proti goljufijam in utajam na področju DDV ter pri poenostavitvi obračunavanja DDV. V poročilu prav tako oceni učinek teh ukrepov na davčne zavezance in zlasti, ali se s temi ukrepi povečujejo njihovo upravno breme in stroški.
Člen 5
Ta sklep je naslovljen na Republiko Poljsko.
V Bruslju,
Za Svet
predsednik
