EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 8.2.2022

COM(2022) 46 final

2022/0032(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi okvira ukrepov za okrepitev evropskega polprevodniškega ekosistema (akt o čipih)

(Besedilo velja za EGP)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Polprevodniški čipi so osrednjega pomena za digitalno gospodarstvo. Omogočajo delovanje digitalnih proizvodov: od pametnih telefonov in avtomobilov do kritičnih aplikacij in infrastrukture v zdravstvu, energetiki, komunikacijah ter v večini drugih industrijskih sektorjev. Prav tako so ključnega pomena za tehnologije prihodnosti, vključno z umetno inteligenco in komunikacijo 5G/6G. Brez čipov ni digitalizacije.

V preteklem letu je bila Evropa priča motnjam v oskrbi s čipi, kar je povzročilo pomanjkanja v več gospodarskih sektorjih in potencialno hude družbene posledice. Take motnje v oskrbi ogrožajo številne evropske sektorje, vključno z avtomobilskim, energetskim, komunikacijskim in zdravstvenim ter strateške sektorje, kot so obramba, varnost in vesolje. Hkrati se na trgu začenjajo pojavljati lažni čipi, kar ogroža varnost elektronskih naprav in sistemov.

Zdajšnja kriza je razkrila strukturne ranljivosti evropskih vrednostnih verig. Globalno pomanjkanje polprevodnikov je razkrilo tudi odvisnost Evrope od ponudbe, ki je vezana na omejeno število podjetij in geografskih območij, ter njeno ranljivost za omejitve izvoza iz tretjih držav in druge motnje, ki se pojavljajo v zdajšnjih geopolitičnih razmerah. Poleg tega to odvisnost še povečujejo izjemno visoke ovire za vstop na trg in kapitalska intenzivnost sektorja. Za najzmogljivejše čipe je na primer potrebna proizvodnja z natančnostjo nekaj nanometrov (nm) 1 . Za gradnjo takih zmogljivosti je potrebna vnaprejšnja naložba v višini vsaj 15 milijard EUR 2 , za dosego pripravljenosti na proizvodnjo z ustreznimi donosi 3 pa so potrebna tri leta. Odhodki za zasnovo takih čipov lahko znašajo od 0,5 milijarde EUR do precej več kot 1,0 milijarde EUR. Intenzivnost raziskav in razvoja v sektorju je visoka in presega 15 % 4 .

Danes evropski akterji vlagajo predvsem v raziskave in razvoj, vendar ne dovolj, da bi se rezultati prelili v industrijske koristi. Take raziskave in razvoj so ključni dejavnik, ki omogoča miniaturizacijo polprevodniških tehnologij, potrebnih za proizvodnjo računalniško zmogljivih čipov naslednje generacije. V Evropi imajo sedež vodilne raziskovalne in tehnološke organizacije na svetu. Vendar se številni rezultati evropskih raziskav in razvoja industrijsko uporabljajo zunaj Unije.

Unija je močna pri zasnovi polprevodniških sestavnih delov za močnostno elektroniko, radiofrekvenčne in analogne naprave, senzorje in mikrokrmilnike, ki se danes široko uporabljajo v avtomobilski in predelovalni industriji. Manj močna je pri zasnovi digitalne logike (procesorji in pomnilniki), ki postaja bistvena, saj postajajo podatki, umetna inteligenca in povezljivost vse bolj razširjeni.

Unija je prav tako v zelo dobrem položaju glede materialov in opreme, ki so potrebni za upravljanje velikih obratov za proizvodnjo čipov, saj imajo številna podjetja bistveno vlogo v oskrbovalni verigi. Ima močne in raznolike industrijske uporabniške sektorje, npr. avtomobilsko industrijo, industrijsko avtomatizacijo, zdravstvo, energetiko, komunikacije itd. Vendar je sodelovanje vzdolž vrednostne verige šibko.

Skupni tržni delež Unije na svetovnem trgu polprevodnikov je po vrednosti 10 % 5 , kar je precej manj od njene gospodarske teže. Kljub močnemu svetovnemu položaju na področju proizvodnje materialov in opreme je Unija pri oblikovanju, proizvodnji, pakiranju, preskušanju in sestavljanju čipov močno odvisna od dobaviteljev iz tretjih držav.

Danes so polprevodniki v središču močnih geostrateških interesov in svetovne tehnološke tekme. Države si želijo zagotoviti oskrbo z najnaprednejšimi čipi, saj bo to pogojevalo njihovo sposobnost delovanja (gospodarsko, industrijsko in vojaško) ter spodbudilo digitalno preobrazbo. Vse glavne svetovne regije veliko vlagajo in uvajajo podporne ukrepe za inovacije in krepitev svojih proizvodnih zmožnosti.

Unija ima potrebno, da postane vodilna v industriji na trgu čipov prihodnosti. Njen cilj je do leta 2030 podvojiti svoj delež svetovne proizvodnje na 20 % po vrednosti 6 . Cilj ni le zmanjšati odvisnosti, ampak tudi izkoristiti gospodarske priložnosti, saj naj bi se svetovni trg polprevodnikov pred koncem desetletja podvojil, s čimer bi se z inovativnimi proizvodi za evropske državljane povečala konkurenčnost polprevodniškega ekosistema in industrije na splošno.

Pojavljajo se novi tržni trendi in priložnosti. Podjetja na področju polprevodnikov vse bolj sooblikujejo prilagojene čipe s podjetji, ki so njihovi končni uporabniki, da bi se izboljšala zmogljivost sistema z optimizacijo strojne in programske opreme. Umetna inteligenca, oblak na robu in digitalna preobrazba industrijskih sektorjev nudijo nove priložnosti za prihodnjo konkurenčnost evropske tehnologije in vodilni položaj industrije.

Hkrati se tehnologija nenehno razvija. Nadaljuje se nadaljnja miniturizacija v smeri manjših razsežnosti vozlišč v glavnih procesnih tehnologijah (FinFET in FDSOI) v skladu z Moorejevim zakonom 7 , hkrati pa obstaja veliko povpraševanje po energijsko učinkovitejših rešitvah, da se zagotovi trajnost vse večjega odtisa proizvodnje. Nastajajoče računalniške paradigme, kot so nevromorfno računalništvo in kvantne tehnologije, so tehnologije, ki obetajo nova področja uporabe. Novi materiali, kot sta silicijev karbid (SiC) in galijev nitrid (GaN), so bistveni za upravljanje porabe energije, npr. optimalno uporabo električne energije akumulatorja, zlasti za raznovrstna električna vozila in proizvodnjo energije iz obnovljivih virov.

Ta obrazložitveni memorandum je priložen predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira ukrepov za krepitev evropskega polprevodniškega ekosistema v Uniji (akt o čipih).

Za uresničitev te vizije se evropska strategija za čipe opira na pet strateških ciljev:

·Evropa bi morala okrepiti svojo vodilno vlogo na področju raziskav in tehnologije;

·Evropa bi morala zgraditi in okrepiti lastne zmogljivosti za inovacije na področju zasnove, proizvodnje in pakiranja naprednih čipov ter jih pretvoriti v komercialne proizvode;

·Evropa bi morala vzpostaviti ustrezen okvir za znatno povečanje svoje proizvodne zmogljivosti do leta 2030;

·Evropa bi morala obravnavati pereče pomanjkanje znanj in spretnosti, pritegniti nove talente in podpreti nastanek kvalificirane delovne sile;

·Evropa bi morala razviti poglobljeno razumevanje globalnih oskrbovalnih verig polprevodnikov.

·vzpostaviti pobudo Čipi za Evropo za podporo obsežne gradnje tehnoloških zmogljivosti in inovacij po vsej Uniji, da se omogočita razvoj in uporaba vrhunskih polprevodniških in kvantnih tehnologij naslednje generacije, ki bodo okrepile napredne zmogljivosti Unije za snovanje, povezovanje sistemov in proizvodnjo čipov ter znanj in spretnosti, vključno s poudarkom na zagonskih podjetjih in podjetjih v razširitveni fazi (prvi steber, „pobuda Čipi za Evropo“).

Pobuda bo zlasti zgradila inovativno platformo za virtualno snovanje, da se okrepi zmogljivost Evrope za oblikovanje, ki bo dostopna pod odprtimi, nediskriminatornimi in preglednimi pogoji. Platforma bo spodbujala široko sodelovanje skupnosti uporabnikov s snovalnimi hišami, zagonskimi podjetji in MSP, dobavitelji intelektualne lastnine in orodij, snovalci in raziskovalnimi organizacijami ter povezala obstoječe in nove snovalne zmogljivosti z razširjenimi knjižnicami in orodji EDA 10 .

Pobuda bo podpirala pilotne linije, ki tretjim stranem pod odprtimi, preglednimi in nediskriminatornimi pogoji zagotavljajo sredstva za preskušanje, potrjevanje in nadaljnji razvoj zasnove njihovih proizvodov. Razvoj novih naprednih pilotnih linij bo podlaga za naslednjo generacijo proizvodnih zmogljivosti in njihovo potrjevanje.

Poleg tega bo pobuda prispevala h gradnji naprednih tehnoloških in inženirskih zmogljivosti za pospešitev inovativnega razvoja kvantnih čipov, npr. v obliki snovalnih knjižnic za oblikovanje kvantnih čipov, pilotnih linij ter obratov za preskušanje in poskuse.

Pobuda bo podpirala mrežo kompetenčnih centrov po vsej Uniji, ki bodo zagotavljali strokovno znanje deležnikom, vključno z malimi in srednjimi podjetji (MSP), zagonskimi podjetji in vertikalnimi sektorji končnih uporabnikov, ter izboljšali njihova znanja in spretnosti. Kompetenčni centri bodo olajšali odprt, pregleden in nediskriminatoren dostop do snovalne infrastrukture in pilotnih linij ter njihovo učinkovito uporabo. Postali bodo vabljive osi za inovacije in nove, visoko usposobljene talente.

Poleg pobude bi morale dejavnosti za olajšanje dostopa do dolžniškega financiranja in lastniškega kapitala v vrednostni verigi polprevodnikov, ki bodo skupaj opisane kot „Sklad za čipe“, podpirati razvoj dinamičnega in odpornega polprevodniškega ekosistema z zagotavljanjem priložnosti za večjo razpoložljivost sredstev za podporo rasti zagonskih podjetij, podjetij v razširitveni fazi in MSP ter naložb v celotni vrednostni verigi, tudi za podjetja v vrednostnih verigah polprevodnikov, potencialno z mešanim financiranjem, ki ga zagotavlja pobuda;

·vzpostaviti okvir za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s privabljanjem naložb in okrepljenimi proizvodnimi zmogljivostmi za proizvodnjo polprevodnikov ter napredno pakiranje, preskušanje in sestavljanje prek prvih tovrstnih integriranih proizvodnih obratov in odprtih livarn EU (drugi steber „Varnost oskrbe“).

Predlog zlasti opredeljuje merila za lažje izvajanje posebnih projektov, ki prispevajo k zanesljivosti oskrbe s polprevodniki v Uniji. V ta namen razlikuje med dvema vrstama prvih tovrstnih obratov 11 , in sicer med integriranimi proizvodnimi obrati in odprtimi livarnami EU 12 . Če je vloga obrata, ki naj bi se priznal kot eden od dveh vrst prvih tovrstnih obratov, uspešna, morajo države članice v skladu s predlogom zagotoviti učinkovito obravnavo upravnih vlog v zvezi z načrtovanjem, gradnjo in obratovanjem priznanega prvega tovrstnega obrata.

V odziv na vse večjo potrebo po kibernetsko odpornih oskrbovalnih verigah 13 bo Komisija sodelovala z državami članicami in zasebnimi akterji pri opredelitvi sektorskih zahtev za zaupanja vredne čipe z namenom vzpostavitve skupnih standardov in certificiranja ter skupnih zahtev za javna naročila, ki jih je treba razviti ob podpori evropskih organizacij za standardizacijo, kadar je to primerno in ob upoštevanju načel novega zakonodajnega okvira za ugotavljanje skladnosti in nadzor trga;

·vzpostaviti usklajevalni mehanizem med državami članicami in Komisijo za krepitev sodelovanja z državami članicami in med njimi, spremljanje ponudbe polprevodnikov, ocenjevanje povpraševanja, predvidevanje pomanjkanja, sprožitev krizne faze in ukrepanje prek namenske zbirke ukrepov (tretji steber „Spremljanje in krizno odzivanje“).

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Ta predlog je skladen s sporočilom Komisije o posodobitvi nove industrijske strategije 16 za leto 2020 iz maja 2021, v katerem so opredeljena področja strateških odvisnosti, ki bi lahko povzročila ranljivosti, kot je pomanjkanje oskrbe ali tveganje glede kibernetske varnosti. Predlog obravnava izzive v zvezi z zasnovo, proizvodnjo, pakiranjem, preskušanjem in sestavljanjem, opredeljene v sporočilu in priloženem delovnem dokumentu služb Komisije. Sporočilo napoveduje industrijsko zavezništvo za procesorje in polprevodniške tehnologije 17 , da bi opredelili vrzeli v proizvodnji mikročipov in tehnološki razvoj, ki je potreben, da bi podjetja in organizacije uspešno poslovali, pomagali pri konkurenčnosti podjetij, povečali digitalno suverenost Evrope in obravnavali povpraševanje po naslednji generaciji varnih, energetsko učinkovitih, močnih čipov in procesorjev. V okviru te uredbe bo imelo zavezništvo svetovalno vlogo.

Da bi pospešili izvajanje ukrepov, pobuda Čipi za Evropo predvideva nov pravni instrument – Evropski konzorcij za čipno infrastrukturo (ECIC) –, ki je posebej razvit za poenostavitev in strukturiranje pravnih razmerij med člani javno-zasebnega konzorcija, vključno zlasti RTO, ter za zagotovitev strukturnega dialoga s Komisijo za izvajanje ukrepov v okviru pobude. Ta novi pravni instrument je prostovoljen in bo dopolnjeval nabor različnih drugih pravnih instrumentov Unije, vključno s Konzorcijem evropske digitalne infrastrukture15, ki omogočajo združevanje financiranja iz držav članic, proračuna Unije in zasebnih naložb. Pravni subjekti bodo lahko pri oblikovanju javno-zasebnega konzorcija za namene izvajanja ukrepov v okviru pobude izbirali med razpoložljivimi pravnimi instrumenti Unije, ki bolje ustrezajo posebnemu namenu, sestavi in ustanovitvi določenega konzorcija. Skupno podjetje za čipe, ki mu je poverjeno splošno izvajanje nekaterih ukrepov v okviru te pobude, lahko pod pogoji iz člena 134 predloga Komisije za uredbo Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2021/2085 o ustanovitvi skupnih podjetij v okviru programa Obzorje Evropa v zvezi s Skupnim podjetjem za čipe 29 določi, da lahko nekatere ukrepe izvajajo le pravni subjekti, ki sodelujejo v konzorciju, ki je lahko strukturiran v obliki Evropskega konzorcija za čipno infrastrukturo, ali katerih koli drugih razpoložljivih pravnih instrumentov Unije, ki so na voljo za oblikovanje konzorcija.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Predlagani ukrepi lahko podprejo nekatere glavne politike Unije, kot je zeleni dogovor 30 . Uporaba polprevodniških in digitalnih tehnologij kot takih močno omogoča prehod na trajnostnost in lahko privede do novih proizvodov ter učinkovitejših in uspešnejših načinov dela, ki prispevajo k ciljem zelenega dogovora.

Motnje v oskrbi s polprevodniki in odvisnost od drugih regij lahko upočasnijo trajnostni prehod evropskih sektorjev, ki imajo koristi od digitalnih rešitev. Za obravnavo motenj in odvisnosti predlog krepi zmogljivost Evrope za proizvodnjo polprevodnikov. Kadar je ustrezno, bi morali biti obrati v celoti skladni z zahtevami, ki izhajajo iz zakonodaje Unije, na primer v zvezi s presojo vplivov na okolje, emisijami v zrak, vodo in tla, vključno s tveganjem in preprečevanjem industrijskih nesreč, ter si prizadevati za zelo učinkovito rabo energije, virov in vode. Krepitev proizvodne zmogljivosti zahteva hitro vzpostavitev obratov za proizvodnjo polprevodnikov, ki se lahko izjemoma obravnavajo kot obrati prevladujočega javnega interesa, kadar je to potrebno za odstopanja v postopkih izdaje dovoljenj, vključno z nekaterimi okoljskimi presojami, če so izpolnjeni preostali drugi pogoji iz ustreznih določb. Hkrati koncept prvega tovrstnega vključuje morebitno opredelitev tudi na podlagi predvidene energijske ali okoljske učinkovitosti obrata.

Ohranjanje daljše uporabe elektronskih proizvodov z zasnovo za trajnost in nadgradnjo storitev bo zmanjšalo nadomestitvene stopnje in potrebo po novih proizvodih. Materiali za mikročipe se lahko pridobijo s predelavo elektronskih odpadkov; tehnično je na primer sestavljene polprevodniške materiale mogoče reciklirati, čeprav trenutno le v zelo majhnih količinah. Pobuda za trajnostne proizvode, ki temelji na razširitvi področja uporabe direktive o okoljsko primerni zasnovi, bo zagotovila potencialno podlago za take zahteve. Komisija preučuje tudi različne možnosti za sheme vračanja in ponovne prodaje za potrošno elektroniko, da bi se povečala oskrba s funkcionalno rabljenimi napravami.

Z vse večjo digitalizacijo in elektrifikacijo energijsko učinkoviti čipi prispevajo tudi k drugim politikam, vključno s politikami o industrijski proizvodnji, prometu in energetiki, npr. prihodnjim akcijskim načrtom za digitalizacijo energije 37 . Povpraševanje po polprevodniških tehnologijah naj bi se v desetih letih podvojilo. Vse več čipov je vgrajenih v robote in proizvodne stroje, vgrajujejo se v industriji in kmetijstvu, pa tudi v vozila za prevoz in druge naprave. Ker je cilj predloga pametna uporaba čipov in drugih digitalnih tehnologij ter proizvodnja energijsko učinkovitejših čipov, je skladen z več sektorskimi politikami in prispeva k njim.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Ta uredba ima dva ločena specifična cilja, ki sta bistvena dela njenega splošnega cilja vzpostavitve skladnega okvira za krepitev Unijinega polprevodniškega ekosistema. Prvi specifični cilj Uredbe, ki je temeljni prvi steber, je ustvarjanje velikih inovacijskih zmogljivosti in ustreznih tehnoloških zmogljivosti v industriji polprevodnikov za pospeševanje inovacij in prilagajanje nanje. Poleg tega je cilj uredbe, ki sta temeljna drugi in tretji steber, povečati odpornost in zanesljivost oskrbe Unije na področju polprevodniških tehnologij s podpiranjem in usklajevanjem naložb v napredno proizvodnjo polprevodnikov (drugi steber) ter omogočanjem usklajenega spremljanja in kriznega odzivanja (steber 3).

Ustrezna pravna podlaga za prvi cilj so torej člen 173(3), člen 182(1) in člen 183 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). V členu 173(3) PDEU je določeno, da se lahko Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku in po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom odločita za posebne ukrepe v podporo ukrepanju držav članic za zagotovitev, da so vzpostavljeni pogoji, ki so potrebni za konkurenčnost in inovacijsko zmogljivost Unije ter zagotavljanje prilagajanja industrije strukturnih spremembam zaradi hitrih inovacijskim ciklom. Ta pravna podlaga je glede na to, da je prvi steber te uredbe namenjen pospeševanju proizvodnje polprevodnikov v industriji Unije, krepitvi suverenosti v oskrbovalni verigi polprevodnikov, krepitvi industrijskih zmogljivosti, pospeševanju razvoja inovativnih zagonskih podjetij in MSP ter spodbujanju novih naložb v inovacije in tehnološki razvoj, primerna za večino dejavnosti, ki se izvajajo v okviru pobude. Glede na široko naravo pobude temelji tudi na naslovu PDEU „Raziskave in tehnološki razvoj ter vesolje“ (člena 182(1) in 183).

Ustrezna pravna podlaga za drugi cilj, njegov drugi in tretji steber, je člen 114 PDEU. Namen drugega in tretjega stebra tega predloga je ustvariti usklajen pravni okvir za povečanje odpornosti in zanesljivosti oskrbe Unije. Uporaba polprevodnikov je ključna za več gospodarskih sektorjev in družbenih funkcij v Uniji, zato je odporna oskrba bistvena za delovanje notranjega trga. Zato je treba vse motnje v oskrbi predvideti in nemudoma obravnavati, da se ohrani stabilno delovanje strateških sektorjev nižje v prodajni verigi. Glede na znatne gospodarske posledice zdajšnjega pomanjkanja polprevodnikov je verjetno, da bodo države članice uvedle regulativne ukrepe za obravnavanje strukturnih ranljivosti sektorja, ki so povzročile zdajšnje pomanjkanje, ali za odziv na prihodnje pomanjkanje v kriznih razmerah in njegovo ublažitev 38 . Taki regulativni ukrepi so sicer ustrezni za odpravo pomanjkljivosti na nacionalni ravni, vendar bi lahko pomenili neskladen odziv na potrebo po krepitvi odpornosti in obravnavanju morebitnih kriz na notranjem trgu, kar bi povzročilo razdrobljenost sektorja. Da bi omogočili usklajene ukrepe za krepitev odpornosti, so potrebna harmonizirana pravila za lažje izvajanje posebnih projektov, ki prispevajo k zanesljivosti oskrbe s polprevodniki v Uniji (drugi steber). Predlagani mehanizem za spremljanje in krizno odzivanje (tretji steber) bi moral biti enoten, da se omogoči usklajen pristop k pripravljenosti na krize za čezmejno vrednostno verigo polprevodnikov. Predlog zagotavlja ustrezno strukturo upravljanja in sodelovanje med državami članicami na ravni Unije ter tako podpira zaupanje, inovacije in rast na notranjem trgu. Zato je člen 114 PDEU ustrezna pravna podlaga za drugi in tretji steber, da se zagotovi pravilno delovanje notranjega trga.

Drugi členi PDEU ali vsak člen sam po sebi ne more upravičiti obeh navedenih ciljev. Člen 122 PDEU ni upošteven, saj ne zagotavlja podlage za oba cilja in ni združljiv z nobenim od členov 114 in 173 PDEU. Predlagane elemente je treba določiti v enem aktu, saj vsi ukrepi predstavljajo skladen pristop za obravnavanje potrebe po krepitvi polprevodniškega ekosistema Unije na različne načine.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

·Kar zadeva prvi steber (pobuda „Čipi za Evropo“), bo pobuda podpirala obsežno krepitev tehnoloških zmogljivosti in inovacije pod okriljem Unije, da se omogočita razvoj in uporaba vrhunskih polprevodniških in kvantnih tehnologij naslednje generacije ter odpravijo kronične strukturne pomanjkljivosti Evrope v zasnovi in proizvodnji. Države članice so leta 2018 vzpostavile prvi „pomembni projekt skupnega evropskega interesa“ (IPCEI), ki podpira čezmejne inovativne projekte v vrednostni verigi mikroelektronike, pri čemer se načrtuje drugi pomembni projekt skupnega evropskega interesa na tem področju 39 . Čeprav so take pobude strateškega pomena za sektor, je v tej fazi verjetno, da same ne bi zadostno obravnavale krepitve zmogljivosti v obliki pilotnih linij in snovalnih infrastruktur, ki morajo biti splošno dostopne vsem zainteresiranim tretjim stranem po vsej Evropi in ki bodo Uniji omogočile, da bo imela pomembnejšo vlogo v svetovnem in medsebojno odvisnem ekosistemu. Take obsežne zmogljivosti se lahko zaradi obsega potrebnih naložb ter tehničnega znanja in izkušenj zagotovijo le na ravni Unije.

·V zvezi z drugim stebrom („zanesljivost oskrbe“) se lahko ukrepi za pospešitev naložb v proizvodnjo polprevodnikov glede na obseg potrebnih naložb ustrezno oblikujejo in izvajajo le na ravni Unije glede na to, da bodo taki proizvodni obrati po definiciji služili celotnemu notranjemu trgu, krepili celoten ekosistem in zagotavljali zanesljivo oskrbo v kriznih razmerah.

·V zvezi s tretjim stebrom („Spremljanje in krizno odzivanje“) bo okrepljeno sodelovanje Unije zagotovilo potrebno in primerljivo zbiranje obveščevalnih podatkov. Države članice in Komisija bodo lahko skupaj predvidele pomanjkanja, sprožile krizno fazo ob hudih pomanjkanjih in sprejele potrebne ukrepe za učinkovitejše reševanje take krize kot s paleto nacionalnih ukrepov.

•Sorazmernost

•Izbira instrumenta

Predlagani instrument je uredba Evropskega parlamenta in Sveta. To je najprimernejši pravni instrument za prvi steber predloga o vzpostavitvi pobude Čipi za Evropo, saj lahko le uredba s pravnimi določbami, ki se neposredno uporabljajo, zagotovi potrebno stopnjo enotnosti, ki je potrebna za vzpostavitev in delovanje pobude Unije, katere cilj je podpreti industrijski sektor na celotnem notranjem trgu. Izbiro uredbe kot pravnega instrumenta za drugi steber upravičuje potreba po enotni uporabi novih pravil, zlasti opredelitvi integriranih proizvodnih obratov in odprtih livarn EU ter enotnem postopku za njihovo priznavanje in podporo. Poleg tega je uredba najprimernejši instrument za tretji steber, saj bi moral ta del zagotoviti mehanizem za predvidevanje in odpravljanje hudih motenj pri oskrbi s polprevodniki v Uniji. Mehanizem ne zahteva prenosa z nacionalnimi ukrepi in se neposredno uporablja.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Posvetovanja z deležniki

•Temeljne pravice

Člen 16 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina) določa svobodo gospodarske pobude. Ukrepi v okviru prvega in drugega stebra tega predloga ustvarjajo inovacijsko zmogljivost in spodbujajo zanesljivost oskrbe s polprevodniki, kar lahko okrepi svobodo gospodarske pobude v skladu s pravom Unije ter nacionalnimi predpisi in praksami. Kljub temu lahko nekateri ukrepi v okviru tretjega stebra, potrebni za odpravo hudih motenj oskrbe s polprevodniki v Uniji, začasno omejijo svobodo gospodarske pobude in pogodbeno svobodo, ki ju varuje člen 16, ter lastninsko pravico, ki jo varuje člen 17 Listine. V skladu s členom 52(1) Listine mora biti kakršno koli omejevanje navedenih pravic iz tega predloga predpisano z zakonom, spoštovati mora bistveno vsebino teh pravic in svoboščin ter upoštevati načelo sorazmernosti.

Obveznost razkritja posebnih informacij Komisiji, če so izpolnjeni nekateri pogoji, spoštuje bistvo pravice do gospodarske pobude (člen 16 Listine) in nanjo ne bo nesorazmerno vplivala. Vsakršna zahteva po informacijah je v skladu s ciljem splošnega interesa Unije, da se omogoči opredelitev morebitnih blažitvenih ukrepov za krizo zaradi pomanjkanja polprevodnikov. Te zahteve po informacijah so primerne in učinkovite za dosego cilja z zagotavljanjem informacij, potrebnih za oceno zadevne krize. Komisija načeloma zahteva želene informacije le od predstavniških združenj in lahko na posamezna podjetja naslovi zahteve le, če je to potrebno. Ker informacije o stanju oskrbe sicer niso na voljo, ni enako učinkovitega ukrepa za pridobitev informacij, ki bi evropskim nosilcem odločanja omogočile, da sprejmejo blažitvene ukrepe. Glede na hude gospodarske in družbene posledice pomanjkanj polprevodnikov in temu primeren pomen blažitvenih ukrepov so zahteve po informacijah sorazmerne z želenim ciljem. Poleg tega je omejitev pravice do gospodarske pobude in lastninske pravice izravnana z ustreznimi zaščitnimi ukrepi. Vsaka zahteva po informacijah se lahko vloži le v kriznih razmerah, v katerih je Komisija z izvedbenim aktom sprožila krizno fazo.

Obveznost sprejemanja in prednostnega razvrščanja prednostnih naročil spoštuje bistvo pravice do gospodarske pobude in pogodbene svobode (člen 16 Listine) ter lastninsko pravico (člen 17 Listine) in nanje ne bo ne bo nesorazmerno vplivala. Ta obveznost izpolnjuje cilj splošnega interesa Unije, tj. zagotoviti, da kritični sektorji, ki so jih prizadele motnje v oskrbi zaradi pomanjkanja polprevodnikov, še naprej delujejo. Obveznost je primerna in učinkovita za dosego tega cilja z zagotavljanjem prednostne uporabe razpoložljivih virov za proizvode, s katerimi se oskrbujejo ti sektorji. Enako učinkovitega ukrepa ni. Sorazmerno je, da se v kriznih razmerah obrati za proizvodnjo polprevodnikov, ki so zaprosili za priznanje kot „integriranega proizvodnega obrata“ in „odprte livarne EU“, drugi obrati za proizvodnjo polprevodnikov, ki so to možnost sprejeli v okviru prejemanja javne podpore, ali podjetja v oskrbovalni verigi polprevodnikov, ki prejmejo prednostno naročilo iz tretje države, kolikor to znatno vpliva na zanesljivost oskrbe v kritičnih sektorjih, zavežejo, da sprejmejo in prednostno razvrstijo nekatera naročila. Ustrezni zaščitni ukrepi zagotavljajo, da kakršen koli negativen vpliv obveznosti prednostnega razvrščanja na pravico do gospodarske pobude, pogodbeno svobodo in lastninsko pravico ne pomeni kršitve teh pravic. Vsaka obveznost prednostnega razvrščanja določenih naročil se lahko vloži le v kriznih razmerah, v katerih je Komisija z izvedbenim aktom sprožila krizno fazo. Zadevno podjetje lahko od Komisije zahteva, da pregleda prednostno naročilo, če ga ne more izvesti ali če bi izvedba naročila zanj pomenila nerazumno ekonomsko breme in bi povzročila posebne težave. Poleg tega je subjekt, za katerega velja obveznost, izvzet iz vsakršne odškodninske odgovornosti za kršitev pogodbenih obveznosti, ki izhaja iz izpolnitve obveznosti.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Komisija bo ocenila izložek, rezultate in učinek tega predloga tri leta po datumu začetka njegove uporabe in nato vsaka štiri leta. Glavne ugotovitve ocene bodo predstavljene v poročilu Evropskemu parlamentu in Svetu, ki bo objavljeno. Za izvedbo ocene bodo Evropski odbor za polprevodnike, države članice in pristojni nacionalni organi Komisiji na njeno zahtevo zagotovili informacije.

Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

1.1Poglavje I – Splošne določbe

Poglavje I določa predmet urejanja te uredbe. Določa tudi opredelitve pojmov, ki se uporabljajo v celotnem instrumentu. Uredba vzpostavlja okvir, sestavljen iz treh „stebrov“, za krepitev evropskega polprevodniškega ekosistema Uredba zlasti vzpostavlja pobudo Čipi za Evropo, ki ustvarja pogoje, potrebne za krepitev zmogljivosti Unije za industrijske inovacije (prvi steber), vključuje opredelitev in merila za prve tovrstne integrirane proizvodne obrate in odprte livarne EU (drugi steber) ter mehanizem usklajevanja za spremljanje in krizno odzivanje (tretji steber).

1.2Poglavje II – Pobuda Čipi za Evropo

1.3Poglavje III – Zanesljivost oskrbe

Poglavje III določa okvir za integrirane proizvodne obrate in odprte livarne EU. Integrirani proizvodni obrati in odprte livarne EU so proizvodni obrati z zmožnostmi proizvodnje polprevodnikov, ki so prvi tovrstni v Uniji in prispevajo k zanesljivosti oskrbe in odpornemu ekosistemu na notranjem trgu. Da bi se obrat lahko štel za integrirani proizvodni obrat in odprto livarno EU, bi moral imeti zlasti jasen pozitiven učinek na vrednostno verigo polprevodnikov v Uniji.

Medtem ko so integrirani proizvodni obrati vertikalno integrirani, odprte livarne EU nudijo znaten del svoje proizvodne zmogljivosti drugim industrijskim akterjem, kot so polprevodniške družbe brez izdelave (tj. podjetja, ki čipe snujejo, vendar jih ne izdelujejo). Naložbe v te obrate olajšujejo razvoj proizvodnje polprevodnikov v Uniji. Če Komisija obrat prizna kot integrirani proizvodni obrat ali kot odprto livarno EU, se zato šteje, da ti obrati prispevajo k zanesljivosti oskrbe s polprevodniki v Uniji in so zato v javnem interesu. Da bi dosegle zanesljivost oskrbe, lahko države članice brez poseganja v pravila o državni pomoči uporabijo programe podpore in zagotovijo upravno podporo, vključno s hitrimi upravnimi postopki za vloge, povezanimi z njihovim načrtovanjem, gradnjo in delovanjem. Komisija bo obrat priznala kot integrirani proizvodni obrat ali odprto livarno EU, če izpolnjuje merila iz tega poglavja. Komisija lahko razveljavi svojo odločitev, če je priznanje temeljilo na nepravilnih informacijah ali če obrat ne izpolnjuje več meril.

1.4Poglavje IV – Spremljanje in krizno odzivanje

Poglavje IV vsebuje mehanizem za usklajeno spremljanje vrednostne verige polprevodnikov in odzivanje na motnje v oskrbi s polprevodniki, ki vplivajo na pravilno delovanje notranjega trga.

Oddelek 1 (Spremljanje) določa sistem za spremljanje in opozarjanje v zvezi z vrednostno verigo polprevodnikov. Sistem temelji na rednih dejavnostih spremljanja držav članic, ki vključujejo zlasti opazovanje kazalnikov zgodnjega opozarjanja ter razpoložljivost in celovitost storitev in blaga, ki jih zagotavljajo ključni udeleženci na trgu. Komisija zagotavlja podlago za dejavnosti spremljanja z oceno tveganja Unije, v kateri opredeli kazalnike zgodnjega opozarjanja. Za zagotovitev sodelovanja industrije bodo države članice pozvale ustrezne deležnike in industrijska združenja, naj jih obveščajo o znatnih nihanjih v povpraševanju in motnjah v njihovi oskrbovalni verigi. Države članice bi morale redno posodabljati in izmenjevati svoje ugotovitve v Evropskem odboru za polprevodnike. Če države članice v okviru svojih dejavnosti spremljanja ali posodobitve s strani deležnikov strani opazijo morebitno krizo zaradi polprevodnikov ali pojav pomembnega dejavnika tveganja, o tem obvestijo Komisijo. Na podlagi tega opozorila ali opozorila iz drugih virov, vključno z informacijami mednarodnih partnerjev, Komisija skliče izredni sestanek Evropskega odbora za polprevodnike. Srečanje bo namenjeno oceni potrebe po sprožitvi krizne faze in razpravi o morebitnem usklajenem javnem naročanju pred pomanjkanjem. Poleg tega se Unija posvetuje ali sodeluje z zadevnimi tretjimi državami, da bi poiskale kooperativne rešitve za odpravo motenj v oskrbovalni verigi.

Oddelek 2 (krizna faza) določa pravila za sprožitev krizne faze zaradi polprevodnikov in podrobno opisuje nujne ukrepe, ki se lahko uporabijo za odziv na krizo.

Komisija lahko sproži krizno fazo z izvedbenim aktom, če o krizi zaradi polprevodnikov obstajajo konkretni, resni in zanesljivi dokazi. Do krize zaradi polprevodnikov pride v primeru hudih motenj v oskrbi s polprevodniki, ki povzročijo znatna pomanjkanja, kar ima znatne negativne učinke na enega ali več pomembnih sektorjev Unije ali preprečuje popravilo in vzdrževanje bistvenih proizvodov, ki jih uporabljajo kritični sektorji, ter njihovo oskrbo z navedenimi proizvodi. V izvedbenem aktu bo določeno trajanje krizne faze ali njeno podaljšanje. Pred iztekom krizne faze Komisija ob upoštevanju mnenja Evropskega odbora za polprevodnike oceni, ali bi bilo treba sprožitev krizne faze podaljšati. V krizni fazi bo imel Evropski odbor za polprevodnike izredne sestanke, da bi državam članicam omogočil tesno sodelovanje s Komisijo in usklajevanje vseh nacionalnih ukrepov, sprejetih v zvezi z oskrbovalno verigo polprevodnikov.

Ko se sproži krizna faza, lahko Komisija sprejme nekatere nujne ukrepe iz te uredbe. Komisija lahko od predstavniških združenj podjetij ali po potrebi posameznih podjetij, ki delujejo v oskrbovalni verigi polprevodnikov, zahteva informacije, potrebne za oceno krize zaradi polprevodnikov in opredelitev morebitnih blažitvenih ukrepov. Ti subjekti morajo Komisiji predložiti zahtevane informacije. Zahtevane informacije so lahko informacije o njihovih zmožnostih proizvodnje, proizvodnih zmogljivostih, trenutnih primarnih motnjah ali katerih koli drugih obstoječih podatkih, potrebnih za oceno narave krize zaradi polprevodnikov ali za opredelitev in oceno morebitnih blažitvenih ali nujnih ukrepov na nacionalni ravni ali ravni Unije. Komisija lahko po potrebi zahteva od IPF, OEF, obratov za proizvodnjo polprevodnikov, ki so to možnost že sprejeli v okviru prejemanja javne podpore, ali podjetij v oskrbovalni verigi polprevodnikov, ki so bila predmet zahteve za prednostno naročilo tretje države v obsegu, ki znatno vpliva na delovanje kritičnih sektorjev, da sprejmejo in prednostno razvrstijo proizvodnjo v krizi pomembnih proizvodov za kritične sektorje. Poleg tega ali na zahtevo dveh ali več držav članic lahko Komisija v njihovem imenu deluje kot osrednji nabavni organ za nabavo v krizi pomembnih proizvodov za kritične sektorje. Komisija bo v posvetovanju z Evropskim odborom za polprevodnike ocenila uporabnost, nujnost in sorazmernost zahteve. Za opredelitev kritičnih sektorjev se ta uredba nanaša na sektorje, navedene v Prilogi k predlogu Komisije za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o odpornosti kritičnih subjektov 48 , ter na obrambni sektor in druge dejavnosti, ki so pomembne za javno varnost in zaščito, ter določa, da lahko Komisija te nujne ukrepe omeji na nekatere sektorje s tega seznama.

1.5Poglavje V – Upravljanje

Naslov V določa sisteme upravljanja na ravni Unije in nacionalni ravni. Predlog na ravni Unije ustanavlja Evropski odbor za polprevodnike, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic, predseduje pa mu Komisija. Evropski odbor za polprevodnike bo o pobudi svetoval odboru javnih organov Skupnega podjetja za čipe (prvi steber); svetoval bo Komisiji in ji pomagal pri izmenjavi informacij o delovanju IPF in OEF (drugi steber); obravnaval in pripravljal bo opredelitev posebnih kritičnih sektorjev in tehnologij, obravnaval vprašanja spremljanja in kriznega odzivanja (tretji steber), zagotovil podporo pri dosledni uporabi predlagane uredbe in ter olajšal sodelovanje med državami članicami. Evropski odbor za polprevodnike podpira Komisijo pri mednarodnem sodelovanju. Prav tako usklajuje in izmenjuje informacije z ustreznimi kriznimi strukturami, vzpostavljenimi v skladu s pravom Unije. Evropski odbor za polprevodnike se bo sestajal v različnih sestavah in organiziral ločene sestanke za svoje naloge v okviru prvega stebra in za svoje naloge iz drugega in tretjega stebra. Komisija lahko ustanovi stalne ali začasne podskupine Evropskega odbora za polprevodnike ter povabi organizacije, ki zastopajo interese industrije polprevodnikov, in druge deležnike v take podskupine kot opazovalce.

Države članice bodo na nacionalni ravni imenovale enega ali več pristojnih nacionalnih organov in med njimi nacionalno enotno kontaktno točko za izvajanje Uredbe.

1.6Poglavja VI, VII, VIII – Končne določbe

V poglavju VI je poudarjena obveznost vseh strani, da spoštujejo zaupnost občutljivih poslovnih informacij in poslovnih skrivnosti. Ta obveznost velja za Komisijo, pristojne nacionalne organe in druge organe držav članic ter vse predstavnike in strokovnjake, ki se udeležujejo sestankov Evropskega odbora za polprevodnike in Odbora. Poglavje določa tudi pravila o učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih kaznih in globah za neizpolnjevanje obveznosti iz te uredbe, ob upoštevanju ustreznih zaščitnih ukrepov. Komisija lahko naloži periodične denarne kazni, če zadevna podjetja v krizi zaradi polprevodnikov ne sprejmejo in prednostno razvrstijo nekaterih naročil. Poleg tega lahko Komisija naloži globe podjetju, ki predloži nepravilne, nepopolne ali zavajajoče podatke ali jih ne predloži v predpisanem roku.

Poglavje VII določa pravila in pogoje za izvajanje prenosa pooblastila in izvedbenih pooblastil. Predlog pooblašča Komisijo, da po potrebi sprejme izvedbene akte, s katerimi se omogoči postopkovna specifikacija in zagotovi enotna uporaba Uredbe in delegiranih aktov za spremembo Priloge I (dejavnosti iz navedene priloge na način, ki je skladen s cilji pobude) in Priloge II (merljivi kazalniki in določbe o vzpostavitvi okvira za spremljanje in ocenjevanje za dopolnitev te uredbe).

Poglavje VIII vsebuje spremembe drugih aktov, vključno s programom Digitalna Evropa, in obveznost Komisije, da pripravi redna poročila Evropskemu parlamentu in Svetu o oceni in pregledu Uredbe.

2022/0032 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi okvira ukrepov za okrepitev evropskega polprevodniškega ekosistema (akt o čipih)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti členov 173, 3, 182(1), 183 in 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 49 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 50 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Polprevodniki so v temelju vsake digitalne naprave: od pametnih telefonov in avtomobilov do kritičnih aplikacij in infrastrukture v zdravstvu, energetiki, komunikacijah ter v večini drugih industrijskih sektorjev. Čeprav so polprevodniki bistveni za delovanje našega sodobnega gospodarstva in družbe, je Unija doživela doslej največje motnje v oskrbi z njimi. Trenutno pomanjkanje oskrbe je simptom trajnih in hudih strukturnih pomanjkljivosti v vrednostni in oskrbovalni verigi polprevodnikov v Uniji. Motnje so pri tem razkrile dolgotrajne ranljivosti, zlasti močno odvisnost od tretjih držav pri proizvodnji in zasnovi čipov.

(2)Vzpostaviti bi bilo treba okvir za povečanje odpornosti Unije na področju polprevodniških tehnologij, spodbujanje naložb, krepitev zmogljivosti oskrbovalne verige Unije za polprevodnike ter krepitev sodelovanja med državami članicami in Komisijo.

(3)Ta okvir ima dva cilja. Prvi je zagotoviti pogoje, potrebne za konkurenčnost in inovacijsko zmogljivost Unije, ter prilagoditev industrije strukturnim spremembam zaradi hitrih inovacijskih ciklov in potrebe po trajnostnosti. Drugi cilj, ki je ločen od prvega in ga dopolnjuje, je izboljšati delovanje notranjega trga z določitvijo enotnega pravnega okvira Unije za povečanje odpornosti in zanesljivosti oskrbe Unije na področju polprevodniških tehnologij.

(4)Sprejeti je treba ukrepe za krepitev zmogljivosti in sektorja polprevodnikov v Uniji v skladu s členom 173(3) Pogodbe. Zaradi teh ukrepov ni potrebno usklajevanje nacionalnih zakonov in drugih predpisov. Pri tem bi morala Unija okrepiti konkurenčnost in odpornost polprevodniške tehnološke in industrijske baze, hkrati pa okrepiti inovacijsko zmogljivost svojega sektorja polprevodnikov, zmanjšati odvisnost od omejenega števila podjetij in geografskih območij tretjih držav ter okrepiti svojo zmogljivost za snovanje in proizvodnjo naprednih sestavnih delov. Pobuda Čipi za Evropo (v nadaljnjem besedilu: pobuda) bi morala te cilje podpreti s premostitvijo vrzeli med naprednimi raziskovalnimi in inovacijskimi zmogljivostmi Evrope ter njihovim trajnostnim industrijskim izkoriščanjem. Spodbujati bi morala krepitev zmogljivosti, da se omogoči zasnova, proizvodnja in povezovanje sistemov polprevodniških tehnologij naslednje generacije, okrepiti sodelovanje med ključnimi akterji po vsej Uniji ter evropske oskrbovalne in vrednostne verige polprevodnikov, služiti ključnim industrijskim sektorjem in ustvarjati nove trge.

(5)Uporaba polprevodnikov je ključna za več gospodarskih sektorjev in družbenih funkcij v Uniji, zato je odporna oskrba bistvena za delovanje notranjega trga. Glede na široko čezmejno kroženje polprevodniških proizvodov je odpornost in zanesljivost oskrbe s polprevodniki najbolje obravnavati s harmonizacijsko zakonodajo Unije na podlagi člena 114 Pogodbe. Da bi omogočili usklajene ukrepe za krepitev odpornosti, so potrebna harmonizirana pravila za lažje izvajanje posebnih projektov, ki prispevajo k zanesljivosti oskrbe s polprevodniki v Uniji. Predlagani mehanizem za spremljanje in krizno odzivanje bi moral biti enoten, da se omogoči usklajen pristop k pripravljenosti na krize za čezmejno vrednostno verigo polprevodnikov.

(6)Doseganje teh ciljev bo podprto z mehanizmom upravljanja. Ta uredba na ravni Unije ustanavlja Evropski odbor za polprevodnike, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic, predseduje pa mu Komisija. Evropski odbor za polprevodnike bo Komisiji svetoval in ji pomagal pri posebnih vprašanjih, vključno z dosledno uporabo te uredbe, olajševanjem sodelovanja med državami članicami in izmenjavo informacij o vprašanjih, povezanih s to uredbo. Evropski odbor za polprevodnike bi moral organizirati ločene sestanke za svoje naloge v okviru različnih poglavij te uredbe. Razni sestanki lahko vključujejo različne sestave predstavnikov na visoki ravni, Komisija pa lahko ustanovi podskupine.

(7)Glede na globalizirano naravo oskrbovalne verige polprevodnikov je mednarodno sodelovanje s tretjimi državami pomemben element za doseganje odpornosti polprevodniškega ekosistema Unije. Ukrepi, sprejeti na podlagi te uredbe, bi morali Uniji omogočiti tudi, da ima kot center odličnosti izrazitejšo vlogo v bolje delujočem globalnem, medsebojno odvisnem polprevodniškem ekosistemu. Komisija bi morala ob pomoči Evropskega odbora za polprevodnike sodelovati in vzpostavljati partnerstva s tretjimi državami, da bi se v največji možni meri poiskalo rešitve, s katerimi bi naslovili motnje v oskrbovalni verigi polprevodnikov.

(8)Za sektor polprevodnikov so značilni zelo visoki razvojni in inovacijski stroški ter zelo visoki stroški gradnje najsodobnejših obratov za preskušanje in poskuse v podporo industrijski proizvodnji. To neposredno vpliva na konkurenčnost in inovacijsko zmogljivost industrije Unije ter na zanesljivost in odpornost oskrbe. Glede na izkušnje z nedavnimi pomanjkanji v Uniji in po svetu ter hiter razvoj tehnoloških izzivov in inovacijskih ciklov, ki vplivajo na vrednostno verigo polprevodnikov, je treba z vzpostavitvijo pobude okrepiti konkurenčnost, odpornost in inovacijsko zmogljivost Unije.

(9)Države članice nosijo glavno odgovornost za ohranjanje trdne podlage za Unijino industrijo, konkurenčnost, trajnostnost in inovacije. Vendar narava in obseg inovacijskega izziva v sektorju polprevodnikov zahtevata skupno ukrepanje na ravni Unije.

(10)Cilje Okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta 51 (Obzorje Evropa) – okvirnega programa za raziskave in inovacije je krepiti evropski raziskovalni prostor, ga spodbuditi k večji konkurenčnosti, vključno z njegovo industrijo, hkrati pa spodbujati vse dejavnosti raziskave in razvoja za uresničevanje strateških prednostnih nalog in zavez Unije, katerih končni namen je spodbujati mir, vrednote Unije in blaginjo svojih narodov. Ker gre za pomembno prednostno nalogo Unije, se skupnih finančnih virov, dodeljenih programu, ne bi smelo zmanjšati, zmanjšanje finančnih virov programa, namenjenih za okrepitev finančnih sredstev programa Digitalna Evropa s ciljem prispevanja pobudi za čipe, pa bi bilo treba nadomestiti z drugim virom. Posledično bi bilo treba brez poseganja v institucionalna pooblastila Evropskega parlamenta in Sveta dati na voljo programu Obzorje Evropa za obdobje 2023–2027 znesek odobritev za prevzem obveznosti, ki je enak zmanjšanju, in ki izhaja iz celotnega ali delnega neizvajanja projektov navedenega ali predhodnega programa, kot je določeno v členu 15(3) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta 52 (finančna uredba). Ta znesek se doda k 0,5 milijarde EUR (v cenah iz leta 2018), ki je že navedena v skupni izjavi Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije o ponovni uporabi sproščenih sredstev v povezavi z raziskovalnim programom.

(11)Da bi Uniji zagotovili zmogljivosti za raziskave in inovacije na področju polprevodniške tehnologije, ki so potrebne za ohranjanje vodstva v naložbah v raziskave in industrijo ter premostitev zdajšnje vrzeli med raziskavami in razvojem ter proizvodnjo, bi morale Unija in njene države članice bolje usklajevati svoja prizadevanja in sovlagati. Da bi to dosegli, bi morale Unija in države članice upoštevati dvojni cilj digitalnega in zelenega prehoda. Pobuda bi morala z vsemi sestavnimi deli in ukrepi v čim večji meri racionalizirati in povečati koristi uporabe polprevodniških tehnologij kot močnih dejavnikov za trajnostni prehod, ki lahko vodijo k novim proizvodom in k učinkovitejši, uspešnejši, čistejši in trajnejši rabi virov, vključno z energijo in materiali, potrebnimi za proizvodnjo in uporabo polprevodnikov v celotnem življenjskem ciklu.

(12)Da bi pobuda dosegla svoj splošni cilj ter naslovila izzive na strani ponudbe in povpraševanja v zdajšnjem polprevodniškem ekosistemu, bi morala vključevati pet glavnih sestavnih delov. Prvič, za okrepitev snovalne zmogljivosti Evrope bi morala pobuda podpirati ukrepe za vzpostavitev virtualne platforme, ki bi bila na voljo po vsej Uniji. Platforma bi morala povezati skupnosti snovalnih hiš, MSP in zagonskih podjetij, dobaviteljev intelektualne lastnine in orodij z raziskovalnimi in tehnološkimi organizacijami za zagotovitev virtualnih prototipnih rešitev, ki temeljijo na sorazvoju tehnologije. Drugič, za okrepitev varnosti in odpornosti oskrbe ter zmanjšanje odvisnost Unije od proizvodnje iz tretjih držav, bi morala pobuda podpirati razvoj in dostop do pilotnih linij. Pilotne linije bi morale industriji zagotoviti zmogljivost za preskušanje, poskuse in potrjevanje polprevodniških tehnologij in konceptov zasnove sistemov na višjih ravneh tehnološke pripravljenosti, ki presegajo tretjo raven, vendar do osme ravni, hkrati pa čim bolj zmanjšati vplive na okolje. Naložbe Unije so poleg naložb držav članic in zasebnega sektorja v pilotnih linijah potrebne za obravnavanje obstoječih strukturnih izzivov in nedelovanja trga, kadar taki instrumenti v Uniji niso na voljo, kar ovira inovacijski potencial in svetovno konkurenčnost Unije. Tretjič, da bi omogočili naložbe v alternativne tehnologije, kot so kvantne tehnologije, ki spodbujajo razvoj sektorja polprevodnikov, bi morala pobuda podpirati ukrepe, vključno s snovalnimi knjižnicami za kvantne čipe, pilotnimi linijami za izdelavo kvantnih čipov ter obrati za preskušanje in poskuse za kvantne sestavne dele. Četrtič, da bi spodbudili uporabo polprevodniških tehnologij, zagotovili dostop do snovalnih in pilotnih zmogljivosti ter odpravili vrzeli v znanjih in spretnostih po vsej Uniji, bi morala pobuda podpirati ustanovitev kompetenčnih centrov v polprevodnikih v vsaki državi članici. Dostop do javno financirane infrastrukture, kot so pilotne in testne zmogljivosti, ter do kompetenčne mreže bi moral biti odprt za široko paleto uporabnikov, odobriti pa ga je treba na pregleden in nediskriminatoren način ter pod tržnimi pogoji (ali pod tržnimi pogoji (ali stroški z razumno maržo) za velika podjetja, MSP pa imajo lahko koristi od prednostnega dostopa ali nižjih cen. Tak dostop, tudi za mednarodne raziskovalne in komercialne partnerje, lahko vodi k širšemu medsebojnemu bogatenju in izboljšanju tehničnega znanja in izkušenj ter odličnosti, hkrati pa prispeva k povračilu stroškov. Petič, Komisija bi morala v tesnem sodelovanju s skupino Evropske investicijske banke in skupaj z drugimi izvajalskimi partnerji, kot so nacionalne spodbujevalne banke in institucije, vzpostaviti namensko podporo v okviru instrumenta za naložbe v polprevodnike (v okviru dejavnosti spodbujanja naložb, ki so skupaj opisane kot „Sklad za čipe“), v katerem bi predlagala tako kapitalske kot dolžniške rešitve, vključno z mehanizmom mešanega financiranja v okviru sklada InvestEU, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta 53 . Dejavnosti „Sklada za čipe“ bi morale podpirati razvoj dinamičnega in odpornega polprevodniškega ekosistema z zagotavljanjem priložnosti za večjo razpoložljivost sredstev za podporo rasti zagonskih podjetij in MSP ter naložb v celotni vrednostni verigi, tudi za druga podjetja v vrednostnih verigah polprevodnikov. Pri tem bo Evropski svet za inovacije zagotovil dodatno namensko podporo z nepovratnimi sredstvi in kapitalskimi naložbami za inovatorje z visokim tveganjem, ki ustvarjajo trg.

(13)Da bi premostili omejitve sedanjih razdrobljenih prizadevanj v obliki javnih in zasebnih naložb, olajšali povezovanje, medsebojno bogatenje in donosnost naložb v tekoče programe ter sledili skupni strateški viziji Unije za polprevodnike kot sredstvu za uresničitev ambicij Unije in njenih držav članic za zagotovitev vodilne vloge v digitalnem gospodarstvu, bi morala pobuda Čipi za Evropo olajšati boljše usklajevanje in tesnejše sinergije med obstoječimi programi financiranja na ravni Unije in nacionalni ravni, boljše usklajevanje in sodelovanje z industrijo in ključnimi deležniki iz zasebnega sektorja ter dodatne skupne naložbe z državami članicami. Z načinom izvajanja pobude se združujejo viri iz Unije, držav članic in tretjih držav, pridruženih obstoječim programom Unije, ter zasebnega sektorja. Uspeh pobude lahko zato temelji le na skupnem prizadevanju držav članic in Unije za podpiranje znatnih kapitalskih stroškov in široke razpoložljivosti virtualnega snovanja, preskušanja in pilotnih virov ter širjenja znanja, spretnosti in kompetenc. Kadar je to ustrezno in glede na posebnosti zadevnih ukrepov, bi bilo treba cilje pobude, zlasti dejavnosti „Sklada za čipe“, podpirati tudi prek mehanizma mešanega financiranja v okviru sklada InvestEU.

(14)Podpora iz Sklada bi se morala sorazmerno uporabiti za obravnavo tržnih nepopolnosti ali naložbenih okoliščin, ki niso optimalne, ukrepi pa ne bi smeli podvajati ali izrivati zasebnega financiranja ali izkrivljati konkurence na notranjem trgu. Ukrepi bi morali imeti jasno dodano vrednost za Unijo.

(15)Pobuda bi morala temeljiti na močni zbirki znanja in izboljšati sinergije z ukrepi, ki jih trenutno podpirajo Unija in države članice s programi in ukrepi za raziskave in inovacije na področju polprevodnikov, in za dognanja dela oskrbovalne verige, zlasti s programom Obzorje Evropa in programom Digitalna Evropa, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/694 Evropskega parlamenta in Sveta 54 , s ciljem do leta 2030 okrepiti vlogo Unije kot svetovnega akterja na področju polprevodniške tehnologije in uporab z rastočim svetovnim deležem proizvodnje. Pobuda bi tesno sodelovala z drugimi zadevnimi deležniki, vključno z zavezništvom za procesorje in polprevodniške tehnologije, in dopolnjevala navedene dejavnosti.

(16)Da bi pospešili izvajanje ukrepov pobude, je treba zagotoviti možnost izvajanja nekaterih ukrepov pobude, zlasti glede pilotnih linij, prek novega pravnega instrumenta, tj. Evropskega konzorcija za čipno infrastrukturo (ECIC). ECIC bi moral biti pravna oseba. To pomeni, da je lahko pri vložitvi vloge za ukrepe, ki naj bi se financirali iz pobude, vložnik sam ECIC in ne posamezni subjekti, ki sestavljajo ECIC. Glavni cilj ECIC bi moral biti spodbujanje učinkovitega in strukturnega sodelovanja med pravnimi subjekti, vključno z raziskovalnimi in tehnološkimi organizacijami. Zato mora ECIC vključevati sodelovanje vsaj treh pravnih subjektov iz treh držav članic in delovati kot konzorcij javno-zasebnega sektorja za določen ukrep. Ustanovitev ECIC ne bi smela vključevati dejanske ustanovitve novega organa Unije in ne bi smela biti usmerjena v en poseben ukrep v okviru pobude. Obravnavati bi morala vrzel v naboru orodij Unije za združevanje financiranja iz držav članic, proračuna Unije in zasebnih naložb za namene izvajanja ukrepov pobude. Močne sinergije je mogoče doseči zlasti s kombiniranim razvojem različnih pilotnih linij v okviru ECIC, pri čemer se prispevek Unije združi s skupnimi viri držav članic in drugih udeležencev. Pri proračunu ECIC, ki bi ga države članice in udeleženci iz zasebnega sektorja dali na voljo v predvidenem obdobju delovanja, bi bilo treba upoštevati časovne okvire ukrepov, ki se izvajajo v okviru te pobude. Komisija ne bi smela biti neposredno stranka v konzorciju.

(17)Primarno izvajanje pobude bi moralo biti poverjeno Skupnemu podjetju za čipe, kakor je ustanovljeno z Uredbo Sveta XX/XX o spremembi Uredbe (EU) 2021/2085 o ustanovitvi skupnih podjetij v okviru programa Obzorje Evropa v zvezi s Skupnim podjetjem za čipe 55 .

(18)Da bi spodbudili vzpostavitev potrebnih proizvodnih in z njimi povezanih snovalnih zmogljivosti ter s tem zagotovili zanesljivost oskrbe v Uniji, bi lahko bila ustrezna javna podpora. Pri tem je treba določiti merila za lažje izvajanje posebnih projektov, ki prispevajo k doseganju ciljev te uredbe, in razlikovati med dvema vrstama obratov, in sicer: integriranimi proizvodnimi obrati in odprtimi livarnami EU.

(19)Integrirani proizvodni obrati in odprte livarne EU bi morali zagotoviti zmožnosti proizvodnje polprevodnikov, ki so prve tovrstne v Uniji in prispevajo k zanesljivosti oskrbe in odpornemu ekosistemu na notranjem trgu. Kvalificiran dejavnik za proizvodnjo prvega tovrstnega obrata bi lahko bil v zvezi s tehnološkim vozliščem, substratom, kot sta silicijev karbid in galijev nitrid, ali drugimi inovacijami proizvodov, ki lahko zagotovijo boljšo učinkovitost, procesno tehnologijo ali energijsko in okoljsko učinkovitost. Obrat primerljive zmožnosti v industrijskem obsegu v Uniji še ne bi smel biti bistveno prisoten ali načrtovan za gradnjo, razen obratov za raziskave in razvoj ali manjših proizvodnih obratov.

(20)Kadar odprta livarna EU nudi proizvodno zmogljivost podjetjem, ki niso povezana z upravljavcem obrata, bi morala odprta livarna EU vzpostaviti, izvajati in vzdrževati ustrezno in učinkovito funkcionalno ločitev, da se prepreči izmenjava zaupnih informacij med notranjim in zunanjim delom proizvodnje. To bi moralo veljati za vse informacije, pridobljene pri zasnovi in pri čelnih ali zalednih proizvodnih postopkih.

(21)Da bi se lahko šteli za integrirane proizvodne obrate ali odprte livarne EU, bi morala imeti vzpostavitev in delovanje obrata jasen pozitiven učinek na vrednostno verigo polprevodnikov v Uniji, zlasti v zvezi z zagotavljanjem odporne oskrbe uporabnikov na notranjem trgu s polprevodniki. Učinek na več držav članic, vključno s kohezijskimi vidiki, bi se lahko štel za enega od kazalnikov jasnega pozitivnega učinka integriranega proizvodnega obrata in odprte livarne EU na vrednostno verigo polprevodnikov v Uniji.

(22)Pomembno je, da se za integrirane proizvodne obrate in odprte livarne EU obveznosti javne službe tretjih držav ne uporabljajo ekstrateritorialno na način, ki bi lahko ogrozil njihovo sposobnost za uporabo infrastrukture, programske opreme, storitev, obratov, sredstev, virov, intelektualne lastnine ali strokovnega znanja, potrebnih za izpolnjevanje obveznosti v zvezi s prednostnimi naročili iz te uredbe, ki bi jih morale zagotavljati.

(23)Glede na hiter razvoj polprevodniških tehnologij in za okrepitev prihodnje industrijske konkurenčnosti Unije bi se morali integrirani proizvodni obrati in odprte livarne EU zavezati k stalnim in učinkovitim naložbam v polprevodnike naslednje generacije, vključno s preskušanjem in poskusi v zvezi z novimi dognanji s prednostnim dostopom do pilotnih linij, vzpostavljenih v okviru pobude Čipi za Evropo, brez poseganja v dejanski dostop drugih.

(24)Da se omogoči enoten in pregleden postopek za priznanja kot integriranega proizvodnega obrata ali odprte livarne EU, bi morala Komisija sprejeti odločitev o priznanju na podlagi vloge posameznega podjetja ali konzorcija več podjetij. Da bi se upošteval pomen usklajenega in skupnega izvajanja načrtovanega instrumenta, bi morala Komisija v svoji oceni upoštevati zavezo države članice ali držav članic, v katerih namerava vložnik vzpostaviti svoje obrate v podporo vzpostavitvi. Poleg tega bi lahko Komisija pri ocenjevanju izvedljivosti poslovnega načrta upoštevala splošen izkaz vložnika. Glede na privilegije, povezane s priznanjem integriranega proizvodnega obrata ali odprte livarne EU, bi morala Komisija spremljati, ali obrati, ki jim je bil dodeljen ta status, še vedno izpolnjujejo merila iz te uredbe.

(25)Glede na njihov pomen za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe in omogočanje odpornega polprevodniškega ekosistema bi bilo treba šteti, da so integrirani proizvodni obrati in odprte livarne EU v javnem interesu. Zagotavljanje zanesljive oskrbe s polprevodniki je pomembno tudi za digitalizacijo, ki omogoča zeleni prehod številnih drugih sektorjev. Da bi prispevale k zanesljivosti oskrbe s polprevodniki v Uniji, lahko države članice uporabijo programe podpore in zagotovijo upravno podporo v nacionalnih postopkih izdaje dovoljenj. To ne posega v pristojnost Komisije na področju državne pomoči v skladu s členoma 107 in 108 Pogodbe, kadar je ustrezno. Države članice bi morale podpreti vzpostavitev integriranih proizvodnih obratov in odprtih livarn EU v skladu s pravom Unije.

(26)Integrirane proizvodne obrate in odprte livarne EU je treba vzpostaviti čim prej, hkrati pa čim bolj zmanjšati upravno breme. Zato bi morale države članice kar najhitreje obravnavati vloge, povezane z načrtovanjem, gradnjo in delovanjem integriranih proizvodnih obratov in odprtih livarn EU. Imenovati bi morale organ, ki bo olajšal in usklajeval postopke izdaje dovoljenj ter imenoval koordinatorja, ki bo deloval kot enotna kontaktna točka za projekt. Poleg tega se lahko, kadar je to potrebno za odobritev odstopanja v skladu z Direktivo Sveta 92/43/EGS 56 in Direktivo 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta 57 , za vzpostavitev in obratovanje teh obratov šteje, da imajo prevladujoč javni interes v smislu navedenih pravnih besedil, če so izpolnjeni drugi pogoji iz teh določb.

(27)Skupni standardi za zelene, zaupanja vredne in varne čipe bi zelo koristili notranjemu trgu. Prihodnje pametne naprave, sistemi in platforme za povezljivost bodo morali temeljiti na naprednih polprevodniških sestavnih delih, izpolnjevati pa bodo morali tudi zelene zahteve, zahteve glede zaupanja in kibernetske varnosti, ki bodo v veliki meri odvisne od značilnosti osnovne tehnologije. V ta namen bi morala Unija razviti referenčne certifikacijske postopke in od industrije zahtevati, da skupaj razvije takšne postopke za posebne sektorje in tehnologije s potencialno velikim družbenim učinkom.

(28)Glede na to bi morala Komisija v posvetovanju z Evropskim odborom za polprevodnike pripraviti podlago za certificiranje zelenih, zaupanja vrednih in varnih čipov ter vgrajenih sistemov, ki temeljijo na polprevodniških tehnologijah ali jih široko uporabljajo. Zlasti bi morali razpravljati o ustreznih sektorjih in proizvodih, ki potrebujejo tako certificiranje, ter jih opredeliti.

(29)Glede na strukturne pomanjkljivosti oskrbovalne verige polprevodnikov in posledično tveganje pomanjkanj v prihodnosti ta uredba zagotavlja instrumente za usklajen pristop k spremljanju in učinkovitemu odpravljanju morebitnih motenj na trgu.

(30)Zaradi zapletenih, hitro razvijajočih se in medsebojno povezanih vrednostnih verig polprevodnikov z različnimi akterji je potreben usklajen pristop k rednemu spremljanju, da se poveča sposobnost zmanjševanja tveganj, ki lahko negativno vplivajo na oskrbo s polprevodniki. Države članice bi morale spremljati vrednostno verigo polprevodnikov s poudarkom na kazalnikih zgodnjega opozarjanja ter razpoložljivosti in neoporečnosti storitev in blaga, ki jih zagotavljajo ključni udeleženci na trgu, tako da to ne bi predstavljalo prevelikega upravnega bremena za podjetja.

(31)Vse ustrezne ugotovitve, vključno z informacijami, ki jih zagotovijo ustrezni deležniki in industrijska združenja, bi bilo treba predložiti Evropskemu odboru za polprevodnike, da se omogoči redna izmenjava informacij med visokimi predstavniki držav članic in vključitev informacij v pregled spremljanja vrednostnih verig polprevodnikov.

(32)Pomembno je upoštevati posebne vpoglede v stanje oskrbe uporabnikov polprevodnikov. Zato bi morale države članice opredeliti glavne kategorije uporabnikov na svojih nacionalnih trgih in z njimi redno komunicirati. Poleg tega bi morale države članice zadevnim organizacijam deležnikov, vključno z industrijskimi združenji in predstavniki glavnih kategorij uporabnikov, omogočiti, da zagotovijo informacije o znatnih spremembah povpraševanja in oskrbe ter znanih motnjah v svoji oskrbovalni verigi, npr. nerazpoložljivosti kritičnih polprevodnikov ali surovin, nadpovprečno dolgim trajanjem postopka , zamudah pri dobavi in izjemnih povišanjih cen.

(33)Za izvajanje teh dejavnosti spremljanja lahko pristojni organi držav članic potrebujejo nekatere informacije, ki morda niso javno dostopne, kot so informacije o vlogi posameznega podjetja v vrednostni verigi polprevodnikov. V teh omejenih okoliščinah, ko je to potrebno in sorazmerno za namene izvajanja dejavnosti spremljanja, bi morali imeti pristojni organi držav članic možnost, da od zadevnega podjetja zahtevajo te informacije.

(34)Države članice bi morale Komisijo opozoriti, če ustrezni dejavniki kažejo na morebitno krizo zaradi polprevodnikov. Za zagotovitev usklajenega odziva na take krize bi morala Komisija na podlagi opozorila države članice ali drugih virov, vključno z informacijami mednarodnih partnerjev, sklicati izredno sejo Evropskega odbora za polprevodnike, da se oceni, ali je treba sprožiti krizno fazo, in razpravlja o tem, ali bi bilo za države članice primerno, potrebno in sorazmerno izvajati usklajeno skupno javno naročanje. Komisija bi se morala v skladu z mednarodnimi obveznostmi in brez poseganja v postopkovne zahteve iz Pogodbe o mednarodnih sporazumih posvetovati in sodelovati z zadevnimi tretjimi državami, da bi obravnavala morebitne motnje v mednarodni oskrbovalni verigi.

(35)Pristojni nacionalni organi bi morali v okviru spremljanja izvesti tudi pregled podjetij, ki delujejo v Uniji vzdolž oskrbovalne verige polprevodnikov s sedežem na njihovem nacionalnem ozemlju, in te informacije priglasiti Komisiji.

(36)Za olajšanje učinkovitega spremljanja je potrebna poglobljena ocena tveganj, povezanih z različnimi fazami vrednostne verige polprevodnikov, tudi glede izvora in virov oskrbe zunaj Unije. Taka tveganja so lahko povezana s kritičnimi vložki in opremo za industrijo, vključno z digitalnimi proizvodi, ki so lahko ranljivi, morebitnim vplivom ponarejenih polprevodnikov, proizvodnimi zmogljivostmi in drugimi tveganji, ki lahko prekinejo oskrbovalno verigo, jo ogrozijo ali nanjo negativno vplivajo. Ta tveganja bi lahko vključevala oskrbovalne verige z eno samo kritično točko odpovedi ali take, ki so sicer zelo zgoščene. Drugi pomembni dejavniki bi lahko vključevali razpoložljivost nadomestkov ali alternativnih virov za kritične vložke ter odporen in trajnosten promet. Komisija bi morala ob pomoči Evropskega odbora za polprevodnike in ob upoštevanju informacij, prejetih od glavnih kategorij uporabnikov, pripraviti oceno tveganja na ravni Unije.

(37)Za napovedovanje prihodnjih motenj v različnih fazah vrednostne verige polprevodnikov v Uniji in pripravo nanje bi morala Komisija ob pomoči Evropskega odbora za polprevodnike opredeliti kazalnike zgodnjega opozarjanja v oceni tveganja Unije. Taki kazalniki bi lahko vključevali razpoložljivost surovin, polizdelkov in človeškega kapitala, potrebnih za proizvodnjo polprevodnikov ali ustrezne proizvodne opreme, napovedano povpraševanje po polprevodnikih na trgih Unije in svetovnih trgih, dvig cen, ki presega običajno cenovno nihanje, učinek nesreč, napadov, naravnih nesreč ali drugih hudih dogodkov, učinek trgovinskih politik, tarif, izvoznih omejitev, trgovinskih ovir in drugih ukrepov, povezanih s trgovino, ter učinek zaprtja podjetij, selitev proizvodnje ali prevzemov ključnih udeležencev na trgu. Države članice bi morale spremljati te kazalnike zgodnjega opozarjanja.

(38)Za številna podjetja, ki zagotavljajo storitve ali blago v zvezi s polprevodniki, se domneva, da so bistvena za učinkovito oskrbovalno verigo polprevodnikov v polprevodniškem ekosistemu Unije zaradi števila podjetij v Uniji, ki so odvisna od njihovih proizvodov, njihovega deleža v Uniji ali svetovnega tržnega deleža, njihovega pomena za zagotavljanje zadostne ravni ponudbe ali morebitnega vpliva motenj v oskrbi svojih proizvodov ali storitev. Države članice bi morale opredeliti take ključne udeležence na trgu na svojem ozemlju.

(39)V skladu s členom 4 Uredbe (EU) 2019/452 o vzpostavitvi okvira za pregled neposrednih tujih naložb v Uniji 58 lahko države članice in Komisija pri ugotavljanju, ali neposredne tuje naložbe lahko vplivajo na varnost ali javni red, upoštevajo morebitne učinke na kritične tehnologije in blago z dvojno rabo, kot je opredeljeno v členu 2, točka 1, Uredbe Sveta (ES) št. 428/2009 59 , vključno s polprevodniki.

(40)Kot del spremljanja bi države članice lahko posebej upoštevale razpoložljivost in neoporečnost storitev in blaga ključnih udeležencev na trgu. Zadevna država članica bi lahko o teh vprašanjih obvestila Evropski odbor za polprevodnike.

(41)Za hiter, učinkovit in usklajen odziv Unije na krizo zaradi polprevodnikov je treba nosilcem odločanja zagotoviti pravočasne in posodobljene informacije o trenutnih operativnih razmerah ter zagotoviti, da se lahko sprejmejo učinkoviti ukrepi za zagotovitev oskrbe prizadetih kritičnih sektorjev s polprevodniki.

(42)Krizno fazo zaradi polprevodnikov bi bilo treba sprožiti, če obstajajo konkretni, resni in zanesljivi dokazi za tako krizo. Kriza zaradi polprevodnikov se pojavi v primeru hudih motenj v oskrbi s polprevodniki, ki povzročijo znatno pomanjkanje polprevodnikov, kar povzroča znatne zamude in negativne učinke na enega ali več pomembnih gospodarskih sektorjev v Uniji, bodisi neposredno bodisi zaradi verižnih učinkov pomanjkanja, saj industrijski sektorji Unije predstavljajo močno bazo uporabnikov polprevodnikov. Namesto ali poleg tega do krize zaradi polprevodniki pride tudi, kadar hude motnje v oskrbi s polprevodniki povzročijo znatna pomanjkanja, kar preprečuje popravilo in vzdrževanje bistvenih proizvodov, ki jih uporabljajo kritični sektorji, na primer medicinske in diagnostične opreme, ter oskrbo z njimi.

(43)Da bi zagotovili prožen in učinkovit odziv na tako krizo zaradi polprevodnikov, bi bilo treba Komisijo pooblastiti, da z izvedbenimi akti sproži krizno fazo za vnaprej določeno obdobje trajanja, ob upoštevanju mnenja Evropskega odbora za polprevodnike. Komisija bi morala oceniti potrebo po podaljšanju in podaljšati krizno fazo za vnaprej določeno obdobje, če bi bila ta potreba ugotovljena, ob upoštevanju mnenja Evropskega odbora za polprevodnike.

(44)Tesno sodelovanje med Komisijo in državami članicami ter usklajevanje vseh nacionalnih ukrepov, sprejetih v zvezi z oskrbovalno verigo polprevodnikov, sta v krizni fazi nepogrešljiva za odpravo motenj s potrebno skladnostjo, odpornostjo in učinkovitostjo. V ta namen bi moral Evropski odbor za polprevodnike po potrebi organizirati izredne sestanke. Vsi sprejeti ukrepi bi morali biti strogo omejeni na trajanje krizne faze.

(45)Ob sprožitvi krizne faze bi bilo treba opredeliti in izvajati ustrezne, učinkovite in sorazmerne ukrepe brez poseganja v morebitno nadaljnje mednarodno sodelovanje z ustreznimi partnerji, da bi ublažili spreminjajoče se krizne razmere. Komisija bi morala po potrebi zahtevati informacije od podjetij v oskrbovalni verigi polprevodnikov. Poleg tega bi morala imeti Komisija možnost, da kadar je to potrebno in sorazmerno, zahteva od integriranih proizvodnih obratov in odprtih livarn EU, da sprejmejo in prednostno razvrstijo naročilo za proizvodnjo v krizi pomembnih proizvodov ter da delujejo kot osrednji nabavni organ, kadar jih pooblastijo države članice. Komisija bi lahko ukrepe omejila na nekatere kritične sektorje. Poleg tega lahko Evropski odbor za polprevodnike svetuje, ali je treba uvesti režim za nadzor izvoza v skladu z Uredbo (EU) 2015/479 Evropskega parlamenta in Sveta 60 . Evropski odbor za polprevodnike lahko tudi oceni nadaljnje ustrezne in učinkovite ukrepe ter s tem v zvezi svetuje. Uporaba vseh teh nujnih ukrepov bi morala biti sorazmerna in omejena na to, kar je potrebno za odpravo zadevnih pomembnih motenj, če je to v najboljšem interesu Unije. Komisija bi morala Evropski parlament in Svet redno obveščati o sprejetih ukrepih in razlogih zanje. Komisija lahko po posvetovanju z Odborom izda smernice o izvajanju in uporabi nujnih ukrepov

(46)Številni sektorji so ključni za pravilno delovanje notranjega trga. Ti kritični sektorji so sektorji, navedeni v Prilogi k predlogu Komisije za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o odpornosti kritičnih subjektov 61 . Za namene te uredbe bi bilo treba obrambne in druge dejavnosti, ki so pomembne za javno varnost in zaščito, dodatno obravnavati kot kritični sektor. Določene ukrepe bi bilo treba sprejeti le zato, da se zagotovi oskrba kritičnih sektorjev. Komisija lahko omeji nujne ukrepe na določene od teh sektorjev ali na določene njihove dele, kadar kriza zaradi polprevodnikov povzroči motnje v njihovem delovanju ali bi lahko ogrozila delovanje.

(47)Namen zahtev po informacijah podjetjem v oskrbovalni verigi polprevodnikov, s sedežem v Uniji v krizni fazi, je poglobljena ocena krize zaradi polprevodnikov, da se opredelijo morebitni blažitveni ali nujni ukrepi na ravni Unije ali nacionalni ravni. Take informacije lahko vključujejo zmožnost proizvodnje, proizvodno zmogljivost ter trenutne primarne motnje in ozka grla. Ti vidiki bi lahko vključevali tipično in trenutno zalogo v krizi pomembnih proizvodov v proizvodnih obratih v Uniji in obratih tretjih držav, ki jih upravlja, jim oddaja naročila ali pri njih nabavlja; tipični in trenutno dejansko povprečno trajanje postopka za najpogostejše proizvedene proizvode; pričakovani obseg proizvodnje za naslednje tri mesece za vsak proizvodni obrat Unije; razlogi, ki preprečujejo zapolnitev proizvodnih zmogljivosti, ali drugi obstoječi podatki, potrebni za oceno narave krize zaradi polprevodnikov ali morebitnih blažitvenih ali nujnih ukrepov na nacionalni ravni ali ravni Unije. Vsaka zahteva bi morala biti sorazmerna, upoštevati legitimne cilje podjetja ter stroške in trud, ki so potrebni za dajanje podatkov na voljo, ter določati ustrezne roke za predložitev zahtevanih informacij. Podjetja bi morala biti obvezana izpolniti zahtevo in se jim lahko naložijo kazni, če zahteve ne izpolnijo ali če predložijo napačne informacije. Za vse pridobljene informacije bi morala veljati pravila o zaupnosti. Če je podjetje predmet zahteve po informacijah v zvezi s svojimi dejavnostmi na področju polprevodnikov iz tretje države, bi moralo o tem obvestiti Komisijo, da se omogoči ocena, ali je zahteva po informacijah s strani Komisije upravičena.

(48)Da bi zagotovili, da bodo lahko kritični sektorji še naprej delovali v času krize ter kadar je to potrebno in sorazmerno za ta namen, bi Komisija lahko integrirane proizvodne obrate in odprte livarne EU zavezala k sprejetju naročila za v krizi pomembne proizvode in njegovi prednostni razvrstitvi. Ta obveznost se lahko razširi tudi na se lahko naloži tudi na proizvodne obrate za polprevodnike, ki so sprejeli tako možnost v okviru prejetja javne podpore. Odločitev o prednostnem naročilu bi bilo treba sprejeti v skladu z vsemi veljavnimi pravnimi obveznostmi Unije, ob upoštevanju okoliščin primera. Obveznost prednostnega razvrščanja bi morala imeti prednost pred katero koli izpolnitveno obveznostjo v skladu z zasebnim ali javnim pravom, hkrati pa bi morala upoštevati legitimne cilje podjetij ter strošek in trud, ki sta potrebna za kakršno koli spremembo etape proizvodnje. Podjetjem se lahko naložijo kazni, če ne izpolnjujejo obveznosti glede prednostnih naročil.

(49)Zadevno podjetje bi moralo sprejeti prednostno naročilo in ga prednostno obravnavati. V izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih lahko podjetje od Komisije zahteva pregled naložene obveznosti. To velja bodisi, kadar obrat ne more izpolniti naročila, tudi če se določi za prednostno, bodisi zaradi nezadostnih proizvodnih zmožnosti ali proizvodne zmogljivosti bodisi ker bi to pomenilo nerazumno gospodarsko breme in bi obratu povzročilo posebne težave.

(50)V izjemnih okoliščinah, ko podjetje, ki deluje v oskrbovalni verigi polprevodnikov v Uniji, od tretje države prejme zahtevek za prednostno naročilo, bi moralo o tej zahtevi obvestiti Komisijo, da bi lahko ocenila, ali bi morala v primeru, da obstaja znaten učinek na zanesljivost oskrbe kritičnih sektorjev in da so v tem primeru izpolnjene tudi druge zahteve glede nujnosti, sorazmernosti in zakonitosti, tudi Komisija naložiti obveznost prednostnega naročila.

(51)Glede na pomen zagotavljanja zanesljive oskrbe kritičnih sektorjev, ki opravljajo ključne družbene funkcije, izpolnjevanje obveznosti izvajanja prednostnega naročila ne bi smelo pomeniti odškodninske odgovornosti do tretjih oseb za kakršno koli kršitev pogodbenih obveznosti, ki bi lahko bila posledica potrebnih začasnih sprememb operativnih postopkov zadevnega proizvajalca, v obsegu, v katerem je bila kršitev pogodbenih obveznosti potrebna za skladnost z zahtevano prednostno razvrstitvijo. Podjetja, ki bi lahko spadala v področje uporabe prednostnega naročila, bi morala to možnost predvideti v svojih poslovnih pogodbenih pogojih. Brez poseganja v uporabo drugih določb to izvzetje odgovornosti ne vpliva na izvzetje odgovornosti za proizvode z napako, kot je določeno v Direktivi Sveta 85/374/EGS z dne 25. julija 1985 62 .

(52)Obveznost prednostnega razvrščanja pri proizvodnji nekaterih proizvodov spoštuje bistvo pravice do gospodarske pobude in pogodbene svobode iz člena 16 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina) ter lastninsko pravico iz člena 17 Listine in nanju ne bo nesorazmerno vplivala. V skladu s členom 52(1) Listine mora biti kakršno koli omejevanje navedenih pravic iz te uredbe predpisano z zakonom, spoštovati mora bistveno vsebino teh pravic in svoboščin ter upoštevati načelo sorazmernosti.

(53)Kadar se sproži krizna faza, bi lahko dve ali več držav članic pooblastilo Komisijo, da združi povpraševanje in deluje v njihovem imenu za njihova naročila v javnem interesu v skladu z obstoječimi pravili in postopki Unije, s čimer bi izkoristile svojo kupno moč. S pooblastilom bi bila lahko Komisija pooblaščena za sklepanje sporazumov v zvezi z nabavo v krizi pomembnih proizvodov za nekatere kritične sektorje. Komisija bi morala v posvetovanju z odborom za vsako zahtevo oceniti uporabnost, nujnost in sorazmernost. Kadar ne namerava upoštevati zahteve, bi morala o tem obvestiti zadevne države članice in odbor ter navesti razloge za to. Poleg tega bi morale imeti sodelujoče države članice pravico, da imenujejo predstavnike, ki zagotavljajo smernice in nasvete med postopki javnega naročanja in pogajanji o sporazumih o nabavi. Uvajanje in uporaba kupljenih proizvodov bi morala še naprej ostati v pristojnosti sodelujočih držav članic.

(54)Med krizo zaradi pomanjkanja polprevodnikov bo morda potrebno, da Unija razmisli o zaščitnih ukrepih. Evropski odbor za polprevodnike lahko izrazi svoja stališča, na podlagi katerih Komisija oceni, ali razmere na trgu pomenijo znatno pomanjkanje bistvenih proizvodov v skladu z Uredbo (EU) 2015/479.

(55)Da bi omogočili nemoteno, učinkovito in usklajeno izvajanje te uredbe, sodelovanje in izmenjavo informacij, bi bilo treba ustanoviti Evropski odbor za polprevodnike. Evropski odbor za polprevodnike bi moral Komisiji svetovati in ji pomagati pri posebnih vprašanjih. Med temi vprašanji bi moralo biti tudi svetovanje o pobudi Čipi za Evropo odboru javnih organov Skupnega podjetja za čipe; izmenjava informacij o delovanju integriranih proizvodnih obratov in odprtih livarn EU; razprava o opredelitvi specifičnih sektorjev in tehnologij s potencialno velikim družbenim učinkom in ustreznim varnostnim pomenom, ki ga je treba certificirati za zaupanja vredne proizvode in pripravo te opredelitve ter obravnavanje usklajenega spremljanja in kriznega odzivanja. Poleg tega bi moral Evropski odbor za polprevodnike zagotavljati dosledno uporabo te uredbe, olajšati sodelovanje med državami članicami in izmenjevati informacije o vprašanjih, povezanih s to uredbo. Evropski odbor za polprevodnike bi moral podpirati Komisijo pri mednarodnem sodelovanju v skladu z mednarodnimi obveznostmi, tudi pri zbiranju informacij in ocenjevanju kriz. Poleg tega bi moral Evropski odbor za polprevodnike usklajevati, sodelovati in izmenjevati informacije z drugimi strukturami Unije za krizno odzivanje in pripravljenost na krize, da se zagotovi skladen in usklajen pristop Unije glede kriznega odzivanja in pripravljenosti na krize v primeru kriz zaradi polprevodnikov.

(56)Evropskemu odboru za polprevodnike bi moral predsedovati predstavnik Komisije. Nacionalna enotna kontaktna točka vsake države članice bi morala imenovati vsaj enega predstavnika na visoki ravni v Evropski odbor za polprevodnike. Prav tako bi lahko imenovali različne predstavnike v zvezi z različnimi nalogami Evropskega odbora za polprevodnike, na primer glede na to, katero poglavje te uredbe se obravnava na sestankih Evropskega odbora za polprevodnike. Komisija lahko ustanovi podskupine in bi morala imeti pravico, da vzpostavi delovne dogovore, tako da povabi strokovnjake, da se ad hoc udeležijo njenih sestankov, ali da v svoje podskupine kot opazovalke povabi organizacije, ki zastopajo interese polprevodniške industrije Unije, kot je industrijsko zavezništvo za procesorje in polprevodniške tehnologije, v svoje podskupine.

(57)Evropski odbor za polprevodnike se bo sestajal na ločenih sestankih v zvezi s svojimi nalogami iz Poglavja II in nalogami iz poglavij III in IV. Države članice bi si morale prizadevati za zagotovitev uspešnega in učinkovitega sodelovanja v Evropskem odboru polprevodnikov. Komisija bi morala imeti možnost olajšati komunikacijo med Evropskim odborom za polprevodnike in drugimi organi, uradi, agencijami in svetovalnimi skupinami Unije. Glede na pomen oskrbe s polprevodniki za druge sektorje in posledično potrebe po usklajevanju bi morala Komisija zagotoviti sodelovanje drugih institucij in organov Unije kot opazovalcev na sestankih Evropskega odbora za polprevodnike, kadar je to relevantno in ustrezno v zvezi z mehanizmom za spremljanje in krizno odzivanje, vzpostavljenim v skladu s poglavjem IV. Da bi nadaljevali in izkoristili delo po izvajanju priporočila Komisije o skupnem naboru orodij Unije za odpravo pomanjkanj polprevodnikov, bi moral Evropski odbor za polprevodnike opravljati naloge evropske strokovne skupine za polprevodnike. Ko bo Evropski odbor za polprevodnike začel delovati, bi morala ta strokovna skupina prenehati obstajati.

(58)Države članice imajo ključno vlogo pri uporabi in izvrševanju te uredbe. V zvezi s tem bi morala vsaka država članica imenovati enega ali več pristojnih nacionalnih organov za učinkovito izvajanje te uredbe in zagotoviti, da imajo ti organi ustrezna pooblastila in vire. Države članice lahko imenujejo obstoječi organ ali organe. Da bi povečali organizacijsko učinkovitost v državah članicah in vzpostavili uradno kontaktno točko z javnostjo in drugimi sogovorniki na ravni držav članic in Unije, vključno s Komisijo in Evropskim odborom za polprevodnike, bi morala vsaka država članica v okviru enega od organov, ki jih je imenovala za pristojni organ v skladu s to uredbo, imenovati eno nacionalno enotno kontaktno točko, odgovorno za usklajevanje vprašanj, povezanih s to uredbo, in čezmejno sodelovanje s pristojnimi organi drugih držav članic.

(59)Za zagotovitev zaupanja vrednega in konstruktivnega sodelovanja pristojnih organov na ravni Unije in nacionalni ravni bi morale vse strani, vključene v uporabo te uredbe, spoštovati zaupnost informacij in podatkov, pridobljenih pri opravljanju svojih nalog. Komisija in pristojni nacionalni organi, njihovi uradniki, uslužbenci in druge osebe, ki delajo pod nadzorom teh organov, ter uradniki in javni uslužbenci drugih organov držav članic ne bi smeli razkriti informacij, ki so jih pridobili ali izmenjali v skladu s to uredbo in za katere velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti. To bi moralo veljati tudi za Evropski odbor za polprevodnike in odbor za polprevodnike, ustanovljen s to uredbo. Komisija bi morala imeti možnost, da po potrebi sprejme izvedbene akte, s katerimi določi praktične ureditve za ravnanje z zaupnimi informacijami pri njihovem zbiranju.

(60)Izpolnjevanje obveznosti, naloženih na podlagi te uredbe, bi moralo biti izvršljivo z globami in periodičnimi denarnimi kaznimi. V ta namen bi bilo treba določiti tudi ustrezne višine glob in periodičnih denarnih kazni za neizpolnjevanje obveznosti. Poleg zastaralnih rokov za izvrševanje kazni bi se morali uporabljati zastaralni roki za naložitev glob in periodičnih denarnih kazni. Poleg tega bi morala Komisija zadevnemu podjetju ali predstavniškim združenjem podjetij omogočiti, da se do zadeve opredeli.

(61)Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe sprejme akte za spremembo Priloge I k tej uredbi zaradi upoštevanja tehnoloških sprememb in razvoja na trgu v zvezi z ukrepi, določenimi v navedeni prilogi, in na način, skladen s cilji te uredbe, ter za spremembo Priloge II k tej uredbi v zvezi z merljivimi kazalniki, kadar bi se to zdelo potrebno, in za dopolnitev te uredbe z določbami o vzpostavitvi okvira za spremljanje in ocenjevanje. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje 63 . Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(62)Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z izbiro ECIC ter v zvezi s postopkom za določitev in opredelitev nalog kompetenčnih centrov in postopka za vzpostavitev mreže, da se dosežejo cilji pobude. Poleg tega bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi s sprožitvijo krizne faze v krizi zaradi polprevodnikov, da se omogoči hiter in usklajen odziv, ter za določitev praktičnih ureditev za ravnanje z zaupnimi informacijami. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 64 .

(63)Ker cilja te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega ali učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja. –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Poglavje I

Splošne določbe

Člen 1

Predmet urejanja

1.Ta uredba vzpostavlja okvir za krepitev sektorja polprevodnikov na ravni Unije, zlasti z naslednjimi ukrepi:

(a)z vzpostavitvijo pobude Čipi za Evropo (v nadaljnjem besedilu: pobuda);

(b)z določitvijo meril za priznavanje in podpiranje prvih tovrstnih integriranih proizvodnih obratov in odprtih livarn EU, ki spodbujajo zanesljivost oskrbe s polprevodniki v Uniji;

(c)z vzpostavitvijo usklajevalnega mehanizma med državami članicami in Komisijo za spremljanje oskrbe s polprevodniki in krizno odzivanje na pomanjkanja polprevodnikov.

Člen 2

Opredelitve pojmov

1.V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)„polprevodnik“ pomeni eno od naslednjega:

(a)material, bodisi elementaren, kot je silicij, ali spojino, kot je silicijev karbid, katerih električno prevodnost je mogoče spremeniti, ali

(b)sestavni del, ki je sestavljen iz niza plasti polprevodniških, izolacijskih in prevodnih materialov, opredeljenih po vnaprej določenem vzorcu, in je namenjen opravljanju natančno opredeljenih elektronskih ali fotonskih funkcij ali obojih;

(2)„čip“ pomeni elektronsko napravo, ki vsebuje različne funkcionalne elemente na enem kosu polprevodniškega materiala in ima običajno obliko pomnilnika, logike, procesorja in analognih naprav, imenovan tudi „integrirano vezje“;

(3)„tehnološko vozlišče“ pomeni strukturo na polprevodniku, ki se uporablja kot prehodni element in meri proizvodno metodo v nanometrih;

(4)„oskrbovalna veriga polprevodnikov“ pomeni sistem dejavnosti, organizacij, akterjev, tehnologije, informacij, virov in storitev, vključenih v proizvodnjo polprevodnikov, vključno s surovinami, proizvodno opremo, zasnovo, izdelavo, sestavljanjem, preskušanjem in pakiranjem;

(5)„vrednostna veriga polprevodnikov“ pomeni niz dejavnosti v zvezi s polprevodniškim proizvodom od njegove zasnove do končne uporabe, vključno s surovinami, proizvodno opremo, raziskavami, zasnovo, izdelavo, preskušanjem, sestavljanjem in pakiranjem do vgradnje in validacije končnih proizvodov;

(6)„pilotna linija“ pomeni poskusni projekt ali ukrep, ki obravnava višje ravni tehnološke pripravljenosti od ravni 3 do 8 za nadaljnji razvoj omogočitvene infrastrukture, potrebne za preskušanje, prikaz in kalibracijo proizvoda ali sistema glede na predpostavke modela;

(7)„koordinator“ pomeni pravni subjekt, ki je član Evropskega konzorcija za čipno infrastrukturo, ustanovljenega v skladu s členom 7, in so ga vsi člani tega konzorcija imenovali kot glavno kontaktno točko za namene odnosov konzorcija s Komisijo;

(8)„mala in srednja podjetja“ ali „MSP“ pomeni mala in srednja podjetja, kot so opredeljena v členu 2 Priloge k Priporočilu Komisije 2003/361/ES 65 ;

(9)„podjetje s srednje veliko tržno kapitalizacijo“ pomeni podjetje, ki ni MSP in ki zaposluje največ 1 500 oseb, pri čemer je število zaposlenih izračunano v skladu s členi 3 do 6 Priloge k Priporočilu 2003/361/ES;

(10)„prvi tovrstni obrat“ pomeni industrijski obrat, ki je sposoben proizvajati polprevodnike, vključno s čelnimi ali zalednimi procesi ali obojimi, ki v Uniji še ni bistveno prisoten ali načrtovan za gradnjo, na primer v zvezi s tehnološkim vozliščem, substratom, kot sta silicijev karbid in galijev nitrid, ali drugimi inovacijami proizvodov, ki lahko zagotovijo boljšo učinkovitost, inovacije procesov ali energijsko in okoljsko učinkovitost;

(11)„čip naslednje generacije“ in „polprevodniške tehnologije naslednje generacije“ pomenita tehnologije čipov in polprevodnikov, ki presegajo stanje tehnike z znatnimi izboljšavami računalniške zmogljivosti ali energijske učinkovitosti ter drugimi znatnimi energetskimi in okoljskimi koristmi;

(12)„čelni procesi“ pomeni celotno obdelavo polprevodniške rezine;

(13)„zaledni procesi“ pomeni pakiranje, sestavljanje in preskus vsakega posameznega integriranega vezja;

(14)„uporabnik polprevodnikov“ pomeni podjetje, ki proizvaja proizvode, v katere so vgrajeni polprevodniki;

(15)„ključni udeleženci na trgu“ pomeni podjetja v sektorju polprevodnikov Unije, katerih zanesljivo delovanje je bistveno za oskrbovalno verigo polprevodnikov;

(16)„kritični sektor“ pomeni kateri koli sektor iz Priloge k predlogu Komisije za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o odpornosti kritičnih subjektov, obrambnega sektorja in drugih dejavnosti, ki so pomembne za javno varnost in zaščito;

(17)„v krizi pomemben proizvod“ pomeni polprevodnike, vmesne proizvode in surovine, potrebne za proizvodnjo polprevodnikov ali polizdelkov, ki jih je prizadela kriza zaradi polprevodnikov ali so strateškega pomena za odpravo krize polprevodnikov ali njenih gospodarskih učinkov;

(18)„zmožnost proizvodnje“ pomeni potencialen obseg proizvodnje obrata za proizvodnjo polprevodnikov pri optimalnih virih, običajno količino rezin določene velikosti, ki se lahko obdelajo v določenem času;

(19)„proizvodna zmogljivost“ pomeni obseg proizvodnje obrata za proizvodnjo polprevodnikov, običajno količino rezin določene velikosti, ki se običajno obdelajo v določenem času.

Poglavje II

Pobuda Čipi za Evropo

Oddelek 1

Splošne določbe

Člen 3
Vzpostavitev pobude

1.Pobuda je vzpostavljena za obdobje trajanja večletnega finančnega okvira 2021–2027.

2.Pobudo podpira financiranje iz programov Obzorje Evropa in Digitalna Evropa, zlasti njegovega specifičnega cilja št. 6, v okvirnih zneskih največ 1,65 milijarde EUR in 1,65 milijarde EUR. To financiranje se izvaja v skladu z uredbama (EU) 2021/695 in (EU) 2021/694.

Člen 4
Cilji pobude

1.Splošni cilj pobude je podpirati obsežno gradnjo tehnoloških zmogljivosti in inovacij po vsej Uniji, da se omogočita razvoj in uporaba vrhunskih polprevodniških in kvantnih tehnologij naslednje generacije, ki bodo okrepile napredne zmogljivosti Unije za snovanje, povezovanje sistemov in proizvodnjo čipov ter prispevale k doseganju dvojnega digitalnega in zelenega prehoda.

2.Pobuda ima pet operativnih ciljev:

(a)krepitev naprednih obsežnih snovalnih zmogljivosti za integrirane polprevodniške tehnologije. Ta operativni cilj se doseže z:

(1)vzpostavitvijo inovativne virtualne platforme, ki bo na voljo po vsej Uniji in ki bo povezovala obstoječe in nove snovalne zmogljivosti z razširjenimi knjižnicami in orodji za avtomatizacijo snovanja elektronskih elementov (EDA);

(2)nadgradnjo snovalne zmogljivosti s stalnim inovativnim razvojem, kot so procesorske arhitekture, ki temeljijo na arhitekturi računalnika z zmanjšanim naborom ukazov (RISC-V);

(3)razširitvijo polprevodniškega ekosistema s povezovanjem vertikalnih tržnih sektorjev in prispevanjem k zelenim, digitalnim in inovacijskim programom Unije;

(b)krepitvijo obstoječih in razvojem novih naprednih pilotnih linij. Ta operativni cilj se doseže:

(1)s krepitvijo tehnoloških zmožnosti pri tehnologijah za proizvodnjo čipov naslednje generacije s povezovanjem raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti ter pripravo razvoja prihodnjih tehnoloških vozlišč, vključno z vrhunskimi vozlišči z manj kot dvema nanometroma, popolnoma osiromašenim silicijem na izolatorju (FD-SOI) velikosti 10 nanometrov in manj ter povezovanjem tridimenzionalnih heterogenih sistemov in naprednim pakiranjem;

(2)s podpiranjem obsežnih inovacij z dostopom do novih ali obstoječih pilotnih linij za poskuse, preskušanje in potrjevanje novih konceptov zasnove, ki vključujejo ključne funkcije, kot so novi materiali in arhitekture za močnostno elektroniko, ki spodbujajo trajnostno energijo in elektromobilnost, manjšo porabo energije, varnost, višje ravni računalniške zmogljivosti ali vključevanje preobrazbenih tehnologij, kot so nevromorfni in vgrajeni čipi za umetno inteligenco (AI), integrirano fotoniko, grafen in druge dvodimenzionalne na materialih temelječe tehnologije;

(3)z zagotavljanjem podpore za integrirane proizvodne obrate in odprte livarne EU s prednostnim dostopom do novih pilotnih linij;

(c)z gradnjo naprednih tehnoloških in inženirskih zmogljivosti za pospeševanje inovativnega razvoja kvantnih čipov;

(d)z vzpostavitvijo mreže kompetenčnih centrov po vsej Uniji za:

(1)krepitev zmogljivosti in nudenje široke palete strokovnega znanja deležnikom, vključno s končnimi uporabniki iz malih in srednjih podjetij ter zagonskih podjetij, s čimer se olajšata dostop do navedenih zmogljivosti in obratov ter njihova učinkovita uporaba;

(2)naslovitev pomanjkanja znanj in spretnosti, privabljanje in pritegnitev novih talentov ter podporo nastanka ustrezno usposobljene delovne sile za krepitev sektorja polprevodnikov, vključno s preusposabljanjem in izpopolnjevanjem delavcev;

(e)z izvajanjem dejavnosti s skupnim imenom dejavnosti „Sklada za čipe“ za olajšanje dostopa do dolžniškega financiranja in lastniškega kapitala za zagonska podjetja, podjetja v razširitveni fazi ter MSP in druga podjetja v vrednostni verigi polprevodnikov, in sicer prek mehanizma mešanega financiranja v okviru sklada InvestEU in Evropskega sveta za inovacije za:

(1)izboljšanje učinka vzvoda porabe proračuna Unije in dosego večjega multiplikacijskega učinka v smislu privabljanja finančnih sredstev iz zasebnega sektorja.

(2)zagotavljanje podpore podjetjem, ki se soočajo s težavami pri dostopu do financiranja, in obravnavanje potrebe po podpiranju gospodarske odpornosti Unije in njenih držav članic;

(3)pospeševanje naložb na področju tehnologij za proizvodnjo polprevodnikov in zasnove čipov ter spodbujanje financiranja iz javnega in zasebnega sektorja ob hkratnem povečanju zanesljivosti oskrbe za celotno vrednostno verigo polprevodnikov.

Člen 5
Sestavni deli pobude

1.Pobuda ima pet sestavnih delov:

(a)snovalne zmogljivosti za integrirane polprevodniške tehnologije;

(b)pilotne linije za pripravo inovativnih proizvodnih obratov ter obratov za preskušanje in poskuse;

(c)napredne tehnološke in inženirske zmogljivosti za kvantne čipe;

(d)mreža kompetenčnih centrov ter razvoj znanj in spretnosti;

(e)dejavnosti „Sklada za čipe“ za dostop do dolžniškega financiranja in lastniškega kapitala za zagonska podjetja, podjetja v razširitveni fazi, MSP in druga podjetja v vrednostni verigi polprevodnikov.

Člen 6
Sinergije s programi Unije

1.Pobuda omogoča sinergije s programi Unije, kot je določeno v Prilogi III. Komisija zagotovi, da doseganje ciljev ni ovirano, če se koristi dopolnjevanje pobude s programi Unije.

Člen 7
Evropski konzorcij za čipno infrastrukturo

1.Za namene izvajanja upravičenih ukrepov in drugih povezanih nalog, ki se financirajo v okviru pobude, se lahko pod pogoji iz tega člena ustanovi Evropski konzorcij za čipno infrastrukturo (v nadaljnjem besedilu: ECIC).

2.ECIC:

(a)je pravna oseba od datuma začetka veljavnosti odločitve Komisije iz odstavka 6;

(b)ima enega ali več statutarnih sedežev, ki so na ozemlju ene ali več držav članic;

(c)je sestavljen iz najmanj treh pravnih subjektov iz najmanj treh držav članic in deluje kot konzorcij javnega in zasebnega sektorja z udeležbo držav članic in zasebnih pravnih subjektov;

(d)imenuje koordinatorja.

3.Koordinator Komisiji pisno predloži vlogo, ki vsebuje:

(a)prošnjo Komisiji za ustanovitev ECIC, vključno s seznamom predlaganih pravnih subjektov, ki sestavljajo konzorcij ECIC;

(b)osnutek statuta ECIC, ki vključuje vsaj določbe o: postopku za ustanovitev, članstvu, proračunu, pravnem sedežu, pravu, ki se uporablja, in sodni pristojnosti, lastništvu rezultatov, upravljanju, vključno s postopkom odločanja in posebno vlogo ter po potrebi glasovalnimi pravicami držav članic in Komisije, prenehanju delovanja, poročanju in odgovornosti.

4.Komisija pregleda vlogo za ustanovitev ECIC na podlagi vseh naslednjih meril:

(a)ustrezne kompetence, tehnično znanje in izkušnje ter sposobnosti predlaganega ECIC in pravnih oseb, ki jo sestavljajo, v zvezi s polprevodniki;

(b)ustrezna upravna zmogljivost, osebje in infrastruktura, ki so potrebni za opravljanje upravičenih ukrepov iz pobude;

(c)operativna in pravna sredstva za uporabo pravil upravnega in pogodbenega upravljanja ter finančnega poslovodenja, določenih na ravni Unije;

(d)ustrezna finančna vzdržnost, ki ustreza ravni sredstev Unije, ki jih bo subjekt moral upravljati, in se, kadar je primerno, dokaže prek jamstev, ki jih je po možnosti izdal javni organ;

(e)proračun, ki bi ga države članice in udeleženci iz zasebnega sektorja dali na voljo za financiranje ECIC, in s tem povezani načini uporabe;

(f)ustrezna sposobnost ECIC za zagotavljanje pokrivanja potreb industrije.

5.Komisija z izvedbenim aktom in na podlagi meril iz odstavka 4 sprejme eno od naslednjih odločitev:

(a)ustanovi ECIC, ko ugotovi, da so izpolnjene zahteve iz odstavkov 3 in 4;

(b)zavrne vlogo, če ugotovi, da zahteve iz odstavkov 3 in 4 niso izpolnjene.

Izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom preverjanja iz člena 33(2).

6.Vložnike se uradno obvesti o odločitvi iz odstavka 5.

7.Sklep o ustanovitvi ECIC se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

8.ECIC ima precejšnjo splošno avtonomijo pri določanju svojega članstva, upravljanja, financiranja, proračuna in načinov uporabe finančnih prispevkov članov, glasovalnih pravic in delovnih metod. Vendar so organizacija, sestava in delovne metode ECIC, vključno z vsakršnimi spremembami statuta, v skladu z nameni in cilji te uredbe in pobude Čipi za Evropo ter prispevajo k njihovemu uresničevanju in se priglasijo Komisiji.

9.ECIC pripravi letno poročilo o dejavnostih, ki vsebuje tehnični opis njegovih dejavnosti in finančno poročilo. Letno poročilo o dejavnosti se pošlje Komisiji in objavi. Komisija lahko oblikuje priporočila v zvezi z zadevami iz letnega poročila o dejavnostih.

Člen 8
Evropska mreža kompetenčnih centrov za polprevodnike

1.Za namene izvajanja ukrepov v okviru sestavnega dela pobude iz člena 5, točka (d), se lahko vzpostavi evropska mreža kompetenčnih centrov za polprevodnike (v nadaljnjem besedilu: mreža).

2.V zvezi z izvajanjem ukrepov iz sestavnega dela pobude iz člena 5, točka (d), lahko mreža opravlja nekatere ali vse naslednje dejavnosti v korist industrije v Uniji, zlasti MSP in podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo, pa tudi javnega sektorja:

(a)zagotavljanje dostopa do storitev zasnove in snovalnih orodij v okviru sestavnega dela pobude iz člena 5, točka (a), ter pilotnih linij, podprtih v okviru sestavnega dela pobude iz člena 5, točka (b);

(b)ozaveščanje in zagotavljanje potrebnega tehničnega in strokovnega znanja in izkušenj, znanj in spretnosti deležnikom za pomoč pri pospeševanju razvoja in vključevanja novih polprevodniških tehnologij, možnosti zasnove in sistemskih konceptov z učinkovito uporabo infrastrukture;

(c)ozaveščanje o tehničnem in strokovnem znanju in izkušnjah ter storitvah in njihovo zagotavljanje ali zagotavljanje dostopa, vključno s pripravljenostjo na sistemsko zasnovo, novimi in obstoječimi pilotnimi linijami ter podpornimi ukrepi, potrebnimi za krepitev zmogljivosti za spretnosti in kompetence, ki jih podpira ta pobuda;

(d)olajšanje prenosa tehničnega in strokovnega in znanja in izkušenj med državami članicami in regijami s spodbujanjem izmenjave znanj in spretnosti, znanja in dobrih praks ter spodbujanjem skupnih programov;

(e)razvoj in upravljanje posebnih ukrepov usposabljanja o polprevodniških tehnologijah za podporo razvoju nabora talentov v Uniji.

3.Države članice imenujejo kandidate za kompetenčne centre v skladu s svojimi nacionalnimi postopki ter upravnimi in institucionalnimi strukturami z odprtim in konkurenčnim postopkom. Komisija z izvedbenimi akti določi postopek za vzpostavitev kompetenčnih centrov, vključno z merili za izbor, ter nadaljnje naloge in funkcije centrov v zvezi z izvajanjem ukrepov v okviru pobude, postopek za vzpostavitev mreže ter sprejemanje odločitev o izbiri subjektov, ki jo sestavljajo. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 33(2).

4.Mreža ima precejšnjo splošno avtonomijo pri določanju svoje organizacije, sestave in delovnih metod. Vendar morajo biti organizacija, sestava in delovne metode mreže v skladu z nameni in cilji te uredbe in pobude ter prispevati k njihovemu uresničevanju.

Člen 9
Izvajanje

1.Sestavni deli iz člena 5, točke (a) do (d), v okviru pobude se lahko poverijo Skupnemu podjetju za čipe iz Uredbe Sveta XX/XX o spremembi Uredba Sveta (EU) 2021/2085 in izvajajo v okviru delovnega programa Skupnega podjetja za čipe.

2.Zaradi upoštevanja tehnoloških sprememb in razvoja na trgu se na Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 32 za spremembo Priloge I v zvezi z dejavnostmi, določenimi v navedeni prilogi, in na način, skladen s cilji pobude, kot so določeni v členu 4.

3.Zaradi zagotavljanja učinkovitega izvajanja in ocene pobude je Komisija pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 32, da se spremeni Priloga II v zvezi z merljivimi kazalniki za spremljanje izvajanja in poročanje o pobudi glede doseganja njenih ciljev, kot je določeno v členu 4.

Poglavje III

Zanesljivost oskrbe

Člen 10
Integrirani proizvodni obrati

1.Integrirani proizvodni obrati so prvi tovrstni obrati v Uniji za zasnovo in proizvodnjo polprevodnikov, vključno s čelnimi ali zalednimi procesi, ali obojimi, ki prispevajo k zanesljivosti oskrbe na notranjem trgu.

2.Integrirani proizvodni obrat izpolnjuje naslednja merila:

(a)izpolnjuje pogoje za prvi tovrstni obrat;

(b)njegova vzpostavitev in delovanje imata jasen pozitiven učinek na vrednostno verigo polprevodnikov Unije, kar zadeva zagotavljanje zanesljivosti oskrbe in povečanje usposobljene delovne sile;

(c)zagotavlja, da se zanj obveznosti javnih storitev tretjih držav ne uporabljajo ekstrateritorialno na način, ki bi lahko ogrozil sposobnost podjetja za izpolnjevanje obveznosti iz člena 21(1), in se zavezuje, da bo Komisijo obvestil o nastanku take obveznosti;

(d)zavezuje se k vlaganju v čipe naslednje generacije.

3.Za namene vlaganja v čipe naslednje generacije v skladu z odstavkom 2, točka (d), ima integrirani proizvodni obrat prednostni dostop do pilotnih linij, vzpostavljenih v skladu s členom 5, točka (b). Vsak tak prednostni dostop ne posega v dejanski dostop drugih zainteresiranih podjetij do pilotnih linij.

Člen 11
Odprte livarne EU

1.Odprte livarne EU so prvi tovrstni obrati za čelne ali zaledne procese, ali oboje, za proizvodnjo polprevodnikov v Uniji, ki nudijo proizvodno zmogljivost nepovezanim podjetjem in s tem prispevajo k zanesljivosti oskrbe na notranjem trgu.

2.Odprta livarna EU izpolnjuje naslednja merila:

(a)izpolnjuje pogoje za prvi tovrstni obrat;

(b)njena vzpostavitev in delovanje imata jasen pozitiven učinek na vrednostno verigo polprevodnikov Unije v zvezi z zagotavljanjem zanesljivosti oskrbe in povečanjem usposobljene delovne sile, zlasti ob upoštevanju obsega, v katerem podjetjem, ki niso povezana z obratom, ponuja proizvodno zmogljivost čelnih ali zalednih procesov, ali obojih, če obstaja zadostno povpraševanje;

(c)zagotavlja, da se zanjo obveznosti javnih storitev tretjih držav ne uporabljajo ekstrateritorialno na način, ki bi lahko ogrozil sposobnost podjetja za izpolnjevanje obveznosti iz člena 21(1), in se zavezuje, da bo Komisijo obvestil o nastanku take obveznosti;

(d)zavezuje se k vlaganju v čipe naslednje generacije.

3.Kadar odprta livarna EU nudi proizvodno zmogljivost podjetjem, ki niso povezana z upravljavcem obrata, vzpostavi in vzdržuje ustrezno in učinkovito funkcionalno ločitev snovalnih in proizvodnih postopkov, da se zagotovi varstvo informacij, pridobljenih v vsaki fazi.

4.Za namene vlaganja v čipe naslednje generacije v skladu z odstavkom 2, točka (d), ima odprta livarna EU prednostni dostop do pilotnih linij, vzpostavljenih v skladu s členom 5, točka (b). Vsak tak prednostni dostop ne posega v dejanski dostop drugih zainteresiranih podjetij do pilotnih linij.

Člen 12
Vloga in priznanje

1.Vsako podjetje ali konzorcij podjetij (v nadaljnjem besedilu: vložnik) lahko Komisiji predloži vlogo za priznanje vložnikovega načrtovanega obrata kot integriranega proizvodnega obrata ali odprte livarne EU.

2.Komisija v posvetovanju z Evropskim odborom za polprevodnike oceni vlogo po poštenem in preglednem postopku, ki temelji na naslednjih elementih:

(a)skladnosti z merili iz člena 10(2) oziroma člena 11(2);

(b)poslovnem načrtu, v katerem je ocenjena finančna vzdržnost projekta, vključno z informacijami o morebitni načrtovani javni podpori;

(c)dokazanih izkušnjah vložnika z namestitvijo in upravljanjem podobnih obratov;

(d)predložitvi ustreznega dokazila, ki dokazuje pripravljenost države članice ali držav članic, v katerih namerava vložnik vzpostaviti svoj obrat, da olajša njegovo postavitev.

Komisija obravnava vlogo in pravočasno sprejme svojo odločitev ter o tem uradno obvesti vložnika

3.Komisija spremlja dejavnosti integriranih proizvodnih obratov in odprtih livarn EU. Če Komisija ugotovi, da obrat ne izpolnjuje več meril iz člena 10(2) oziroma člena 11(2), o ugotovitvah obvesti Evropski odbor za polprevodnike. Komisija lahko po posvetovanju z Evropskim odborom za polprevodnike in po zaslišanju obrata razveljavi odločitev o dodelitvi statusa integriranega proizvodnega obrata ali odprte livarne EU.

4.Komisija lahko po posvetovanju z Evropskim odborom za polprevodnike razveljavi odločitev o priznanju statusa integriranega proizvodnega obrata ali odprte livarne EU, če je priznanje temeljilo na vlogi, ki je vsebovala nepravilne informacije.

5.Obrati, ki niso več integrirani proizvodni obrati oz. odprte livarne EU, izgubijo vse pravice, povezane s priznanjem tega statusa, ki izhaja iz te uredbe.

Člen 13
Javni interes in javna podpora

1.Za integrirane proizvodne obrate in odprte livarne EU se šteje, da prispevajo k zanesljivosti oskrbe s polprevodniki v Uniji in so zato v javnem interesu.

2.Za dosego zanesljivosti oskrbe v Uniji lahko države članice brez poseganja v člena 107 in 108 Pogodbe uporabijo sheme podpore in zagotovijo upravno podporo za integrirane proizvodne obrate in odprte livarne EU v skladu s členom 14.

Člen 14
Nacionalni hitri postopki izdaje dovoljenj

1.Države članice zagotovijo, da se upravne vloge, povezane z načrtovanjem, gradnjo in delovanjem integriranih proizvodnih obratov in odprtih livarn EU, obravnavajo učinkovito in pravočasno. V ta namen vsi zadevni nacionalni organi zagotovijo, da se te vloge obravnavajo v čim krajših pravnih rokih.

2.Kadar tak status obstaja v nacionalnem pravu, se v postopkih izdaje dovoljenj, vključno s tistimi, ki se nanašajo na okoljske presoje, in če tako določa nacionalna zakonodaja, pri prostorskem načrtovanju, integriranim proizvodnim obratom in odprtim livarnam EU dodeli status največjega možnega nacionalnega pomena in se kot taki obravnavajo.

3.Zanesljiva oskrba s polprevodniki se lahko šteje kot nujni razlog prevladujočega javnega interesa v smislu člena 6(4) in člena 16(1)(c) Direktive 92/43/EGS ali prevladujočega javnega interesa v smislu člena 4(7) Direktive 2000/60. Zato se načrtovanje, gradnja in delovanje integriranih proizvodnih obratov in odprtih livarn EU lahko šteje za prevladujoči javni interes, če so izpolnjeni preostali pogoji iz teh določb.

4.Zadevna država članica za vsak integrirani proizvodni obrat in odprto livarno EU imenuje organ, odgovoren za olajševanje in usklajevanje upravnih vlog, povezanih z načrtovanjem, gradnjo in delovanjem. Organ imenuje koordinatorja, ki je enotna kontaktna točka za integrirani proizvodni obrat ali odprto livarno EU. Organ lahko ustanovi delovno skupino, v kateri so zastopani vsi organi, vključeni v upravne vloge, da se pripravi časovni razpored izdaje dovoljenj ter spremlja in usklajuje njegovo izvajanje. Če je treba za vzpostavitev integriranega proizvodnega obrata ali odprte livarne EU sprejeti odločitve v dveh ali več državah članicah, zadevni organi sprejmejo vse potrebne ukrepe za učinkovito in uspešno medsebojno sodelovanje in usklajevanje.

Poglavje IV

Spremljanje in krizno odzivanje

Oddelek 1
Spremljanje

Člen 15
Spremljanje in opozarjanje

1.Države članice redno spremljajo vrednostno verigo polprevodnikov. Predvsem:

(a)spremljajo kazalnike zgodnjega opozarjanja, opredeljene v skladu s členom 16;

(b)spremljajo razpoložljivost in neoporečnost storitev in blaga, ki jih zagotavljajo ključni udeleženci na trgu, opredeljeni v skladu s členom 17.

Države članice Evropskemu odboru za polprevodnike predložijo ustrezne ugotovitve v obliki rednih posodobitev.

2.Države članice glavne uporabnike polprevodnikov in druge ustrezne deležnike pozovejo, naj zagotovijo informacije o znatnih nihanjih povpraševanja in znanih motnjah v njihovi oskrbovalni verigi. Za lažjo izmenjavo informacij države članice zagotovijo mehanizem in upravno ureditev za te posodobitve.

3.Pristojni nacionalni organi, imenovani v skladu s členom 26(1), lahko zahtevajo informacije od predstavniških združenj podjetij ali posameznih podjetij, ki delujejo v oskrbovalni verigi polprevodnikov, kadar je to potrebno in sorazmerno za namen odstavka 1. Pristojni nacionalni organi bodo v takem primeru posebno pozornost namenili MSP, da bi čim bolj zmanjšali upravno breme, ki izhaja iz zahteve, in bodo dali prednost digitalnim rešitvam za pridobivanje takih informacij. Vse informacije, pridobljene na podlagi tega odstavka, se obravnavajo v skladu z obveznostmi glede zaupnosti iz člena 27.

4.Kadar se država članica seznani z morebitno krizo zaradi polprevodnikov, znatnim nihanjem povpraševanja ali ima konkretne in zanesljive informacije, da je prišlo do katerega koli drugega dejavnika tveganja ali dogodka, o tem nemudoma obvesti Komisijo (v nadaljnjem besedilu: zgodnje opozarjanje).

5.Kadar se Komisija na podlagi opozorila države članice, predloženega v skladu z odstavkom 4, ali drugih virov, vključno z informacijami mednarodnih partnerjev, seznani z morebitno krizo zaradi polprevodnikov, znatnim nihanjem povpraševanja ali ima konkretne in zanesljive informacije o katerem koli drugem dejavniku tveganja ali dogodku, ki se uresniči, nemudoma:

(a)skliče izredno sejo Evropskega odbora za polprevodnike za uskladitev naslednjih ukrepov:

(1)oceni, ali je sprožitev krizne faze iz člena 18 upravičena;

(2)razpravlja o tem, ali je za države članice primerno, potrebno in sorazmerno, da skupaj kupijo polprevodnike, vmesne proizvode ali surovine, ki jih je prizadela ali bi jih lahko prizadela morebitna kriza zaradi polprevodnikov (v nadaljnjem besedilu: usklajeno javno naročanje);

(b)v imenu Unije se posvetuje ali sodeluje z zadevnimi tretjimi državami, da bi poiskale kooperativne rešitve za odpravo motenj v oskrbovalni verigi v skladu z mednarodnimi obveznostmi. To lahko po potrebi vključuje usklajevanje v ustreznih mednarodnih forumih.

6.Usklajeno javno naročanje iz odstavka 5, točka (a)(ii), izvajajo države članice v skladu s pravili iz člena 38 Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta 66 .

7.Pristojni nacionalni organi, imenovani v skladu s členom 26(1), evidentirajo podjetja, ki poslujejo v oskrbovalni verigi polprevodnikov na njihovem nacionalnem ozemlju, vključno z nezaupnimi informacijami o storitvah ali blagu in kontaktnimi podatki. O tem seznamu in vseh nadaljnjih posodobitvah uradno obvestijo Komisijo. Komisija lahko po posvetovanju z Evropskim odborom za polprevodnike izda smernice za podrobnejšo opredelitev informacij, ki jih je treba zbrati, ter navedbo tehničnih specifikacij in oblik.

Člen 16
Unijina ocena tveganja in kazalniki zgodnjega opozarjanja

1.Komisija po posvetovanju z Evropskim odborom za polprevodnike oceni tveganja, ki bi lahko prekinila ali ogrozila oskrbo s polprevodniki ali nanjo negativno vplivala (ocena tveganja Unije). Komisija v oceni tveganja Unije opredeli kazalnike zgodnjega opozarjanja.

2.Komisija po potrebi pregleda Unijino oceno tveganja, vključno s kazalniki zgodnjega opozarjanja.

3.Države članice pri spremljanju vrednostne verige polprevodnikov v skladu s členom 15 spremljajo kazalnike zgodnjega opozarjanja, ki jih določi Komisija.

Člen 17
Ključni udeleženci na trgu

1.Države članice opredelijo ključne udeležence na trgu vzdolž oskrbovalnih verig polprevodnikov na svojem nacionalnem ozemlju, pri čemer upoštevajo naslednje elemente:

(a)število drugih podjetij Unije, ki so odvisna od storitve ali blaga, ki ga zagotavlja udeleženec na trgu;

(b)tržni delež Unije ali svetovni tržni delež ključnega udeleženca na trgu za take storitve ali blago;

(c)pomen udeleženca na trgu pri ohranjanju zadostne ravni storitve ali blaga v Uniji ob upoštevanju razpoložljivosti alternativnih načinov za zagotavljanje navedene storitve ali blaga;

(d)vpliv, ki bi ga lahko imela motnja v oskrbi s storitvijo ali blagom, ki ga zagotavlja udeleženec na trgu, na Unijino oskrbovalno verigo polprevodnikov in odvisne trge.

2.Države članice pri spremljanju vrednostne verige polprevodnikov v skladu s členom 15 po posvetovanju z Evropskim odborom za polprevodnike spremljajo razpoložljivost in neoporečnost storitev ali blaga, ki jih zagotavljajo navedeni ključni udeleženci na trgu.

Oddelek 2
Krizna faza oskrbe s polprevodniki

Člen 18
Sprožitev krizne faze

1.Šteje se, da je prišlo do krize zaradi polprevodnikov, kadar pride do hudih motenj v oskrbi s polprevodniki, ki povzročijo znatna pomanjkanja, ki:

(a)povzročijo znatne zamude ali znatne negativne učinke na enega ali več pomembnih gospodarskih sektorjev v Uniji ali

(b)preprečijo oskrbo, popravilo in vzdrževanje bistvenih proizvodov, ki jih uporabljajo kritični sektorji.

2.Kadar ocena Komisije navaja konkretne, resne in zanesljive dokaze o krizi zaradi polprevodnikov, lahko Komisija z izvedbenimi akti v skladu s členom 33(2) sproži krizno fazo. Trajanje sprožitve se določi v izvedbenem aktu. Kadar je glede na obseg in resnost krize zaradi polprevodnikov to iz ustrezno utemeljenih nujnih razlogov potrebno, se za izvedbene akte, sprejete v skladu s tem členom, uporabi postopek iz člena 33(3).

3.Pred iztekom trajanja obdobja, za katero je bila krizna faza sprožena, Komisija po posvetovanju z Evropskim odborom za polprevodnike oceni, ali bi bilo treba sproženo krizno fazo podaljšati. Kadar se v oceni ugotovi, da je podaljšanje primerno, lahko Komisija z izvedbenimi akti podaljša sproženo krizno fazo. Trajanje podaljšanja se določi v izvedbenih aktih, sprejetih v skladu s členom 33(2). Komisija se lahko, kadar je to primerno, večkrat odloči, da bo podaljšala sproženo krizno fazo.

4.V krizni fazi Komisija na zahtevo države članice ali na lastno pobudo po potrebi skliče izredne seje Evropskega odbora za polprevodnike. Države članice tesno sodelujejo s Komisijo in usklajujejo vse nacionalne ukrepe, sprejete v zvezi z oskrbovalno verigo polprevodnikov, v okviru Evropskega odbora za polprevodnike.

5.Po izteku obdobja, v katerem se sproži krizna faza, se ukrepi, sprejeti v skladu s členi 20, 21 in 22, prenehajo uporabljati. Komisija pregleda oceno tveganja Unije v skladu s členom 16(2) najpozneje šest mesecev po izteku krizne faze.

Člen 19
Nabor orodij za izredne razmere

1.Kadar se sproži krizna faza in kadar je to potrebno za reševanje krize zaradi polprevodnikov v Uniji, Komisija sprejme ukrep iz člena 20 pod pogoji, določenimi v tem členu. Poleg tega lahko Komisija pod pogoji, določenimi v teh členih, sprejme ukrepe iz člena 21 ali člena 22 ali obeh.

2.Komisija lahko po posvetovanju z Evropskim odborom za polprevodnike omeji ukrepe iz členov 21 in 22 na nekatere kritične sektorje, katerih delovanje je moteno ali jim grozijo motnje zavoljo krize zaradi polprevodnikov.

3.Kadar se sproži krizna faza in kadar je to primerno za reševanje krize zaradi polprevodnikov v Uniji, lahko Evropski odbor za polprevodnike:

(a)oceni učinek morebitne uvedbe zaščitnih ukrepov, vključno zlasti s tem, ali razmere na trgu ustrezajo znatnemu pomanjkanju bistvenega proizvoda v skladu z Uredbo 2015/479, in Komisiji predloži mnenje;

(b)oceni nadaljnje ustrezne in učinkovite nujne ukrepe ter v zvezi s tem svetuje.

4.Uporaba ukrepov iz odstavka 1 je sorazmerna in omejena na to, kar je potrebno za obravnavo hudih motenj ključnih družbenih funkcij ali gospodarskih dejavnosti v Uniji, ter mora biti v najboljšem interesu Unije. Z uporabo teh ukrepov se prepreči nesorazmerno upravno breme za MSP.

5.Komisija redno obvešča Evropski parlament in Svet o vseh ukrepih, sprejetih v skladu z odstavkom 1, in pojasnjuje razloge za svojo odločitev.

6.Komisija lahko po posvetovanju z Evropskim odborom za polprevodnike izda smernice o izvajanju in uporabi nujnih ukrepov.

Člen 20
Zbiranje informacij

1.Komisija po posvetovanju z Evropskim odborom za polprevodnike zahteva, da predstavniška združenja podjetij ali po potrebi posameznih podjetij, ki poslujejo v oskrbovalni verigi polprevodnikov, Komisijo obvestijo o svojih zmožnostih proizvodnje, proizvodnih zmogljivostih in trenutnih primarnih motnjah ter zagotovijo druge obstoječe podatke, potrebne za oceno narave krize zaradi polprevodnikov ali za opredelitev in oceno morebitnih blažilnih ali nujnih ukrepov na nacionalni ravni ali ravni Unije.

2.V zahtevi po informacijah se navede pravna podlaga, zahteva pa mora biti sorazmerna glede podrobnosti in obsega podatkov ter pogostosti dostopa do zahtevanih podatkov, v njej se upoštevajo legitimni cilji podjetja ter strošek in napor, ki sta potrebna za zagotovitev razpoložljivosti podatkov, določi pa se tudi rok, v katerem je treba informacije zagotoviti. Navedejo se tudi kazni iz člena 28.

3.Lastniki podjetij ali njihovi predstavniki in pri pravnih osebah družbe ali združenja, ki niso pravne osebe, osebe, ki so z zakonom ali statutom pooblaščene, da jih zastopajo, predložijo zahtevane informacije v imenu zadevnega podjetja ali podjetniškega združenja. Pooblaščeni odvetniki lahko predložijo informacije v imenu svojih strank. Slednje so kljub temu v celoti odgovorne, če so predložene informacije nepopolne, napačne ali zavajajoče.

4.Če podjetje predloži napačne, nepopolne ali zavajajoče podatke v odgovor na zahtevo v skladu s tem členom ali jih ne predloži v predpisanem roku, se mu naložijo globe, določene v skladu s členom 28.

5.Če je podjetje s sedežem v Uniji predmet zahteve po informacijah v zvezi z njegovimi dejavnostmi v zvezi s polprevodniki iz tretje države, o tem obvesti Komisijo na način, ki ji omogoča, da zahteva podobne informacije. Komisija obvesti Evropski odbor za polprevodnike o obstoju take zahteve tretje države.

Člen 21
Prednostna naročila

1.Kadar je to potrebno in sorazmerno za zagotovitev delovanja vseh ali nekaterih kritičnih sektorjev, lahko Komisija od integriranih proizvodnih obratov in odprtih livarn EU zahteva, da sprejmejo in prednostno razvrstijo naročila v krizi pomembnih proizvodov (v nadaljnjem besedilu: prednostna naročila). Obveznost ima prednost pred katero koli izpolnitveno obveznostjo po zasebnem ali javnem pravu.

2.Obveznost iz odstavka 1 se lahko naloži tudi drugim podjetjem s področja polprevodnikov, ki so to možnost sprejela v okviru prejemanja javne podpore.

3.Kadar za podjetje s sedežem v Uniji velja ukrep prednostnega naročila tretje države, o tem obvesti Komisijo. Če bi navedena obveznost znatno vplivala na delovanje nekaterih kritičnih sektorjev, lahko Komisija od navedenega podjetja zahteva, da sprejme in prednostno razvrsti naročila v krizi pomembnih proizvodov v skladu z odstavki 4, 5 in 6.

4.Komisija obveznosti iz odstavkov 1, 2 in 3 izvršuje s sklepom.. Sklep se sprejme v skladu z vsemi veljavnimi pravnimi obveznostmi Unije ob upoštevanju okoliščin zadeve, vključno z načeloma nujnosti in sorazmernosti. V sklepu se zlasti upoštevajo legitimni cilji zadevnega podjetja ter strošek in napor, ki sta potrebna za kakršno koli spremembo etape proizvodnje. Komisija v svojem sklepu navede pravno podlago prednostnega naročila, določi rok, v katerem je treba naročilo izvesti, in po potrebi navede proizvod in količino ter kazni, predvidene v členu 28 za neizpolnjevanje obveznosti. Prednostno naročilo se odda po pošteni in razumni ceni.

5.Zadevno podjetje mora sprejeti prednostno naročilo in ga prednostno obravnavati. Podjetje lahko od Komisije zahteva, da pregleda prednostno naročilo, če meni, da je ustrezno utemeljeno na podlagi enega od naslednjih razlogov:

(a)če podjetje ne more izvesti prednostnega naročila zaradi nezadostne zmožnosti proizvodnje ali proizvodne zmogljivosti, niti s prednostno obravnavo naročila;

(b)če bi sprejetje naročila pomenilo nerazumno gospodarsko breme in bi podjetju povzročilo posebne težave.

6.Kadar mora podjetje sprejeti in prednostno razvrstiti prednostno naročilo, ni odgovorno za kakršno koli kršitev pogodbenih obveznosti, ki je potrebna za izpolnitev prednostnih naročil. Odgovornost se izključi le, če je bila kršitev pogodbenih obveznosti potrebna za skladnost z zahtevano prednostno razvrstitvijo.

Člen 22

Skupna nabava

1.Komisija lahko na zahtevo dveh ali več držav članic določi obveznost delovanja kot osrednjega nabavnega organa v imenu sodelujočih držav članic (v nadaljnjem besedilu: sodelujoče države članice) za njihova javna naročila v krizi pomembnih proizvodov za nekatere kritične sektorje (v nadaljnjem besedilu: skupna nabava).

2.Komisija v posvetovanju z Evropskim odborom za polprevodnike oceni uporabnost, nujnost in sorazmernost zahteve. Kadar Komisija ne namerava upoštevati zahteve, o tem obvesti zadevne države članice in Evropski odbor za polprevodnike ter navede razloge za zavrnitev.

3.Komisija pripravi predlog okvirnega sporazuma, ki ga podpišejo sodelujoče države članice. Ta okvirni sporazum podrobno ureja skupno nabavo iz odstavka 1.

4.Javno naročilo na podlagi te uredbe opravi Komisija v skladu s pravili iz finančne uredbe za lastna naročila. Komisija ima lahko v imenu vseh sodelujočih držav članic možnost in odgovornost, da v zameno za prednostno pravico do rezultata sklepa pogodbe z gospodarskimi subjekti, vključno s posameznimi proizvajalci v krizi pomembnih proizvodov, v zvezi z nakupom takih proizvodov ali vnaprejšnjim financiranjem proizvodnje ali razvoja takih proizvodov.

5.Kadar javno naročanje v krizi pomembnih proizvodov vključuje financiranje iz proračuna Unije, se lahko v posebnih sporazumih z gospodarskimi subjekti določijo posebni pogoji.

6.Komisija v imenu sodelujočih držav članic izvede postopke javnega naročanja in z gospodarskimi subjekti sklene pogodbe. Komisija povabi sodelujoče države članice, da imenujejo predstavnike, ki bodo sodelovali pri pripravi postopkov javnega naročanja. Za uvajanje in uporabo kupljenih proizvodov so še naprej odgovorne sodelujoče države članice.

Poglavje V

Upravljanje

Oddelek 1

Evropski odbor za polprevodnike

Člen 23

Ustanovitev in naloge Evropskega odbora za polprevodnike

1.Ustanovi se Evropski odbor za polprevodnike.

2.Evropski odbor za polprevodnike svetuje in pomaga Komisiji v skladu s to uredbo, zlasti tako, da:

(a)svetuje o pobudi odboru javnih organov Skupnega podjetja za čipe;

(b)izmenjuje informacije o delovanju integriranih proizvodnih obratov in odprtih livarn EU.

(c)razpravlja in pripravlja opredelitve specifičnih sektorjev in tehnologij s potencialno velikim družbenim učinkom in ustreznim varnostnim pomenom, pri katerih je potrebno certificiranje za zaupanja vredne proizvode;

(d)obravnava vprašanja spremljanja in kriznega odzivanja;

(e)svetuje glede dosledne uporabe te uredbe, olajšuje sodelovanje med državami članicami in izmenjuje informacije o vprašanjih, povezanih s to uredbo.

3.Evropski odbor za polprevodnike podpira Komisijo pri mednarodnem sodelovanju v skladu z mednarodnimi obveznostmi, vključno z zbiranjem informacij in ocenjevanjem krize.

4.Evropski odbor za polprevodnike po potrebi zagotavlja usklajevanje, sodelovanje in izmenjavo informacij z ustreznimi strukturami za krizno odzivanje in krizno pripravljenost, vzpostavljenimi v skladu s pravom Unije.

Člen 24
Struktura Evropskega odbora za polprevodnike

1.Evropski odbor za polprevodnike sestavljajo predstavniki držav članic, predseduje pa mu predstavnik/-ca Komisije.

2.Vsaka nacionalna enotna kontaktna točka iz člena 26(3) imenuje predstavnika na visoki ravni v Evropski odbor za polprevodnike. Kadar je to ustrezno glede funkcije in strokovnega znanja, ima lahko država članica več kot enega/-o predstavnika/-co v zvezi z različnimi nalogami Evropskega odbora za polprevodnike. Vsak/-a član/-ca Evropskega odbora za polprevodnike ima namestnika/-co.

3.Na predlog Komisije in v dogovoru z njo Evropski odbor za polprevodnike sprejme svoj poslovnik z navadno večino svojih članov.

4.Komisija lahko ustanovi stalne ali začasne podskupine za preučitev specifičnih vprašanj. Komisija lahko po potrebi v take podskupine kot opazovalce povabi organizacije, ki zastopajo interese industrije polprevodnikov, vključno z industrijskim zavezništvom za procesorje in polprevodniške tehnologije ter uporabnike polprevodnikov na ravni Unije. Ustanovi se podskupina, ki vključuje raziskovalne in tehnološke organizacije Unije, da bi preučila posebne vidike strateških tehnoloških usmeritev in o tem poročala Evropskemu odboru za polprevodnike.

Člen 25
Delovanje Evropskega odbora za polprevodnike

1.Evropski odbor za polprevodnike se redno sestaja, in sicer najmanj enkrat letno. Na zahtevo Komisije ali države članice ter v skladu s členoma 15 in 18 se lahko sestane na izrednih sejah.

2.Evropski odbor za polprevodnike organizira ločene sestanke za svoje naloge iz člena 23(2), točka (a), in za svoje naloge iz člena 23(2), točke (b), (c) in (d).

3.Predsedujoči skliče sestanke in pripravi dnevni red v skladu z nalogami Evropskega odbora za polprevodnike na podlagi te uredbe in v skladu s poslovnikom. Komisija zagotovi upravno in analitično podporo za dejavnosti Evropskega odbora za polprevodnike v skladu s členom 23.

4.Komisija lahko po potrebi imenuje opazovalce, ki sodelujejo na njenih sestankih. Komisija lahko ad hoc povabi strokovnjake s posebnim strokovnim znanjem, tudi iz ustreznih organizacij deležnikov, v zvezi z zadevo na dnevnem redu, da se udeležijo sestankov Evropskega odbora za polprevodnike. Komisija lahko olajša izmenjave med Evropskim odborom za polprevodnike in drugimi organi, uradi, agencijami in svetovalnimi skupinami Unije. Komisija povabi predstavnika Evropskega parlamenta kot opazovalca v Evropski odbor za polprevodnike. Komisija zagotovi udeležbo ustreznih drugih institucij in organov Unije kot opazovalcev v Evropskem odboru za polprevodnike v zvezi s sestanki v zvezi s Poglavjem IV o spremljanju in kriznem odzivanju. Opazovalci in strokovnjaki nimajo glasovalnih pravic in ne sodelujejo pri oblikovanju mnenj, priporočil ali nasvetov Evropskega odbora za polprevodnike in njegovih podskupin.

5.Evropski odbor za polprevodnike sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev varnega ravnanja z zaupnimi informacijami in njihove obdelave.

Oddelek 2

Pristojni nacionalni organi

Člen 26
Imenovanje pristojnih organov in enotne kontaktne točke

1.Vsaka država članica imenuje enega ali več pristojnih nacionalnih organov za nadzor uporabe in izvajanja te uredbe na nacionalni ravni.

2.Kadar država članica imenuje več kot en pristojni organ, ti nedvoumno določijo odgovornosti organov in zagotovijo, da učinkovito in uspešno sodelujejo za izpolnjevanje svojih nalog v skladu s to uredbo, vključno v zvezi z imenovanjem in dejavnostmi enotne kontaktne točke iz odstavka 3.

3.Vsaka država članica imenuje eno nacionalno kontaktno točko s povezovalno vlogo, da se zagotovi čezmejno sodelovanje z nacionalnimi pristojnimi organi drugih držav članic, s Komisijo in Evropskim odborom za polprevodnike (v nadaljnjem besedilu: enotna kontaktna točka). Kadar država članica določi le en pristojni organ, je ta tudi enotna kontaktna točka.

4.Vsaka država članica uradno obvesti Komisijo o imenovanju pristojnega nacionalnega organa ter po potrebi o razlogih za imenovanje več kot enega pristojnega nacionalnega organa in nacionalne enotne kontaktne točke, vključno z njihovimi natančnimi nalogami in odgovornostmi v skladu s to uredbo, njihovimi kontaktnimi podatki in vsemi njihovimi naknadnimi spremembami.

5.Države članice zagotovijo, da pristojni nacionalni organi, vključno z imenovano enotno kontaktno točko, svoja pooblastila izvajajo nepristransko, pregledno in pravočasno ter da imajo pooblastila in ustrezne tehnične, finančne in človeške vire za izpolnjevanje svojih nalog iz te uredbe.

6.Države članice zagotovijo, da se pristojni nacionalni organi po potrebi ter v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom posvetujejo in sodelujejo z drugimi ustreznimi nacionalnimi organi ter ustreznimi deležniki. Komisija olajša izmenjavo izkušenj med pristojnimi nacionalnimi organi.

Poglavje VI

Zaupnost in kazni

Člen 27
Ravnanje z zaupnimi informacijami

1.Komisija in pristojni nacionalni organi, njihovi uradniki, uslužbenci in druge osebe, ki delajo pod nadzorom teh organov, ter uradniki in javni uslužbenci drugih organov držav članic ne smejo razkriti informacij, ki so jih pridobili ali izmenjali v skladu s to uredbo in za katere velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti. Spoštujejo zaupnost informacij in podatkov, pridobljenih pri opravljanju svojih nalog in dejavnosti, tako da varujejo zlasti pravice intelektualne lastnine in občutljive poslovne informacije ali poslovne skrivnosti. Ta obveznost velja za vse predstavnike držav članic, opazovalce, strokovnjake in druge udeležence, ki se udeležujejo sestankov Evropskega odbora za polprevodnike v skladu s členom 23, ter za člane odbora v skladu s členom 33(1).

2.Komisija in države članice lahko izmenjajo, kadar je to potrebno, zaupne informacije s pristojnimi organi tretjih držav, s katerimi so se dogovorile o dvostranskih ali večstranskih dogovorih o zaupnosti, da zagotovijo ustrezno raven zaupnosti.

3.Komisija lahko po potrebi na podlagi izkušenj, pridobljenih pri zbiranju informacij, sprejme izvedbene akte, s katerimi določi praktične ureditve za ravnanje z zaupnimi informacijami v okviru izmenjave informacij v skladu s to uredbo. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 33(2).

Člen 28
Kazni in globe

1.Kadar je to potrebno in sorazmerno, lahko Komisija z odločitvijo:

(a)naloži globe, kadar predstavniška združenja podjetij ali podjetja v odgovor na zahtevo v skladu s členom 20 namerno ali iz hude malomarnosti predložijo nepravilne, nepopolne ali zavajajoče podatke ali jih ne predložijo v predpisanem roku;

(b)naloži globe, kadar podjetje namerno ali iz hude malomarnosti ne izpolnjuje obveznosti obveščanja Komisije o obveznosti tretje države v skladu s členom 20(5) in členom 21(3);

(c)naloži periodične denarne kazni, kadar podjetje namerno ali iz hude malomarnosti ne izpolnjuje obveznosti dajanja prednosti proizvodnji v krizi pomembnih proizvodov v skladu s členom 21.

2.Globe, naložene v primerih iz odstavka 1(a) in (b), ne presegajo 300 000 EUR.

3.Periodične denarne kazni, naložene v primerih iz odstavka 1, točka (c), ne presežejo 1,5 % povprečnega dnevnega prometa v preteklem poslovnem letu za vsak delovni dan neskladnosti z obveznostjo v skladu s členom 21, izračunano od datuma, navedenega v sklepu.

4.Pri določanju zneska globe ali periodične denarne kazni se upoštevajo narava, teža in trajanje kršitve ter načeli sorazmernosti in primernosti.

5.Kadar je podjetje zadostilo obveznosti, katere izpolnitev naj bi uveljavila periodična denarna kazen, lahko Komisija določi dokončni znesek periodične denarne kazni, ki je nižji od tistega v prvotni odločbi.

6.Sodišče Evropske unije ima neomejeno pristojnost za ponovno preučitev odločitev, s katerimi je Komisija določila globo ali periodično denarno kazen. Naloženo globo ali periodično denarno kazen lahko prekliče, zniža ali zviša.

Člen 29
Zastaralni rok za naložitev glob in periodičnih denarnih kazni

1.Pristojnosti Komisije po členu 28 zastarajo:

(a)dve leti v primeru kršitev določb v zvezi z zahtevami po informacijah v skladu s členom 20;

(b)dve leti v primeru kršitev določb v zvezi z obveznostjo obveščanja v skladu s členom 20(5) in členom 21(3);

(c)tri leta v primeru kršitev določb o obveznosti dajanja prednosti proizvodnji v krizi pomembnih proizvodov v skladu s členom 21.

2.Rok začne teči na dan, ko je storjena kršitev. V primeru trajajočih ali ponavljajočih se kršitev rok začne teči na dan prenehanja kršitve.

3.Vsak ukrep, ki ga Komisija ali pristojni organi držav članic sprejmejo za zagotovitev skladnosti z določbami te uredbe, prekine zastaralni rok.

4.Prekinitev zastaralnega roka velja za vse strani, ki so odgovorne za sodelovanje pri kršitvi.

5.Po vsaki prekinitvi začne zastaralni rok teči znova. Vendar pa zastaranje preteče najpozneje na dan, ko je obdobje, enako dvakratnemu času zastaralnega roka, minilo in Komisija ni naložila globe ali periodične denarne kazni. Ta rok se podaljša za obdobje, v katerem se zastaralni rok začasno ustavi, ker je odločitev Komisije predmet postopkov, ki tečejo pred Sodiščem Evropske unije.

Člen 30
Zastaranje izvršljivosti kazni

1.Pooblastilo Komisije za izvrševanje odločitev, sprejetih v skladu s členom 28, zastarajo v treh letih.

2.Rok začne teči na dan, ko sklep postane pravnomočen.

3.Zastaralni rok za izterjavo glob in periodičnih denarnih kazni se prekine:

(a)z uradnim obvestilom o sklepu, s katerim se spremeni prvotni znesek globe ali periodične denarne kazni ali zavrne vloga za spremembo;

(b)z vsakim dejanjem Komisije ali države članice na zahtevo Komisije, katerega namen je izvršitev plačila globe ali periodične denarne kazni.

4.Po vsaki prekinitvi začne zastaralni rok teči znova.

5.Zastaralni rok za izterjavo glob in periodičnih denarnih kazni je začasno ustavljen, dokler:

(a)traja plačilni rok,

(b)je prekinjena izvršitev plačila v skladu z odločbo Sodišča.

Člen 31
Načelo kontradiktornosti pri naložitvi glob ali periodičnih denarnih kazni

1.Pred sprejetjem odločitve v skladu s členom 28 Komisija zadevnemu podjetju ali predstavniškim združenjem podjetij omogoči, da se opredelijo do:

(a)predhodnih ugotovitev Komisije, vključno z vsemi zadevami, proti katerim Komisija ugovarja,

(b)ukrepov, ki bi jih Komisija morda nameravala sprejeti zaradi predhodnih ugotovitev v skladu s točko (a) tega odstavka.

2.Zadevna podjetja in predstavniška združenja teh podjetij lahko predložijo svoje pripombe k predhodnim ugotovitvam Komisije v roku, ki ga določi Komisija v svojih predhodnih ugotovitvah in ki ne sme biti krajši od 14 dni.

3.Komisija svoje odločitve utemelji le na podlagi ugovorov, h katerim so podjetja in predstavniška združenja podjetij imela možnost podati pripombe.

4.V vseh postopkih se v celoti spoštuje pravica zadevnega podjetja ali predstavniških združenj podjetij do ugovora. Zadevno podjetje ali predstavniška združenja teh podjetij imajo ob upoštevanju pravnega interesa podjetij do varovanja njihovih poslovnih skrivnosti pravico do vpogleda v spis Komisije v skladu s pogoji izpogajanega razkritja. Pravica do vpogleda v spis se ne razširi na zaupne informacije in interno dokumentacijo Komisije ali organov držav članic. Pravica do vpogleda se zlasti ne razširi na korespondenco med Komisijo in organi držav članic. Nič v tem odstavku ne preprečuje Komisiji, da razkrije in uporabi informacije, ki so potrebne za dokazovanje kršitve.

Poglavje VII

Prenos pooblastil in postopek v odboru

Člen 32

Izvajanje prenosa pooblastila

1.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 9(2) in (3) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od datuma začetka veljavnosti zakonodajnega akta.

3.Prenos pooblastila iz člena 9(2) in 3 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Učinkovati začne dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu ter ne posega v veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016.

5.Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.Delegirani akt, sprejet na podlagi člena (9)2 in 3, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 33

Odbor

1.Komisiji pomaga odbor (v nadaljnjem besedilu: Odbor za polprevodnike). Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s členom 5 navedene uredbe.

Poglavje VIII

Končne določbe

Člen 34

Spremembe Uredbe (EU) 2021/694 o vzpostavitvi programa Digitalna Evropa in razveljavitvi Sklepa (EU) 2015/2240

1.Uredba (EU) št. 2021/694 se spremeni:

(1)v členu 3(2) se doda naslednja točka (f):

„(f) Specifični cilj 6 – polprevodniki“;

(2)vstavi se naslednji člen 8 a:

„Člen 8 a

Specifični cilj 6 – polprevodniki

Finančni prispevek Unije v okviru specifičnega cilja 6 – polprevodniki je namenjen doseganju ciljev iz člena 4, točke (a) do (d), Uredbe XX/XX Evropskega parlamenta in Sveta.“;

(3)    Člen 9(1) in (2) se spremeni:

„Člen 9

Proračun

1. Finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027 znašajo 8 638 000 000 EUR v tekočih cenah.

2. Okvirna razdelitev zneska iz odstavka 1 je naslednja:

2 076 914 000 EUR evrov za specifični cilj 1 – visokozmogljivostno računalništvo;

1 841 956 000 EUR za specifični cilj 2 – umetna inteligenca;

1 529 566 000 EUR za specifični cilj 3 – kibernetska varnost in zaupanje;

517 347 000 EUR za specifični cilj 4 – napredna digitalna znanja in spretnosti;

1 022 217 000 EUR za specifični cilj 5 – uvajanje in optimalna uporaba digitalnih zmogljivosti ter interoperabilnost;

1 650 000 000 milijard EUR za specifični cilj 6 – polprevodniki.“;

(4)V členu 11 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Za sodelovanje s tretjimi državami in organizacijami iz odstavka 1 tega člena glede specifičnih ciljev 1, 2, 3 in 6 velja člen 12.“

(5)    v členu 12 se odstavek 6 nadomesti z naslednjim:

„6. Če je to ustrezno utemeljeno iz varnostnih razlogov, je v programu dela lahko določeno, da so pravni subjekti, ustanovljeni v pridruženih državah, in pravni subjekti, ustanovljeni v Uniji, ki pa so nadzirani iz tretjih držav, lahko upravičeni do sodelovanja pri vseh ali nekaterih ukrepih v okviru specifičnih ciljev 1, 2 in 6 le, če izpolnjujejo zahteve, ki jih morajo navedeni pravni subjekti izpolnjevati za jamstvo varstva bistvenih varnostnih interesov Unije in držav članic, ter za zagotavljanje varstva informacij v tajnih dokumentih. Te zahteve se določijo v programu dela.“;

(6)v členu 13 se doda naslednji odstavek 3:

„3.    Sinergije specifičnega cilja 6 z drugimi programi Unije so opisane v členu 6 in Prilogi III k Uredbi XX/XX.“;

(7)člen 14 se spremeni:

Odstavek 1 se nadomesti z naslednjim besedilom:

(8)„1.Program se izvaja v okviru neposrednega upravljanja v skladu s finančno uredbo ali v okviru posrednega upravljanja s poverjenjem določenih nalog izvrševanja organom iz točke (c) prvega pododstavka člena 62(1) finančne uredbe v skladu s členi 4 do 8a te uredbe. Organi, pooblaščeni za izvajanje Programa, smejo odstopati od pravil za sodelovanje in razširjanje, določenih v tej uredbi, le, kadar je tako odstopanje predvideno v pravnem aktu o ustanovitvi navedenih organov ali poverjenju nalog izvrševanja proračuna navedenim organom ali – ko gre za organe financiranja iz točke (c)(ii), (iii) ali (v) prvega pododstavka člena 62(1) finančne uredbe – kadar je tako odstopanje predvideno v sporazumu o prispevku in to zahtevajo posebne operativne potrebe takih organov ali narava ukrepa.“;

(9)v členu 14 se doda naslednji odstavek:

„4. Kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 22 Uredbe XX/XX, se uporabljajo določbe navedenega člena.“;

(10)V členu 17 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Do financiranja so upravičeni samo ukrepi, ki prispevajo k doseganju ciljev iz členov 3 do 8a.“;

(11)v Prilogi I se doda naslednji odstavek:

„Specifični cilj 6 – polprevodniki

Ukrepi v okviru specifičnega cilja 6 so navedeni v Prilogi I k Uredbi XX/XX.“;

(12)v Prilogi II se doda naslednji odstavek:

„Specifični cilj 6 – polprevodniki

Merljivi kazalniki za spremljanje izvajanja in poročanje o napredku v zvezi s specifičnim ciljem 6 so navedeni v Prilogi II k Uredbi XX/XX.“;

(13)v Prilogi III se doda naslednji odstavek:

„Specifični cilj 6 – polprevodniki Sinergije s programi Unije za specifični cilj 6 so navedene v Prilogi III k Uredbi XX/XX.“

Člen 35

Ocena in pregled

1.Komisija v treh letih po začetku uporabe te uredbe ter nato vsaka štiri leta Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o oceni in pregledu te uredbe. Poročila se objavijo.

2.Za namene ocenjevanja in pregleda Evropski odbor za polprevodnike, države članice in pristojni nacionalni organi Komisiji na njeno zahtevo predložijo informacije.

3.Komisija pri izvajanju ocene in pregleda upošteva stališča in ugotovitve Evropskega odbora za polprevodnike, Evropskega parlamenta, Sveta ter drugih ustreznih organov ali virov.

Člen 36

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.    OKVIR PREDLOGA/POBUDE    

1.1.    Naslov predloga/pobude    

1.2.    Zadevna področja    

1.3.    Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša    

1.4.    Cilji    

1.4.1.    Splošni cilji    

1.4.2.    Specifični cilji    

1.4.3.    Pričakovani rezultati in posledice    

1.4.4.    Kazalniki smotrnosti    

1.5.    Utemeljitev predloga/pobude    

1.5.1.    Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude    

1.5.2.    Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.    

1.5.3.    Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti    

1.5.4.    Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti    

1.5.5.    Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev    

1.6.    Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic    

1.7.    Načrtovani načini upravljanja    

2.    UKREPI UPRAVLJANJA    

2.1.    Pravila o spremljanju in poročanju    

2.2.    Upravljavski in kontrolni sistemi    

2.2.1.    Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol    

2.2.2.    Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje    

2.2.3.    Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)    

2.3.    Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti    

3.    OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.    Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2.    Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve

3.2.1.    Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje

3.2.2.    Ocenjene realizacije, financirane z odobritvami za poslovanje

3.2.3.    Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve

3.2.4.    Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5.    Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3.    Ocenjene posledice za prihodke    

Ta ocena finančnih posledic zakonodajnega predloga navaja proračunske posledice predloga za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira ukrepov za krepitev evropskega polprevodniškega ekosistema (akt o čipih) in predloga za uredbo Sveta o spremembi Uredbe Sveta (EU) 2021/2085 o ustanovitvi skupnih podjetij v okviru Obzorja Evropa. Pripravljena je dodatno k oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga za Skupno podjetje za ključne digitalne tehnologije, ki je del predloga za uredbo Sveta o ustanovitvi skupnih podjetij v okviru Obzorja Evropa (COM(2021) 87 z dne 23. februarja 2021.

Proračunske posledice, navedene v tej oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga, so dvoplastne:

odhodki za pobudo Čipi za Evropo (razen Sklada za čipe) in tekoče aktivnosti v okviru Skupnega podjetja za ključne digitalne tehnologije, ki jih bo upravljalo Skupno podjetje za čipe. Skupni odhodki, ki jih mora upravljati Skupno podjetje za čipe, prej Skupno podjetje za ključne digitalne tehnologije, znašajo 4,175 milijarde EUR, od katerih je bilo 1,8 milijarde prej prevzete v okviru Skupnega podjetja za ključne digitalne tehnologije.

Odhodki za osebje Evropske komisije za opravljanje novih nalog, poverjenih Komisiji za nadzor Skupnega podjetja za čipe, za pregled uporab Evropskega konzorcija za čipno infrastrukturo in odločanje o njih, za pregled uporab integriranega proizvodnega obrata ali odprte livarne EU in odločanje o njih, za podporo Evropskega odbora za polprevodnike ter – skupaj z državami članicami – za spremljanje oskrbovalnih verig polprevodnikov in odločanje o ukrepih, kadar je ustrezno. Za te aktivnosti je predvidenih skupaj 9 ekvivalentov polnega delovnega časa.

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE 

1.1Naslov predloga/pobude

1.2Zadevna področja 

1.1.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša 

 Nov ukrep 

¨ Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 67  

 Podaljšanje obstoječega ukrepa 

 Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep 

1.2.Cilji

1.2.1.Splošni cilji

1.2.2.Specifični cilji

Vzpostavitev pobude Čipi za Evropo, podpora obsežni gradnji tehnološke zmogljivosti z naložbami v čezmejno in prosto dostopno inovativno infrastrukturo vrhunskih polprevodniških tehnologij naslednje generacije, ki bodo okrepile zmožnosti EU za napredno zasnovo, integracijo sistemov in proizvodnjo čipov (prvi steber „pobuda Čipi za Evropo“).

Vzpostavitev okvira za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s privabljanjem naložb in okrepljenimi proizvodnimi zmogljivostmi v proizvodnji polprevodnikov ter napredno pakiranje, preskušanje in sestavljanje prek prvih tovrstnih integriranih proizvodnih obratov in odprtih livarn EU (drugi steber „Varnost oskrbe“).

Vzpostavitev usklajevalnega mehanizma med državami članicami in Komisijo za krepitev sodelovanja z državami članicami in med njimi, spremljanje ponudbe polprevodnikov, ocenjevanje povpraševanja, predvidevanje pomanjkanja, sprožitev kriznih razmer in ukrepanje prek namenskega nabora orodij (tretji steber „Pripravljenost in spremljanje“).

1.2.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

1.2.4.Kazalniki smotrnosti

Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.

1.3.Utemeljitev predloga/pobude 

1.3.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.3.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.3.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.3.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.3.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.4.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

 Časovno omejeno

    od datuma sprejetja predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira ukrepov za krepitev evropskega polprevodniškega ekosistema (akt o čipih)

    finančne posledice med letoma 2023 in 2027 za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma 2023 in 2031 za odobritve plačil.

 Časovno neomejeno    

1 izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

2 ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.5.Načrtovani načini upravljanja 

 Neposredno upravljanje – Komisija:

 z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije,

    prek izvajalskih agencij.

 Deljeno upravljanje z državami članicami.

 Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

 tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

 mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

 EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

 organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

 subjektom javnega prava,

 subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

 subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

 osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA 

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju 

Navedite pogostost in pogoje.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi 

2.2.1Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.1.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku) 

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti 

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice 

Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

3.2.Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve 

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje 

    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Predlog ne bo povečal skupne ravni odhodkov, načrtovanih v okviru razdelka 1 večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027. Prispevek iz proračuna EU za pobudo Čipi za Evropo bo združen iz programov Obzorje Evropa in Digitalna Evropa ter, razen ukrepa na podlagi Evropskega sveta za inovacije, usmerjen v Skupno podjetje za ključne digitalne tehnologije (v prihodnje: za čipe) za izvajanje. V ta namen bo ustvarjen šesti specifični cilj v okviru programa za digitalno Evropo

Šesti specifični cilj bo financiran:

i    z notranjo prerazporeditvijo zdajšnjih sredstev programa za digitalno Evropo;

ii    z uporabo nerazporejene razlike iz razdelka 1 in

iii    z zmanjšanjem sredstev Instrumenta za povezovanje Evrope – promet in Instrument za povezovanje Evrope – digitalno področje.

V zbirni preglednici v oddelku 3.2.4 je celoten pregled vseh virov financiranja.

·Odobritve za poslovanje, namenjene ali prerazporejene znotraj programa Obzorje Evropa, za uporabo za pobudo Čipi za Evropo

·Odobritve za poslovanje, ki se združijo v okviru šestega specifičnega cilja programa za digitalno Evropo za namen pobude Čipi za Evropo, ki jo mora izvajati prihodnje skupno podjetje za čipe:

V informativne namene: pregled izvajanja s strani Evropskega sveta za inovacije in skupnega podjetja za čipe

AObzorje Evropa

Izvajanje Evropskega sveta za inovacije

Izvajanje s strani Skupnega podjetja za čipe

500 milijonov EUR, namenjenih za namene pobude Čipi za Evropo v okviru predhodno obstoječih finančnih sredstev Skupnega podjetja za ključne digitalne tehnologije, bo izvajalo skupno podjetje za čipe:

850 milijonov EUR, prerazporejenih v okviru programa Obzorje Evropa – bo izvajalo Skupno podjetje za ključne digitalne tehnologije (v prihodnje: za čipe), razdeljeni pa bodo na odhodke iz poslovanja in za podporo, kot sledi:

Konsolidirane odobritve skupnega podjetja za ključne digitalne tehnologije (v prihodnje za čipe) v okviru programa Obzorje Evropa, vključno z odobritvami, ki zajemajo nekdanje aktivnosti Skupnega podjetja za ključne digitalne tehnologije, ki niso del pobude Čipi za Evropo, bodo:

BProgram Digitalna Evropa

Razen 125 milijonov EUR, ki jih bo izvajal InvestEU, bo v okviru programa Digitalna Evropa 1 525 milijonov EUR izvajalo Skupno podjetje za ključne digitalne tehnologije (v prihodnje: za čipe), razdeljeni pa bodo na odhodke iz poslovanja in za podporo, kot sledi:

Skupaj dodatne odobritve, združene v okviru naslova 1, ki jih izvede prihodnje skupno podjetje za čipe za namene pobude Čipi za Evropo, znašajo 2 375 milijonov EUR, od česar 850 milijonov EUR v okviru programa Obzorje Evropa in 1 525 milijonov v okviru programa za digitalno Evropo. Razdelijo se med odhodke iz poslovanja (naslov 3) in za podporo (naslova 1 in 2), kot sledi:

Skupaj odobritve, ki jih izvaja prihodnje Skupno podjetje za čipe v okviru programov Obzorje Evropa in Digitalna Evropa, vključno z odobritvami, ki zajemajo nekdanje aktivnosti Skupnega podjetja za ključne digitalne tehnologije, ki niso del pobude Čipi za Evropo, znašajo 4 175 milijonov EUR. Razdeljene bodo med odhodke iz poslovanja (naslov 3) in za podporo (naslova 1 in 2), kot sledi:

Ta oddelek se izpolni s „proračunskimi podatki upravne narave“, ki jih je treba najprej vnesti v Prilogo k oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga (Priloga V k notranjim pravilom), ki se prenese v sistem DECIDE za namene posvetovanj med službami.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2.Ocenjene realizacije, financirane z odobritvami za poslovanje 

Okvirni elementi in realizacije v spodnji preglednici so prvi osnutki, ki večinoma temeljijo na kazalnikih iz Priloge II predlagane uredbe. Natančnejše opredelitve pojmov naj bi bile na voljo v poznejši fazi.

Odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.3.Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve