This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52022PC0040
Proposal for a COUNCIL IMPLEMENTING DECISION amending Implementing Decision 2013/54/EU as regards authorisation to the Republic of Slovenia to continue to apply the special measure derogating from Article 287 of Directive 2006/112/EC on the common system of value added tax
Predlog IZVEDBENI SKLEP SVETA o spremembi Izvedbenega sklepa 2013/54/EU glede dovoljenja Republiki Sloveniji, da še naprej uporablja posebni ukrep, ki odstopa od člena 287 Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost
Predlog IZVEDBENI SKLEP SVETA o spremembi Izvedbenega sklepa 2013/54/EU glede dovoljenja Republiki Sloveniji, da še naprej uporablja posebni ukrep, ki odstopa od člena 287 Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost
COM/2022/40 final
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 11.2.2022
COM(2022) 40 final
2022/0028(NLE)
Predlog
IZVEDBENI SKLEP SVETA
o spremembi Izvedbenega sklepa 2013/54/EU glede dovoljenja Republiki Sloveniji, da še naprej uporablja posebni ukrep, ki odstopa od člena 287 Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
V skladu s členom 395(1) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost 1 (v nadaljnjem besedilu: direktiva o DDV) lahko Svet na predlog Komisije soglasno dovoli kateri koli državi članici, da uvede posebne ukrepe, ki odstopajo od določb navedene direktive, za poenostavitev postopka obračunavanja DDV ali za preprečevanje nekaterih vrst davčnih utaj ali izogibanja davkom.
Z dopisom, ki ga je Komisija evidentirala 27. oktobra 2021, je Slovenija zaprosila za dovoljenje, da do 31. decembra 2024 še naprej uporablja ukrep odstopanja od člena 287 direktive o DDV, ki bi ji omogočil, da davčne zavezance, katerih letni promet ne presega 50 000 EUR, oprosti plačila DDV.
V skladu s členom 395(2), drugi pododstavek, direktive o DDV je Komisija z dopisom z dne 15. novembra 2021 o zahtevi Slovenije obvestila druge države članice. Komisija je z dopisom z dne 16. novembra 2021 Slovenijo uradno obvestila, da ima vse informacije, potrebne za presojo zahteve.
1.OZADJE PREDLOGA
•Razlogi za predlog in njegovi cilji
V skladu s poglavjem 1 naslova XII direktive o DDV lahko države članice uporabijo posebne ureditve za mala podjetja, vključno z možnostjo oprostitve davčnih zavezancev, ki ne dosegajo določene višine letnega prometa. Ta oprostitev pomeni, da davčnim zavezancem ni treba obračunavati DDV na dobavljeno blago, posledično pa ne morejo odbiti vstopnega DDV.
V skladu s členom 287 direktive o DDV lahko države članice, ki so pristopile po 1. januarju 1978, oprostijo davčne zavezance, katerih letni promet ne presega zneskov v protivrednosti v nacionalni valuti po menjalnem tečaju na dan njihovega pristopa, ki so določeni v navedenem členu.
V skladu s točko 15 člena 287 direktive o DDV lahko Slovenija oprosti DDV tiste davčne zavezance, katerih letni promet ne presega protivrednosti zneska v nacionalni valuti v vrednosti 25 000 EUR.
Na podlagi Izvedbenega sklepa Sveta 2013/54/EU 2 je Slovenija dobila dovoljenje, da lahko do 31. decembra 2015 uporablja višji prag in zato oprosti plačilo DDV davčnim zavezancem, katerih letni promet ne presega 50 000 EUR. To dovoljenje je bilo prvič podaljšano z Izvedbenim sklepom Sveta (EU) 2015/2089 3 do 31. decembra 2018, nato pa z Izvedbenim sklepom Sveta (EU) 2018/1700 4 do 31. decembra 2021.
Slovenija je zaprosila za dodatno podaljšanje navedenega posebnega ukrepa za omejeno obdobje.
Dovoljenje, da se lahko oprostitev po letu 2021 še naprej uporablja za davčne zavezance, katerih letni promet ne presega zneska 50 000 EUR, bi pomenilo znatno poenostavitev za osebe, ki upravljajo razmeroma mala podjetja. Davčnim zavezancem, za katere velja ta oprostitev, ni treba odbiti in plačati DDV, biti registrirani za DDV ali voditi popolne podrobne evidence transakcij, ki so predmet DDV. Zaradi teh poenostavitev lahko lastniki malih podjetij namenijo več časa in sredstev za razvoj svojega poslovanja. Posebni ukrep je in bo za davčne zavezance ostal v celoti neobvezen. Zato lahko mala podjetja, katerih promet ne presega praga, še vedno uveljavljajo svojo pravico do uporabe splošne ureditve DDV.
Poleg tega so stroški pobiranja DDV od davčnih zavezancev, ki poslujejo z razmeroma nizkim prometom, ki izhajajo iz zagotavljanja storitev za davkoplačevalce tem davčnim zavezancem in revizije njihovih davčnih napovedi, nesorazmerno visoki v primerjavi z zneskom pobranega davka. V skladu s tem lahko davčna uprava z oprostitvijo plačila DDV za male podjetnike usmeri več sredstev v preprečevanje davčnih goljufij, utaj in izogibanja davkom in boj proti njim ter v izboljšanje kakovosti storitev za davkoplačevalce in učinkovitosti pobiranja DDV od velikih poslovnih subjektov.
Po navedbah slovenskih organov je leta 2019 48 % vseh registriranih davčnih zavezancev (tj. približno 60 000) imelo letni promet v višini 50 000 EUR ali manj, kar pomeni 1 % skupnega obdavčljivega prometa, relevantnega za namene DDV. Slovenski organi ocenjujejo, da ima približno 2 000 od teh davčnih zavezancev (razen tistih, ki so se odločili za obdavčitev) letni promet med 25 000 EUR in 50 000 EUR. Vključitev teh davčnih zavezancev v sistem DDV bi povzročila povečanje državnih prihodkov od DDV za 0,3 %.
Zato ta posebni ukrep ne vpliva bistveno na skupni znesek prihodkov od DDV ali skupni znesek davčnih prihodkov, zbranih na ravni končne potrošnje.
Posebni ukrep, ki poenostavlja obveznosti malih gospodarskih subjektov, je v skladu s cilji, ki si jih je Evropska unija zastavila za mala podjetja.
Glede na pozitivni učinek na zmanjšanje upravnega bremena za podjetja in davčno upravo brez večjega vpliva na skupne prihodke od DDV je primerno Sloveniji dovoliti, da uporabo posebnega ukrepa podaljša do 31. decembra 2024.
•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike
Ukrep odstopanja je v skladu s cilji Direktive Sveta (EU) 2020/285, ki spreminja člene 281 do 294 direktive o DDV glede posebne ureditve za mala podjetja 5 , ki izhaja iz akcijskega načrta za DDV 6 , njen cilj pa je ustvariti sodoben in poenostavljen sistem za ta podjetja. Njegov namen je zlasti zmanjšati stroške upoštevanja predpisov v zvezi z DDV in izkrivljanje konkurence na nacionalni ravni in na ravni EU, zmanjšati negativen vpliv učinka praga in olajšati izpolnjevanje obveznosti podjetij ter spremljanje, ki ga izvajajo davčne uprave.
Poleg tega je prag 50 000 EUR v skladu z Direktivo (EU) 2020/285, saj državam članicam omogoča, da določijo prag letnega prometa, ki je potreben za oprostitev plačila DDV, na največ 85 000 EUR (ali protivrednost tega zneska v nacionalni valuti).
Podobna odstopanja za oprostitev plačila DDV so bila odobrena drugim državam članicam za davčne zavezance, katerih letni promet je pod določenim pragom, kot je določeno v členih 285 in 287 direktive o DDV. Nizozemski 7 in Belgiji 8 je bil odobren prag v višini 25 000 EUR; Italiji 9 prag v višini 30 000 EUR, Luksemburgu 10 prag v višini 35 000 EUR; Poljski 11 , Latviji 12 in Estoniji 13 je bil odobren prag v višini 40 000 EUR; Madžarski 14 prag v višini 48 000 EUR; Litvi 15 prag v višini 55 000 EUR, Hrvaški 16 prag v višini 45 000 EUR; Malti 17 prag v višini 30 000 EUR; Romuniji 18 pa prag v višini 88 500 EUR.
Odstopanja od direktive o DDV bi morala biti vedno časovno omejena, da se lahko ocenijo njihovi učinki. Poleg tega je podaljšanje veljavnosti posebnega ukrepa do 31. decembra 2024, ki ga je zahtevala Slovenija, usklajeno z zahtevami Direktive (EU) 2020/285. Ta direktiva določa 1. januar 2025 kot datum, na katerega bodo morale države članice uporabiti nacionalne določbe, ki jih morajo sprejeti za uskladitev z njo.
Predlagani ukrep je torej v skladu z določbami direktive o DDV.
•Skladnost z drugimi politikami Unije
Komisija nenehno poudarja potrebo po preprostejših pravilih za mala podjetja. V zvezi s tem je marca 2020 sprejela strategijo za MSP za trajnostno in digitalno Evropo 19 , v kateri se je zavezala, da si bo še naprej prizadevala za zmanjšanje bremena za MSP. Cilj zmanjšanja regulativnega bremena za MSP je eden od stebrov te strategije. Kar zadeva fiskalna pravila, je ta posebni ukrep v skladu s takimi cilji. Prav tako je v skladu z akcijskim načrtom za pravično in preprosto obdavčitev iz leta 2020, ki podpira strategijo za okrevanje 20 in potrjuje, da so stroški izpolnjevanja davčnih obveznosti v EU še vedno visoki in običajno znatno višji za mala kot za velika podjetja.
2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST
•Pravna podlaga
Člen 395 direktive o DDV.
•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)
Predlog je glede na določbo v direktivi o DDV, na kateri temelji, v izključni pristojnosti Evropske unije. Načelo subsidiarnosti se zato ne uporablja.
•Sorazmernost
Ta sklep se nanaša na dovoljenje, odobreno državi članici na njeno zahtevo, in ne pomeni nobene obveznosti.
Zaradi omejenega področja uporabe odstopanja je posebni ukrep sorazmeren z želenim ciljem, tj. s poenostavitvijo pobiranja davkov za male davčne zavezance in za davčno upravo.
•Izbira instrumenta
Predlagani instrument je izvedbeni sklep Sveta.
V skladu s členom 395 direktive o DDV lahko samo Svet na predlog Komisije soglasno odobri odstopanje od skupnih predpisov o DDV. Izvedbeni sklep Sveta je najustreznejši instrument, saj se lahko naslovi na posamezno državo članico.
3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA
•Posvetovanja z deležniki
Posvetovanje z deležniki ni bilo opravljeno. Ta predlog temelji na zahtevi Slovenije in zadeva le to državo članico.
•Ocena učinka
Namen predloga za izvedbeni sklep Sveta je za naslednja tri leta podaljšati ukrep za poenostavitev, ki ukinja številne obveznosti DDV za podjetja, ki poslujejo z letnim prometom, manjšim od 50 000 EUR, in ima zato pozitiven učinek na zmanjšanje upravnega bremena za podjetja in davčno upravo brez večjega vpliva na skupne prihodke iz DDV. Zaradi majhnega obsega odstopanja in časovno omejene uporabe bo učinek ukrepa v vsakem primeru omejen.
Ukrep odstopanja bo za davčne zavezance neobvezen. Davčni zavezanci bodo imeli možnost, da se odločijo za splošno ureditev DDV v skladu s členom 290 Direktive 2006/112/ES.
•Temeljne pravice
Predlog nima posledic za varstvo temeljnih pravic.
4.PRORAČUNSKE POSLEDICE
Po začetku veljavnosti Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2021/769 z dne 30. aprila 2021 o spremembi Uredbe (EGS, Euratom) št. 1553/89 o dokončni enotni ureditvi zbiranja lastnih sredstev, pridobljenih iz davka na dodano vrednost 21 , Slovenija ne bo izračunavala nadomestil od poročila o osnovi za lastna sredstva iz naslova DDV za proračunsko leto 2021 in dalje.
2022/0028 (NLE)
Predlog
IZVEDBENI SKLEP SVETA
o spremembi Izvedbenega sklepa 2013/54/EU glede dovoljenja Republiki Sloveniji, da še naprej uporablja posebni ukrep, ki odstopa od člena 287 Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost 22 in zlasti člena 395(1) Direktive,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Člen 287, točka 15, Direktive 2006/112/ES Sloveniji omogoča, da tiste davčne zavezance, katerih letni promet ne presega protivrednosti zneska 25 000 EUR v nacionalni valuti po menjalnem tečaju na datum njenega pristopa, oprosti plačila davka na dodano vrednost (DDV).
(2)Na podlagi Izvedbenega sklepa Sveta 2013/54/EU 23 je Slovenija dobila dovoljenje, da lahko do 31. decembra 2015 uvede posebni ukrep, ki odstopa od člena 287, točka 15, Direktive 2006/112/ES, in tako oprosti plačila DDV davčne zavezance, katerih letni promet ne presega 50 000 EUR (v nadaljnjem besedilu: posebni ukrep). Navedeno dovoljenje je bilo dvakrat podaljšano, nazadnje z Izvedbenim sklepom Sveta (EU) 2018/1700 24 , in sicer do 31. decembra 2021.
(3)Slovenija je z dopisom, ki ga je Komisija evidentirala 27. oktobra 2021, zaprosila za dovoljenje, da še naprej uporablja posebni ukrep do 31. decembra 2024, tj. datuma, do katerega morajo države članice prenesti Direktivo Sveta (EU) 2020/285 25 . Iz navedene direktive izhaja, da bodo lahko države članice od 1. januarja 2025 dobave blaga in storitev, ki jih opravijo davčni zavezanci, katerih letni promet v državi članici ne presega praga 85 000 EUR ali protivrednosti v nacionalni valuti, oprostile plačila DDV.
(4)Na podlagi člena 395(2), drugi pododstavek, Direktive 2006/112/ES je Komisija z dopisom z dne 15. novembra 2021 posredovala zahtevo Slovenije drugim državam članicam. Z dopisom z dne 16. novembra 2021 je uradno obvestila Slovenijo, da ima na voljo vse informacije, potrebne za presojo zahteve.
(5)Posebni ukrep je v skladu z Direktivo (EU) 2020/285, katere namen je zmanjšati regulativno breme malih podjetij in preprečiti izkrivljanje konkurence na notranjem trgu.
(6)Posebni ukrep bo za davčne zavezance ostal neobvezen, saj se lahko še vedno odločijo za splošno ureditev DDV na podlagi člena 290 Direktive 2006/112/ES.
(7)Na podlagi informacij, ki jih je predložila Slovenija, bo imel posebni ukrep le zanemarljiv učinek na skupni znesek davčnih prihodkov Slovenije, pobranih na ravni končne potrošnje.
(8)Po začetku veljavnosti Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2021/769 26 Slovenija ne bo izračunavala nadomestil od poročila o osnovi za lastna sredstva iz naslova DDV za proračunsko leto 2021 in dalje.
(9)Glede na pozitiven učinek posebnega ukrepa na zmanjševanje upravnega bremena in stroškov upoštevanja predpisov za mala podjetja in davčne organe ter glede na odsotnost vsakršnega večjega vpliva na skupne prihodke iz DDV bi bilo treba Sloveniji dovoliti, da še naprej uporablja posebni ukrep.
(10)Dovoljenje za nadaljnjo uporabo posebnega ukrepa bi moralo biti časovno omejeno. Rok bi moral zadostovati za oceno učinkovitosti in ustreznosti praga. Poleg tega morajo države članice na podlagi člena 3(1) Direktive (EU) 2020/285 do 31. decembra 2024 sprejeti in objaviti zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členom 1 navedene direktive, ki spreminja Direktivo 2006/112/ES, in jih uporabljati od 1. januarja 2025. Zato bi bilo primerno Sloveniji dovoliti, da posebni ukrep uporablja do 31. decembra 2024.
(11)Izvedbeni sklep 2013/54/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
V členu 2 Izvedbenega sklepa 2013/54/EU se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:
„Uporablja se od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2024.“
Člen 2
Ta sklep je naslovljen na Republiko Slovenijo.
V Bruslju,
Za Svet
predsednik
