EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 1.2.2022

COM(2022) 37 final

2022/0026(COD)

Predlog

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o zagotavljanju makrofinančne pomoči Ukrajini

{SWD(2022) 25 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Ukrajina od leta 2014 razvija trdno partnerstvo z Evropsko unijo, ki presega zgolj dvostransko sodelovanje ter se razvija v smeri postopnega političnega in gospodarskega povezovanja. Pridružitveni sporazum med EU in Ukrajino, ki je začel veljati 1. septembra 2017 in vključuje poglobljeno in celovito prostotrgovinsko območje, je glavno orodje za zbliževanje Ukrajine in EU. Sporazum poleg spodbujanja tesnejših političnih vezi, močnejših gospodarskih povezav in spoštovanja skupnih vrednot zagotavlja trden okvir za izvajanje ambicioznega programa reform, osredotočenega na boj proti korupciji, neodvisnost pravosodnega sistema, načelo pravne države in izboljšanje poslovnega ozračja. Te reforme, ki so ključne za srednjeročno privabljanje naložb, povečanje produktivnosti in izboljšanje življenjskega standarda, so stalno deležne podpore EU. Med instrumenti, s katerimi je EU podprla Ukrajino, je med drugim pet zaporednih ukrepov makrofinančne pomoči, s katerimi je bilo v obdobju 2014–2021 skupno zagotovljenih 5 milijard EUR posojil.

Vendar se Ukrajina kljub strateški dolgoročni politični usmeritvi in zavezanosti izvajanju reform še naprej sooča z znatnimi izzivi. Od izbruha pandemije COVID-19 je prišlo do več kot 3,8 milijona okužb, zaradi okužbe pa je umrlo skoraj 100 000 ljudi. Vrnitev gospodarske rasti v letu 2021, h kateri sta prispevala predvsem sektor prodaje na drobno in gradbeništvo, je bila počasna, obeti pa so povezani z znatnimi tveganji. Inflacija se je pospešila in konec leta 2021 dosegla 10 %. Vse večje geopolitične napetosti na meji z Rusijo so posredno močno vplivale na zaupanje, zlasti tujih vlagateljev. Nacionalna valuta je od sredine novembra 2021 v primerjavi z ameriškim dolarjem izgubila 9 % vrednosti, in sicer kljub intervencijam Narodne banke Ukrajine v višini približno 1,6 milijarde USD v tem obdobju, zaradi katerih se je zaloga uradnih rezerv zmanjšala za 5,5 %.

V teh okoliščinah se je donos ukrajinskih državnih euroobveznic sredi januarja 2022 povečal na nevzdržno raven. Zato zasebno financiranje plačilnobilančne vrzeli Ukrajine, čemur so namenjene, ni več na voljo pod vzdržnimi pogoji. Glede na najnovejše projekcije Mednarodnega denarnega sklada iz njegovega prvega pregleda programa, ki je bil zaključen 8. novembra in potrjen 22. novembra 2021, bi se zaradi nedostopnosti kapitalskih trgov vrzel v financiranju države v letu 2022 povečala za vsaj 2,5 milijarde USD. Poleg tega stopnjevanje geopolitičnih napetosti škoduje že tako negotovi gospodarski in finančni stabilnosti Ukrajine. Nenehne varnostne grožnje so že sprožile znaten odliv kapitala. Negativni učinek na prihodnje naložbe, glede katerih Ukrajina zaostaja za drugimi državami iz regije, dodatno zmanjšuje odpornost države na gospodarske in politične pretrese. Poleg tega številne grožnje, s katerimi se trenutno sooča Ukrajina, povzročajo velik pritisk na državne institucije, da zaščitijo državljane, kar ustvarja znatna dodatna tveganja za splošno stabilnost države in širšo družbo.

Glede na izgubo dostopa do mednarodnih kapitalskih trgov zaradi povečane geopolitične negotovosti in njenega vpliva na gospodarske razmere v Ukrajini Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predlaga zagotovitev nove makrofinančne pomoči v višini 1,2 milijarde EUR v obliki posojil za spodbujanje stabilnosti v Ukrajini.

Načrtovana nujna makrofinančna pomoč, ki naj bi zagotovila hitro podporo v razmerah hude krize in okrepila odpornost države, bo trajala 12 mesecev in obsegala dve izplačili. Prva tranša, ki je odvisna od političnega pogoja in zadovoljivega izvajanja programa MDS, se bo predvidoma sprostila kmalu po odobritvi tega predloga, in sicer po začetku veljavnosti memoranduma o soglasju o posebnih ukrepih strukturne politike, o katerem sta se dogovorili Evropska komisija v imenu EU in Ukrajina. Izplačilo druge tranše bi bilo vezano na nadaljnje zadovoljivo izvajanje programa MDS in ukrepov politike, dogovorjenih v memorandumu o soglasju. Memorandum o soglasju, na katerem temelji ta ukrep nujne makrofinančne pomoči, se bo verjetno osredotočal na omejeno število izvedljivih kratkoročnih ukrepov politike na najnujnejših prednostnih področjih, kot so krepitev gospodarske odpornosti in stabilnosti, upravljanje in pravna država ter energetika. Poznejša dolgoročna makrofinančna pomoč bi lahko presegala neposredno krizo in se osredotočala na širši sklop prednostnih nalog na področju reform. Pričakuje se, da se bo predlagani ukrep izvajal skupaj s podporo v okviru proračunskih operacij, ki jih financira Instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje. Napovedana dodatna dodelitev nepovratnih sredstev v okviru Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje v višini 120 milijonov EUR bo pomembna za nadaljnjo krepitev prizadevanj Ukrajine za graditev države in odpornost. Poleg tega bo EU tesno sodelovala z Ukrajino, da bi se odzvala na njeno prošnjo za nadaljnji, redni ukrep makrofinančne pomoči, ko se bodo razmere stabilizirale.

Kot je podrobneje opisano v delovnem dokumentu služb Komisije, priloženem temu predlogu, Komisija na podlagi ocene Evropske službe za zunanje delovanje glede političnih razmer meni, da so politični in gospodarski pogoji za predlagani ukrep makrofinančne pomoči izpolnjeni.

•Splošno ozadje

Tveganja zaradi trenutnih geopolitičnih napetosti in pomislekov glede varnosti na meji z Rusijo od sredine novembra stalno naraščajo. Izrazito negativno so vplivala na zaupanje vlagateljev, kar dokazujeta stalen odliv kapitala in odtekanje uradnih deviznih rezerv. Ker je hryvnia oslabela kljub nadaljnjim posegom Narodne banke Ukrajine v podporo domači valuti in je država dejansko izgubila dostop do kapitalskih trgov, se znatno povečujeta tveganje glede makroekonomskih obetov Ukrajine. Po manj hudi recesiji od pričakovane, med katero se je gospodarstvo leta 2020 skrčilo za 4 %, se je bruto domači proizvod v prvem četrtletju leta 2021 medletno zmanjšal za 2,2 %. Medletno povečanje v drugem četrtletju v višini 5,7 % je bilo glede na obseg prejšnjega krčenja nezadovoljivo, v tretjem četrtletju pa se je rast upočasnila na 2,7 %. Šibkost rasti je posledica trenutnih težkih pandemičnih razmer (število primerov COVID-19 se povečuje, stopnja precepljenosti pa je razmeroma nizka, in sicer je konec januarja 2022 znašala 33 %), učinka stopnjevanja napetosti na zaupanje in omejitev zaradi strukturnih dejavnikov, vključno s kronično nizko stopnjo naložb. Med pomembnimi strukturnimi ovirami za naložbe še vedno zelo razširjena korupcija in nedokončana reforma upravljanja goste mreže podjetij v državni lasti ostajata prednostni nalogi prihodnjih političnih prizadevanj.

Ob upoštevanju vse večje ponudbe denarja in vse hitrejše inflacije je Narodna banka Ukrajine med junijem 2021 in januarjem 2022 svojo ključno obrestno mero zvišala za 400 bazičnih točk na 10 %. Po znatni dezinflaciji v prvi polovici leta 2020 se je inflacija novembra 2020 ponovno začela povečevati. Povprečna rast cen življenjskih potrebščin je septembra 2021 dosegla 11 %, decembra pa se je umirila na 10 %. Rast cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih se nadaljuje, in sicer je decembra 2021 znašala izjemnih 62,2 %. Čeprav Narodna banka Ukrajine meni, da je inflacija dosegla vrh, se v letu 2022 pričakuje nadaljnje zaostrovanje denarne politike, zlasti da se inflacija omeji na cilj od 4 % do 6 %. Ker se pogoji financiranja na svetovni ravni zaostrujejo, je Ukrajina kot trg v razvoju izpostavljena tudi dodatni nestabilnosti, ki izhaja iz ponovne ocene globalnih tveganj.

Zaradi ponovne rasti in višjih davčnih prihodkov je javnofinančni primanjkljaj za leto 2021 ocenjen na 3,1 % bruto domačega proizvoda, kar je 200 bazičnih točk manj od prvotno načrtovanega primanjkljaja. Javnofinančni prihodki so se leta 2021 povečali za 24 %, kar je za 2,8 odstotne točke več, kot je bilo načrtovano, poraba pa se je povečala za 11 %, kar je 1,5 odstotne točke pod ciljem. Glede na te rezultate so bile javne finance lani uspešne. Glede na načrte naj bi proračunski primanjkljaj v letu 2022 znašal 3,5 % bruto domačega proizvoda, vendar je dejanski rezultat zelo negotov, saj se lahko izkaže za dramatično slabšega in bo zlasti odvisen od razvoja mednarodnih geopolitičnih razmer.

Po ponovni gospodarski rasti se je znatni presežek na tekočem računu iz leta 2020, ki je odražal krčenje povpraševanja, v letu 2021 spremenil v primanjkljaj. Po presežku v višini 5,3 milijarde USD v letu 2020 je tekoči račun plačilne bilance v obdobju od januarja do avgusta 2021 izkazoval primanjkljaj v višini 830 milijonov USD ali 0,5 % bruto domačega proizvoda. V istem obdobju sta se izvoz in uvoz blaga medletno povečala za 36 % oziroma 30 %, zaradi česar je primanjkljaj trgovinske bilance znašal 3 milijarde USD. Storitvena bilanca, v kateri sta se izvoz in uvoz povečala za 12 % oziroma 21 %, je pokazala presežek v višini 2,3 milijarde USD. Primarni dohodki so se iz presežka v višini 3,2 milijarde USD, zabeleženega v obdobju od januarja do avgusta 2020, prevesili v znaten primanjkljaj v višini 3 milijarde USD, kljub temu, da so se nakazila izseljencev povečala za kar 18 % na 8,9 milijarde USD. Tudi stanje neposrednih tujih naložb se je v prvi polovici leta 2021 znatno izboljšalo, zlasti zaradi reinvestiranja dobička.

Stanje uradnih deviznih rezerv se je med pandemijo leta 2020 izkazalo za stabilno in avgusta 2021 doseglo celo najvišjo vrednost pri 31,6 milijarde USD, vključno s posebnimi pravicami črpanja v višini 2,73 milijarde USD, ki jih je dodatno dodelil MDS. Kljub manjšemu zmanjšanju septembra 2021 so rezerve še naprej rasle in so decembra lani ostale blizu 31 milijard USD, kar je še vedno 6 % več kot leto prej. Vendar se ocenjuje, da so se po nedavni spremembi zaupanja vlagateljev in ukrepih centralne banke na deviznem trgu v začetku leta 2022 v višini več kot 700 milijonov USD devizne rezerve zmanjšale.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Evropski parlament in Svet sta 25. maja 2020 sprejela Sklep št. 701/2020/EU, ki je Ukrajini zagotovil prejšnjo makrofinančno pomoč (kot del paketa makrofinančne pomoči državam, ki se pripravljajo na pristop, in državam sosedstva v okviru pandemije COVID-19) v obliki posojil v višini 1,2 milijarde EUR. Pomoč je bila v celoti izplačana v obdobju 2020–2021.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Predlagana makrofinančna pomoč je v skladu s cilji evropske sosedske politike. Prispeva k podpori ciljev Evropske unije, tj. gospodarski stabilnosti in razvoju v Ukrajini, ter, širše, k odpornosti v vzhodnoevropskem sosedstvu. S podporo prizadevanjem ukrajinskih organov za vzpostavitev stabilnega makroekonomskega okvira in izvedbo ambicioznih strukturnih reform predlagani ukrep prispeva k povečanju dodane vrednosti vključenosti EU v Ukrajini na splošno ter k izboljšanju učinkovitosti drugih vrst finančne pomoči EU državi, vključno z dejavnostmi proračunske podpore in nepovratnimi sredstvi, ki so na voljo prek instrumentov za zunanje financiranje v okviru sedanjega večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027. Predlagana nujna makrofinančna pomoč je del svežnja EU, ki vsebuje tudi nepovratna sredstva, in sicer dodatno dodelitev 120 milijonov EUR v okviru Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa, in je sestavni del splošne mednarodne podpore Ukrajini. Makrofinančna pomoč bo še naprej dopolnjevala pomoč, ki jo zagotavljajo drugi večstranski in dvostranski donatorji.

Ta prizadevanja je treba obravnavati v luči pomembnih gospodarskih vezi, ki jih je Ukrajina vzpostavila z EU. Pridružitveni sporazum med EU in Ukrajino je začel veljati 1. septembra 2017. Določbe o poglobljenem in celovitem prostotrgovinskem območju se začasno uporabljajo od 1. januarja 2016, ko sta EU in Ukrajina začeli vzajemno odpirati svoje trge blaga in storitev. EU je prva trgovinska partnerica Ukrajine, saj je trgovina z njo v letu 2020 znašala okoli 38,1 % (v smislu vrednosti) skupnega prometa ukrajinske zunanje trgovine. V države EU gre stalno tretjina ukrajinskega izvoza blaga in storitev. Uvoz iz držav EU se dodatno povečuje in je leta 2020 dosegel 43,3 % vsega uvoza.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Pravna podlaga tega predloga je člen 212 PDEU.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Načelo subsidiarnosti je spoštovano, saj ciljev ponovne vzpostavitve kratkoročne makroekonomske stabilnosti v Ukrajini ne morejo zadovoljivo uresničiti države članice same in jih lažje uresniči Evropska unija. Glavni razlogi so proračunske omejitve na nacionalni ravni in potreba po visoki stopnji usklajenosti donatorjev, da bi bila obseg in učinkovitost pomoči čim večja.

•Sorazmernost

Predlog je skladen z načelom sorazmernosti: omejen je na minimum, ki je potreben za doseganje ciljev kratkoročne makroekonomske stabilnosti in ne presega tistega, kar je potrebno za ta namen.

Kot je ugotovila Komisija na podlagi ocen MDS v okviru sedanjega „stand-by“ aranžmaja, znesek predlagane nove makrofinančne pomoči ustreza skoraj polovici ocenjene preostale vrzeli v financiranju za leto 2022, pri tem pa opozarja, da je bila vrzel izračunana pred nedavno zaostritvijo krize. To razmerje je v skladu z običajno porazdelitvijo obremenitve za ukrepe makrofinančne pomoči (za države s pridružitvenim sporazumom bi bila zgornja meja 60 % v skladu s sklepi Sveta za ekonomske in finančne zadeve z dne 8. oktobra 2002), pri čemer se upošteva pomoč, ki so jo Ukrajini obljubili drugi dvostranski in večstranski donatorji.

•Izbira instrumenta

Projektna finančna ali tehnična pomoč ne bi bila primerna ali zadostna za doseganje makroekonomskih ciljev. Ključna dodana vrednost makrofinančne pomoči v primerjavi z drugimi instrumenti EU bi bila zmanjšanje ovir za zunanje financiranje in pomoč pri oblikovanju stabilnega makroekonomskega okvira, vključno s spodbujanjem vzdržne plačilne bilance in proračunskega položaja, ter ustreznega okvira za strukturne reforme. Makrofinančna pomoč lahko s pomočjo pri vzpostavitvi ustreznega splošnega okvira politike poveča učinkovitost ukrepov, financiranih v Ukrajini na podlagi drugih, ožje usmerjenih finančnih instrumentov EU.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Posvetovanja z deležniki

Makrofinančna pomoč se dodeli kot sestavni del mednarodne podpore za gospodarsko stabilizacijo Ukrajine. Pri pripravi tega predloga za makrofinančno pomoč so se službe Komisije posvetovale z MDS in Svetovno banko, ki sta že vzpostavila obsežne programe za financiranje. Prav tako je bila Komisija redno v stiku z ukrajinskimi organi.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Službe Komisije so v skladu z zahtevami finančne uredbe in v okviru paketa makrofinančne pomoči COVID-19 izvedle operativno oceno finančnih in upravnih tokov Ukrajine, da bi preverile, ali vzpostavljeni postopki za upravljanje pomoči programa, vključno z makrofinančno pomočjo, zagotavljajo ustrezna jamstva. Ta operativna ocena je temeljila na ugotovitvah operativne ocene iz leta 2018, ki jih v grobem lahko štejemo za aktualne, ter na temeljiti analizi poročila o oceni uspešnosti pri javnih odhodkih in finančni odgovornosti iz leta 2019. V oceni je ugotovljeno, da finančni tokovi in postopki v Ukrajini temeljijo in delujejo na trdnih načelih ter se zato štejejo za ustrezne za namene makrofinančne pomoči. Dogajanje na tem področju se bo še naprej natančno spremljalo, tudi z rednimi poročili o napredku pri reformah upravljanja javnih financ, ki jih bo pripravila delegacija EU v Kijevu.

•Ocena učinka

Makrofinančna pomoč EU je instrument za izredno pomoč, namenjen odpravljanju resnih težav s plačilno bilanco v tretjih državah. Za ta predlog za makrofinančno pomoč zato ne velja zahteva, da je treba izvesti oceno učinka v skladu s smernicami Komisije za boljše pravno urejanje (SWD(2015) 111 final), saj je z vidika politike nujna hitra obravnava razmer, ki zahtevajo hiter odziv.

Na splošno predlogi Komisije za makrofinančno pomoč temeljijo na spoznanjih iz naknadnih ocen preteklih ukrepov v sosedstvu EU. Nova makrofinančna pomoč ter z njo povezan program za ekonomsko prilagoditev in reforme bosta pomagala ublažiti kratkoročne potrebe Ukrajine po financiranju. Povezani ukrepi politike, namenjeni krepitvi srednjeročnega stanja plačilne bilance in fiskalne vzdržnosti, bodo povečali odpornost in prispevali k bolj trajnostnemu modelu rasti ter tako dopolnili sedanji program MDS. Pogoji politike bi morali temeljiti na dosežkih petih programov makrofinančne pomoči od leta 2015, vključno z najnovejšo nujno makrofinančno pomočjo zaradi COVID-19. Možna področja pogojevanja bi načeloma lahko vključevala reforme za okrepitev boja proti korupciji, neodvisnost pravosodnega sistema, upravljanje podjetij v državni lasti in energetiko.

•Temeljne pravice

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Izplačilo predlaganega ukrepa makrofinančne pomoči Ukrajini v višini 1,2 milijarde EUR je predvideno v dveh enakih tranšah, ki se bosta izplačali v obdobju 12 mesecev. Ta sredstva bodo izposojena na kapitalskem trgu in nato posojena Ukrajini. Posojilo bo zavarovano z jamstvom za zunanje delovanje. Zahtevano oblikovanje rezervacij (v višini 9 % posojila) je zagotovljeno v skladu z Instrumentom za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI), in sicer v skupni višini 108 milijonov EUR (proračunska postavka 14 02 01 70 „Instrument NDICI – Globalna Evropa – Oblikovanje rezervacij za skupni sklad za rezervacije“).

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Evropska unija bo Ukrajini dala na voljo makrofinančno pomoč v višini 1,2 milijarde EUR, ki se bo zagotovila v obliki srednje- do dolgoročnih posojil. Ta pomoč bo prispevala h kritju preostalih potreb Ukrajine po financiranju v letu 2022. Pomoč naj bi bila izplačana v dveh enakih obrokih. Prva tranša bi se sprostila kmalu po odobritvi tega predloga in začetku veljavnosti ustreznega memoranduma o soglasju. Izplačilo druge tranše je odvisno od uspešne in pravočasne izvedbe ukrepov strukturne politike, k čemur se bodo zavezali ukrajinski organi.

Pomoč bo upravljala Komisija. Uporabljajo se posebne določbe o preprečevanju goljufij in drugih nepravilnosti, ki so v skladu s finančno uredbo.

Komisija in ukrajinske oblasti bi se dogovorile o memorandumu o soglasju, v katerem bi se določili ukrepi za strukturno reformo, povezani s predlagano makrofinančno pomočjo, ter tudi urniki in zaporedje ukrepov. Poleg tega bi bila izplačila, kot je običajno pri makrofinančni pomoči, med drugim odvisna od stalno uspešnega izvajanja programa MDS in napredka pri izvajanju pridružitvenega sporazuma med EU in Ukrajino ter poglobljenega in celovitega območja proste trgovine. Komisija bo v tesnem sodelovanju z organi spremljala napredek glede zgoraj navedenih ukrepov politike in pogojev.

2022/0026 (COD)

Predlog

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o zagotavljanju makrofinančne pomoči Ukrajini

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 212 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Odnosi med Evropsko unijo (v nadaljnjem besedilu: Unija) in Ukrajino se še naprej razvijajo v okviru evropske sosedske politike in vzhodnega partnerstva. Pridružitveni sporazum med Unijo in Ukrajino, ki vključuje poglobljeno in celovito prostotrgovinsko območje, je začel veljati 1. septembra 2017.

(2)Od pomladi 2014 se Ukrajina zavzema za ambiciozen program reform, katerega cilj je stabilizirati gospodarstvo in izboljšati življenje njenih državljanov. Boj proti korupciji ter ustavne, volilne in pravosodne reforme so med najpomembnejšimi prednostnimi nalogami programa. Izvajanje teh reform je bilo podprto s petimi zaporednimi programi makrofinančne pomoči, v okviru katerih je Ukrajina prejela posojila v skupni višini 5 milijard EUR. Z zadnjo izredno makrofinančno pomočjo zaradi COVID-19 1 , ki je bila zaključena septembra 2021, je bilo zagotovljenih 1,2 milijarde EUR posojil.

(3)Gospodarstvo Ukrajine so leta 2020 prizadeli recesija, ki jo je povzročila pandemija COVID-19, in dolgotrajne varnostne grožnje na njeni meji z Rusijo. Nenehno povečevanje negotovosti je povzročilo nedavno izgubo zaupanja, kar je negativno vplivalo na gospodarske obete, in od sredine januarja 2022 izgubo dostopa do mednarodnih kapitalskih trgov. Močno slabšanje pogojev financiranja prispeva k znatni vrzeli v zunanjem financiranju, ki se povečuje, ter močno obremenjuje naložbe, zaradi česar slabi odpornost na prihodnje gospodarske in politične pretrese.

(4)Ukrajinska vlada je pokazala močno zavezanost nadaljnjim reformam, s kratkoročnim poudarkom na trenutno ključnih področjih politike, kot so gospodarska odpornost in stabilnost, upravljanje in pravna država ter energetika.

(5)Organi so z obnovljeno zavezanostjo reformam in močno politično voljo od poletja 2021 pospešili izvajanje reform, kar je Ukrajini omogočilo tudi uspešno dokončanje ukrepa makrofinančne pomoči zaradi COVID-19, saj je zvedla vse reformne ukrepe, dogovorjene z Unijo v memorandumu o soglasju.

(6)Da bi se v kriznih razmerah, povezanih s COVID-19, omogočila večja prožnost pri politikah, je MDS junija 2020 odobril 18-mesečni „stand-by“ aranžma z Ukrajino v višini 5 milijard USD. Dogovorjene politike se osredotočajo na štiri prednostne naloge: (i) blaženje gospodarskih posledic krize, vključno s podporo gospodinjstvom in podjetjem; (ii) zagotavljanje stalne neodvisnosti centralne banke in prilagodljivega tečaja; (iii) zagotavljanje finančne stabilnosti ob povračilu stroškov zaradi reševanja bank ter (iv) napredek pri ključnih ukrepih upravljanja in boja proti korupciji, da se ohranijo in poglobijo nedavni dosežki. Zaradi neenakomernega izvajanja je bil prvi pregled programa, v katerem je bilo dogovorjeno tudi njegovo podaljšanje do konca junija 2022, zaključen šele novembra 2021. Tako vsa izplačila v okviru sedanjega programa MDS do zdaj znašajo 2,8 milijarde USD. Do konca drugega četrtletja 2022 sta načrtovana še dva pregleda.

(7)Zaradi velikih tveganj glede financiranja proračuna, počasnega okrevanja po recesiji zaradi COVID-19 in hitre pospešitve inflacije je Ukrajina 16. novembra 2021 Unijo zaprosila za nov program dolgoročne makrofinančne pomoči v višini do 2,5 milijarde EUR. Vendar je ta nujni ukrep zlasti odziv na nenadno in nepričakovano povečanje potreb države po zunanjem financiranju, ki so nastale zaradi de facto izgube dostopa do finančnih trgov, ter na neposredne temeljne izzive.

(8)Ker je Ukrajina država, ki jo zajema evropska sosedska politika, bi se morala šteti za upravičenko do makrofinančne pomoči Unije.

(9)Makrofinančna pomoč Unije bi morala biti izreden finančni instrument nevezane in nenamenske plačilnobilančne podpore, namenjene takojšnjim potrebam upravičenke po zunanjem financiranju, in bi morala podpreti izvajanje programa politike, ki vsebuje takojšnje odločne ukrepe prilagajanja in strukturnih reform, oblikovane za kratkoročno izboljšanje plačilnobilančnega položaja in srednjeročno izboljšanje gospodarske odpornosti.

(10)Ker je zaradi izgube dostopa do trga in odliva kapitala v plačilni bilanci Ukrajine še vedno znatna vrzel v zunanjem financiranju, ki presega sredstva, ki jih zagotavljajo MDS in druge večstranske institucije, se hitra nujna makrofinančna pomoč Unije Ukrajini v trenutnih izjemnih okoliščinah šteje za ustrezen kratkoročen odziv na znatna tveganja za državo. Makrofinančna pomoč Unije bi podprla gospodarsko stabilizacijo, njen cilj pa bi bil izboljšati takojšnjo odpornost države ter, kjer je to trenutno izvedljivo, okrepiti program strukturnih reform Ukrajine z dopolnjevanjem sredstev, ki so na voljo v okviru finančnega aranžmaja MDS.

(11)Makrofinančna pomoč Unije bi morala biti namenjena podpori ponovne vzpostavitve vzdržnega stanja v zunanjem financiranju Ukrajine, s čimer bi se podprl njen gospodarski in družbeni razvoj.

(12)Pričakuje se, da bodo makrofinančno pomoč Unije spremljala izplačila proračunske podpore v okviru Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/947 Evropskega parlamenta in Sveta 2 .

(13)Določitev zneska makrofinančne pomoči Unije temelji na kvantitativni oceni preostalih potreb Ukrajine po zunanjem financiranju in upošteva zmožnost države, da se financira z lastnimi sredstvi, predvsem z mednarodnimi rezervami, ki so ji na voljo. Makrofinančna pomoč Unije bi morala dopolnjevati programe in sredstva, ki jih zagotavljata MDS in Svetovna banka. Pri določanju zneska pomoči se upoštevajo tudi pričakovani finančni prispevki večstranskih donatorjev, potreba po zagotavljanju pravične porazdelitve bremena med Unijo in drugimi donatorji, predhodna uporaba drugih instrumentov Unije za zunanje financiranje Ukrajine in dodana vrednost celotnega sodelovanja Unije.

(14)Komisija bi morala zagotoviti pravno in vsebinsko skladnost makrofinančne pomoči Unije s ključnimi načeli, cilji in ukrepi, sprejetimi na različnih področjih zunanjega delovanja, ter drugimi ustreznimi politikami Unije.

(15)Makrofinančna pomoč Unije bi morala podpirati zunanjo politiko Unije do Ukrajine. Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje bi morali v celotnem obdobju zagotavljanja makrofinančne pomoči tesno sodelovati, da bi usklajevali in zagotavljali doslednost zunanje politike Unije.

(16)Makrofinančna pomoč Unije bi morala podpirati zavezanost Ukrajine vrednotam, ki jih deli z Unijo, vključno z demokracijo, pravno državo, dobrim upravljanjem, spoštovanjem človekovih pravic, trajnostnim razvojem in zmanjševanjem revščine, pa tudi njeno zavezanost načelom odprte in pravične trgovine, ki temelji na pravilih.

(17)Pogoj za dodelitev makrofinančne pomoči Unije bi moral biti, da Ukrajina spoštuje učinkovite demokratične mehanizme, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom, in pravno državo, ter zagotavlja spoštovanje človekovih pravic. Poleg tega bi morali specifični cilji makrofinančne pomoči Unije povečati učinkovitost, preglednost in odgovornost sistemov za upravljanje javnih financ ter spodbuditi strukturne reforme, katerih cilji so podpiranje trajnostne in vključujoče rasti, ustvarjanje dostojnih delovnih mest in fiskalna konsolidacija. Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje bi morali redno spremljati izpolnjevanje pogojev in doseganje navedenih ciljev.

(18)Da bi zagotovili učinkovito zaščito finančnih interesov Unije, povezanih z makrofinančno pomočjo Unije, bi morala Ukrajina sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje goljufij, korupcije in drugih nepravilnosti, povezanih s pomočjo, ter boj proti njim. Poleg tega bi bilo treba sprejeti določbo, na podlagi katere bi Komisija izvajala nadzor, Računsko sodišče pa revizije.

(19)Sprostitev makrofinančne pomoči Unije ne posega v pristojnosti Evropskega parlamenta in Sveta kot proračunskega organa.

(20)Zneski rezervacij, potrebnih za makrofinančno pomoč, bi morali biti skladni z odobrenimi proračunskimi sredstvi iz večletnega finančnega okvira.

(21)Makrofinančno pomoč Unije bi morala upravljati Komisija. Da bi se Evropskemu parlamentu in Svetu zagotovila možnost spremljanja izvajanja tega sklepa, bi ju morala Komisija redno obveščati o dogajanjih v zvezi s pomočjo in jima posredovati ustrezne dokumente.

(22)Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja tega sklepa bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 3 .

(23)Za makrofinančno pomoč Unije bi morali veljati pogoji gospodarske politike, ki se določijo v memorandumu o soglasju. Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja in zaradi učinkovitosti bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za pogajanja o teh pogojih z ukrajinskimi organi pod nadzorom odbora predstavnikov držav članic v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011. V skladu z navedeno uredbo bi se moral praviloma uporabljati svetovalni postopek, razen v primerih, ki so določeni v navedeni uredbi. Ob upoštevanju potencialno pomembnega učinka pomoči, višje od 90 milijonov EUR, je primerno, da se za ukrepe, ki ta prag presegajo, uporablja postopek pregleda. Ob upoštevanju zneska makrofinančne pomoči Unije Ukrajini bi se moral postopek pregleda uporabljati za sprejetje memoranduma o soglasju in za kakršno koli zmanjšanje oziroma začasno prekinitev ali ukinitev pomoči.

(24)Ker cilja tega sklepa, in sicer zagotavljanja nujne pomoči Ukrajini za podpiranje njene odpornosti in stabilnosti, države članice same ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov predlaganega ukrepa lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(25)Zaradi nujnosti, ki jo narekujejo izjemne okoliščine, ki jih je povzročila pandemija COVID-19 in s tem povezane gospodarske posledice, je bilo primerno določiti izjemo od roka osmih tednov iz člena 4 Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, ki je priložen PEU, Pogodbi o delovanju Evropske unije in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo.

(26)Ta sklep bi moral nujno začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1.Unija da Ukrajini na voljo makrofinančno pomoč v višini največ 1,2 milijarde EUR (v nadaljnjem besedilu: makrofinančna pomoč Unije) za podporo gospodarski stabilizaciji in obsežnemu programu reform. Pomoč se zagotovi v obliki posojil. Sprostitev makrofinančne pomoči Unije je odvisna od odobritve proračuna Unije za zadevno leto s strani Evropskega parlamenta in Sveta. Pomoč prispeva k pokritju plačilnobilančnih potreb Ukrajine, kot so opredeljene v programu MDS.

2.Za financiranje makrofinančne pomoči Unije se na Komisijo prenese pooblastilo, da si na kapitalskih trgih ali od finančnih institucij v imenu Unije sposodi potrebna sredstva in jih nato posodi Ukrajini. Zapadlost posojil v povprečju ne sme preseči 15 let.

3.Sprostitev makrofinančne pomoči Unije upravlja Komisija v skladu s sporazumi ali dogovori, sklenjenimi med Mednarodnim denarnim skladom (MDS) in Ukrajino, ter ključnimi načeli in cilji gospodarskih reform, določenih v pridružitvenem sporazumu med EU in Ukrajino, vključno s poglobljenim in celovitim prostotrgovinskim območjem, ki je bilo dogovorjeno v okviru evropske sosedske politike.

Komisija Evropski parlament in Svet redno obvešča o makrofinančni pomoči Unije, tudi v zvezi z izplačili, in jima pravočasno predloži ustrezne dokumente.

4.Makrofinančna pomoč Unije se da na voljo za obdobje enega leta, in sicer od prvega dne po začetku veljavnosti memoranduma o soglasju iz člena 3(1).

5.Če se finančne potrebe Ukrajine v obdobju izplačevanja makrofinančne pomoči Unije znatno zmanjšajo v primerjavi z začetnimi napovedmi, Komisija v skladu s postopkom pregleda iz člena 7(2) zmanjša znesek pomoči oziroma jo zamrzne ali prekine.

Člen 2

1.Pogoj za dodelitev makrofinančne pomoči Unije je, da Ukrajina spoštuje učinkovite demokratične mehanizme, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom, in načelo pravne države ter zagotavlja spoštovanje človekovih pravic.

2.Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje spremljata izpolnjevanje tega pogoja v celotnem obdobju izvajanja makrofinančne pomoči Unije.

3.Odstavka 1 in 2 se uporabljata v skladu s Sklepom Sveta 2010/427/EU 4 .

Člen 3

1.Komisija se v skladu s postopkom pregleda iz člena 7(2) z ukrajinskimi organi dogovori o jasno opredeljenih pogojih gospodarske politike in finančnih pogojih, pri čemer se osredotoči na strukturne reforme in zdrave javne finance, od katerih je odvisna makrofinančna pomoč Unije in se določijo v memorandumu o soglasju, ki vključuje časovni okvir za izpolnjevanje teh pogojev. Pogoji gospodarske politike in finančni pogoji, določeni v memorandumu o soglasju, so skladni s sporazumi ali dogovori iz člena 1(3), vključno s programi makroekonomskega prilagajanja in strukturnih reform, ki jih izvaja Ukrajina ob podpori MDS.

2.Namen pogojev iz odstavka 1 je zlasti povečanje učinkovitosti, preglednosti in odgovornosti sistemov za upravljanje javnih financ v Ukrajini, vključno v zvezi z uporabo makrofinančne pomoči Unije. Pri oblikovanju strateških ukrepov se ustrezno upošteva tudi napredek v zvezi z vzajemnim odpiranjem trgov, razvojem pravične trgovine, ki temelji na pravilih, ter drugimi prednostnimi nalogami v okviru zunanje politike Unije. Komisija redno spremlja napredek pri doseganju teh ciljev.

3.Podrobni finančni pogoji makrofinančne pomoči Unije se določijo v sporazumu o posojilu, ki ga skleneta Komisija in Ukrajina.

4.Komisija redno preverja, ali so pogoji iz člena 4(3) še vedno izpolnjeni, med drugim tudi, ali so gospodarske politike Ukrajine v skladu s cilji makrofinančne pomoči Unije. Za namen navedenega preverjanja Komisija tesno sodeluje z MDS in Svetovno banko ter po potrebi z Evropskim parlamentom in Svetom.

Člen 4

1.Ob upoštevanju pogojev iz odstavka 3 da Komisija makrofinančno pomoč Unije na voljo v dveh enakih obrokih, vsak od njiju pa je sestavljen iz posojila. Časovnica izplačila posameznega obroka se določi v memorandumu o soglasju iz člena 3.

2.Za zneske makrofinančne pomoči Unije, ki se zagotovijo v obliki posojil, se po potrebi oblikujejo rezervacije v skladu z Uredbo (EU) 2021/947 Evropskega parlamenta in Sveta 5 .

3.Komisija se odloči za izplačilo obrokov, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)pogoj iz člena 2;

(b)stalno zadovoljivi rezultati pri izvajanju nepreventivnega kreditnega aranžmaja z MDS;

(c)zadovoljivo izvajanje gospodarske politike in finančnih pogojev, dogovorjenih v memorandumu o soglasju.

Drugi obrok se načeloma ne izplača prej kot v treh mesecih po izplačilu prvega obroka.

4.Če pogoji iz odstavka 3 niso izpolnjeni, Komisija začasno prekine ali ukine izplačilo makrofinančne pomoči Unije. V teh primerih obvesti Evropski parlament in Svet o razlogih za začasno prekinitev ali ukinitev.

5.Makrofinančna pomoč Unije se izplača Narodni banki Ukrajine. Ob upoštevanju določb, ki se dogovorijo v memorandumu o soglasju, vključno s potrditvijo preostalih potreb po proračunskem financiranju, se lahko sredstva Unije prenesejo ukrajinskemu ministrstvu za finance kot končnemu upravičencu.

Člen 5

1.Najemanje in dajanje posojil v povezavi z makrofinančno pomočjo Unije se izvedeta v eurih z istim datumom valute, pri čemer Unija ni vključena v spremembe zapadlosti in ni izpostavljena tečajnemu ali obrestnemu tveganju ali kakršnemu koli drugemu poslovnemu tveganju.

2.Če okoliščine to dopuščajo in če Ukrajina za to zaprosi, lahko Komisija sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da se v posojilne pogoje vključi klavzula o predčasnem odplačilu, pri čemer se ustrezna klavzula vključi tudi v pogoje najemanja posojil.

3.Če okoliščine dopuščajo izboljšanje obrestne mere posojila in če Ukrajina za to zaprosi, se lahko Komisija odloči za refinanciranje vseh ali dela prvotno najetih posojil ali prestrukturiranje ustreznih finančnih pogojev. Refinanciranje ali prestrukturiranje se izvede v skladu z odstavkoma 1 in 4 ter ne povzroči podaljšanja roka zapadlosti zadevnega posojila ali povečanja zneska kapitala, neodplačanega na dan refinanciranja ali prestrukturiranja.

4.Vse stroške, ki jih ima Unija v zvezi z najemanjem in dajanjem posojil na podlagi tega sklepa, krije Ukrajina.

5.Komisija obvesti Evropski parlament in Svet o razvoju dogodkov v zvezi s posli iz odstavkov 2 in 3.

Člen 6

1.Makrofinančna pomoč Unije se izvaja v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta 6 .

2.Makrofinančna pomoč Unije se izvaja v okviru neposrednega upravljanja.

3.Sporazum o posojilu in sporazum o nepovratnih sredstvih, ki se skleneta z ukrajinskimi organi, vsebujeta določbe, ki:

(a)zagotavljajo, da Ukrajina redno preverja, ali se finančna sredstva iz proračuna Unije uporabljajo pravilno, sprejme ustrezne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter po potrebi uporabi pravna sredstva za izterjavo vseh nepravilno porabljenih sredstev, zagotovljenih na podlagi tega sklepa;

(b)zagotavljajo zaščito finančnih interesov Unije, zlasti z določitvijo posebnih ukrepov za preprečevanje goljufij, korupcije in drugih nepravilnosti v zvezi z makrofinančno pomočjo Unije ter za boj proti njim, v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 7 , Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 8 , Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 9 in, za tiste države članice, ki sodelujejo v okrepljenem sodelovanju v zvezi z Evropskim javnim tožilstvom, z Uredbo Sveta (EU) 2017/1939 10 ; v ta namen ima Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izrecno pooblastilo za izvajanje preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, tudi z digitalnimi forenzičnimi operacijami in razgovori; izrecno pooblaščajo Komisijo ali njene predstavnike, da izvajajo preglede, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem;

(c)izrecno pooblaščajo Komisijo in Računsko sodišče, da izvajata revizije v obdobju, ko je makrofinančna pomoč Unije na voljo, in po njem, vključno z revizijami dokumentov in revizijami na kraju samem, kot so operativne ocene;

(d)zagotavljajo, da je Unija upravičena do predčasnega poplačila posojila in/ali celotnega poplačila nepovratnih sredstev, če se ugotovi, da je Ukrajina v zvezi z upravljanjem makrofinančne pomoči Unije vpletena v kakršno koli goljufijo, korupcijo ali katero koli drugo nezakonito dejavnost, ki škodi finančnim interesom Unije;

(e)zagotavljajo, da vse stroške, ki jih ima Unija in se nanašajo na finančno pomoč, krije Ukrajina.

4.Pred izvedbo makrofinančne pomoči Unije Komisija z operativnimi ocenami presodi ustreznost finančnih ureditev, upravnih postopkov ter mehanizmov notranje in zunanje kontrole Ukrajine, ki so pomembni za tako pomoč.

Člen 7

1.Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.Pri sklicih na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 8

1.Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto do 30. junija predloži poročilo o izvajanju tega sklepa v predhodnem letu, vključno z oceno tega izvajanja. V poročilu:

(a)oceni napredek, dosežen pri izvajanju makrofinančne pomoči Unije;

(b)oceni gospodarske razmere in obete za Ukrajino ter napredek, dosežen pri izvajanju strateških ukrepov iz člena 3(1);

(c)navede povezavo med pogoji gospodarske politike, določenimi v memorandumu o soglasju, tekočimi gospodarskimi in fiskalnimi rezultati Ukrajine ter odločitvami Komisije o izplačilu obrokov makrofinančne pomoči Unije.

2.Komisija najpozneje dve leti po koncu obdobja iz člena 1(4) Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o naknadni oceni, v katerem ovrednoti rezultate in učinkovitost zaključenih ukrepov makrofinančne pomoči Unije ter navede, v kolikšni meri so prispevali k ciljem pomoči.

Člen 9

Ta sklep začne veljati na dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE 

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja v strukturi ABM/ABB 11  

1.3.Vrsta predloga/pobude

X Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep. 

◻ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 12 . 

◻  Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa. 

◻ Predlog/pobuda se nanaša na obstoječ ukrep, preusmerjen v nov ukrep.

1.4.Cilji

1.4.1.Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

1.4.2.Specifični cilji

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

·Prispevati k pokrivanju potreb Ukrajine po zunanjem financiranju v zvezi z znatnim poslabšanjem njene plačilne bilance, ki je posledica trenutne krize zaradi pandemije COVID-19 in vpliva geopolitičnih napetosti na njenih mejah na zaupanje.

·Zmanjšati potrebe partnerice po proračunskem financiranju.

·Podpreti prizadevanja za fiskalno konsolidacijo in zunanjo stabilizacijo v okviru programa MDS.

·Podpreti strukturne reforme, katerih cilji so izboljšanje splošnega makroekonomskega upravljanja, okrepitev ekonomskega upravljanja in preglednosti ter izboljšanje pogojev za trajnostno rast.

1.4.4.Kazalniki smotrnosti

Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.

1.5.Utemeljitev predloga/pobude 

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

X Časovno omejeno

–◻    učinek med 12-mesečnim obdobjem, ki se začne leta 2022,

–◻    finančne posledice med letoma 2022 in 2023 za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma 2022 in 2023 za odobritve plačil.

1.7.Načrtovani načini upravljanja 13   

X Neposredno upravljanje – Komisija:

–X z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije,

–◻    prek izvajalskih agencij.

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

◻ Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

–◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

–◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

–◻ organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

–◻ subjektom javnega prava,

–◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor imajo ti subjekti ustrezna finančna jamstva,

–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki imajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA 

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju 

Navedite pogostost in pogoje.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi 

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku) 

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti 

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice 

·Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

·Zahtevane nove proračunske vrstice – ni relevantno

3.2.Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve 

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje 

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–X    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Če ima predlog/pobuda posledice za več razdelkov za poslovanje, ponovite zgornji odsek: (V mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno))

Ta oddelek se izpolni s „proračunskimi podatki upravne narave“, ki jih je treba najprej vnesti v Prilogo k oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga (Priloga V k notranjim pravilom), ki se prenese v sistem DECIDE za namene posvetovanj med službami.

3.2.2.Ocenjene realizacije, financirane z odobritvami za poslovanje 

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.3.Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve 

–X    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD.

3.2.3.1.Ocenjene potrebe po človeških virih

–X    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

XX je zadevno področje ali naslov v proračunu.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom 

Predlog/pobuda:

–X    se lahko v celoti financira s prerazporeditvijo znotraj zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju 

V predlogu/pobudi:

–X    ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

3.3.Ocenjene posledice za prihodke 

–X    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

(1)    Sklep (EU) 2020/701 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 2020 o zagotavljanju makrofinančne pomoči partnericam v okviru širitvene politike in sosedske politike v zvezi s pandemijo COVID‐19 (UL L 165, 27.5.2020, str. 31).

(2)    Uredba (EU) 2021/947 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. junija 2021 o vzpostavitvi Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa, spremembi in razveljavitvi Sklepa št. 466/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU) 2017/1601 in Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009 (UL L 209, 14.6.2021, str. 1).

(3)    Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(4)    Sklep Sveta 2010/427/EU z dne 26. julija 2010 o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje (UL L 201, 3.8.2010, str. 30).

(5)    Uredba (EU) 2021/947 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. junija 2021 o vzpostavitvi Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa, spremembi in razveljavitvi Sklepa št. 466/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU) 2017/1601 in Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009.

(6)    Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

(7)    Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).

(8)    Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

(9)    Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(10)    Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).

(11)    ABM: upravljanje po dejavnostih, ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

(12)    Po členu 54(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(13)    Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/EN/man/budgmanag/Pages/budgmanag.aspx .

(14)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(15)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(16)    Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.

(17)    Po uradni proračunski nomenklaturi.

(18)    Znesek oblikovanja rezervacij za posojila makrofinančne pomoči (9 %), ki se vplačajo v skupni sklad za rezervacije.

(19)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(20)    Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest …).

(21)    Kakor je opisan v točki 1.4.2 „Specifični cilji …“.

(22)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(23)    PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(24)    Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).