EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 18.5.2022

JOIN(2022) 24 final

SKUPNO SPOROČILO EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

o analizi vrzeli pri naložbah v obrambo in nadaljnjih korakih

1.Uvod

Voditeljice in voditelji držav ali vlad EU so se 11. marca na srečanju v Versaillesu zavezali, da bodo zaradi ruske vojaške agresije proti Ukrajini poskrbeli za „krepitev naših obrambnih zmogljivosti“. Dogovorili so se, da bodo: 1) povečali obrambne izdatke; 2) okrepili sodelovanje s skupnimi projekti; 3) odpravili pomanjkljivosti in izpolnili cilje glede zmogljivosti; 4) spodbujali inovacije, tudi s civilno-vojaškimi sinergijami; ter 5) okrepili in razvili našo obrambno industrijo, vključno z MSP. Poleg tega so pozvali Komisijo „naj v usklajevanju z Evropsko obrambno agencijo do sredine maja predloži analizo vrzeli pri naložbah v obrambo in predlaga vse nadaljnje pobude, potrebne za okrepitev industrijske in tehnološke baze evropske obrambe“. Naloga je bila vključena tudi v strateški kompas za varnost in obrambo 1 , ki ga je marca 2022 sprejel Svet, Evropski svet pa potrdil.

V tem skupnem sporočilu je Evropskemu svetu predstavljena zahtevana analiza, katere cilj je zagotoviti, da bo zaradi povečanih izdatkov držav članic za obrambo nastala veliko močnejša tehnološka in industrijska baza EU za obrambo, kar bo povečalo konvencionalni odvračalni učinek na katere koli morebitne nasprotnike. Zlasti z opiranjem na sporočilo o obrambnem svežnju z dne 15. februarja 2022 2 državam članicam ponuja nove načine za okrepitev skupnih javnih naročil in sodelovanje z industrijo, da bi s povečanjem svojih proizvodnih zmogljivosti zadostila povečanim potrebam na osnovi konsolidiranega in bolj predvidljivega povpraševanja. V končnem poročilu Konference o prihodnosti Evrope 3 je poudarjeno, da državljani in državljanke menijo, da bi morala EU na področju obrambe odločneje ukrepati.

Takšni ukrepi so ključnega pomena glede na znatne posledice, ki jih ima neizzvana vojaška agresija Rusije proti Ukrajini za evropsko obrambo. Vrnitev vojne v Evropo je poudarila učinke dolgoletnega namenjanja prenizkih sredstev za obrambo, zaradi česar so se v kolektivnih vojaških zalogah nakopičile vrzeli in primanjkljaji, zmanjšale pa so se tudi zmogljivosti za industrijsko proizvodnjo. Poleg izboljšanja teh razmer bo treba s povečanimi obrambnimi izdatki nujno obravnavati tudi kratkoročno potrebo po dopolnitvi in povečanju obrambnih zalog, tudi za nadomestitev vojaške pomoči Ukrajini.

Države članice so napovedale povečanje svojih proračunov za obrambo, ki naj bi se v prihodnjih letih 4 povečali za skoraj 200 milijard EUR. Čeprav je to povečanje nujno, obstaja resno tveganje, da s tem ne bo mogoče nadomestiti obstoječih primanjkljajev, če bodo porabljena sredstva neusklajena. Zato morajo države članice EU ne le več porabiti, temveč tudi skupaj vlagati učinkoviteje in več, kot je navedeno v izjavi iz Versaillesa in strateškem kompasu. Le s sodelovanjem lahko države članice kar najbolje izkoristijo ekonomije obsega in obvladujejo visoke stroške vrhunskih zmogljivosti, hkrati pa se izognejo tekmovanju za omejene dobavne zmogljivosti in preprečijo nepotrebno podvajanje.

Glede na pretekle izkušnje pa kljub temu obstaja tveganje, da se države članice zaradi razlogov, povezanih z industrijo in zanesljivostjo oskrbe, odločijo za nacionalne rešitve ali, če te niso na voljo, zaradi nujnosti prednostno izberejo obstoječe komercialne rešitve 5 zunaj EU namesto možnih rešitev EU, tudi če imajo podoben rok dobave. Obrambna industrija je lahko nagnjena k temu, da prednostno obravnava svojo nacionalno vlado, ne pa baze strank drugje po Evropi. Brez usklajevanja in sodelovanja bi povečane naložbe poglobile razdrobljenost evropskega obrambnega sektorja, omejile možnosti za sodelovanje v celotnem življenjskem ciklu opreme, povečale zunanjo odvisnost in verjetno ovirale interoperabilnost. Kratkoročne nabave bodo v tem pogledu imele dolgoročne posledice, kar bo povzročilo zmanjšanje tržne moči in zamujene priložnosti v naslednjih desetletjih.

Na kratko, trajno premajhna poraba sredstev in nesodelovanje sta povzročila kritično pomanjkanje obrambnih zmogljivosti, zlasti na naprednejšem koncu spektra in na vseh področjih, pa tudi razdrobljenost povezane industrije v Evropi. Bistveno je, da EU ne ponavlja preteklih napak, ki so privedle do neučinkovitosti, podvajanja in odvisnosti, temveč gradi na obrambnih pobudah EU in orodjih za razvoj zmogljivosti, vzpostavljenih v zadnjih nekaj letih za krepitev sodelovanja držav članic na področju obrambe. Cilj teh pobud – zlasti Evropskega obrambnega sklada – je zmanjšati razdrobljenost evropskega obrambnega trga in izboljšati usklajevanje obrambnih politik, načrtovanja obrambe in razvoja obrambnih zmogljivosti držav članic – zlasti s stalnim strukturnim sodelovanjem, usklajenim letnim pregledom na področju obrambe in načrtom za razvoj zmogljivosti. Poleg tega strateški kompas od leta 2022 poziva k letnim srečanjem obrambnih ministrov glede obrambnih pobud EU, ki obravnavajo razvoj zmogljivosti, ki bi jih organiziral in jim predsedoval visoki predstavnik / podpredsednik Komisije / vodja Evropske obrambne agencije, pri čemer bi v celoti izkoristili obstoječe formate. Vse to so pomembni koraki v pravo smer za odpravo obstoječih pomanjkljivosti, vendar jih je treba glede na nove razmere še okrepiti, zlasti v zvezi s skupnimi naložbami in javnimi naročili obrambnih zmogljivosti. Takšni ukrepi so ključnega pomena za zagotovitev, da lahko Evropa vzpostavi močnejše in bolj interoperabilne obrambne zmogljivosti ter hkrati okrepi tehnološko in industrijsko bazo evropske obrambe, kar je bistvenega pomena za dolgoročno varnost in strateško avtonomijo Evrope.

Splošni cilj je torej vlagati:

·skupaj, z izkoriščanjem ekonomije obsega s skupnimi projekti in skupnimi javnimi naročili. Skupni razvoj in nabava znižujeta cene in preprečujeta, da bi države članice tekmovale za omejene industrijske vire, s čimer bi dodatno zvišale cene ali izrivale manjše ali bolj izpostavljene države članice, ter tako zagotavljata solidarnost. Podobnosti s stanjem v zvezi s cepivi proti COVID-19 v obdobju 2020–2021 so očitne,

·bolje, s podporo državam članicam, da se osredotočijo na opredeljene prednostne naloge EU na področju zmogljivosti. Te so skladne s prednostnimi nalogami zveze NATO in bodo pregledane tudi z vidika politično-strateških smernic iz strateškega kompasa. V tej analizi so poudarjene nekatere pereče vrzeli v zmogljivostih v spremenjenem strateškem okviru, ter

·v Evropo, s spodbujanjem naložb v obrambo, ki krepijo industrijski zagon, dolgoročne industrijske zmogljivosti in gospodarsko rast v Uniji s konkurenčnejšo evropsko obrambno industrijo. Krepitev tehnološke in industrijske baze evropske obrambe je v vse slabšem geostrateškem okolju postala strateško pomembna.

To je koristno tudi za zvezo NATO, ki bo še naprej temelj kolektivne obrambe njenih članic. Pobude EU za spodbujanje sodelovanja na področju obrambe prav tako pomagajo krepiti pravičnejšo čezatlantsko porazdelitev bremen in učinkovitejši evropski prispevek v zvezi NATO. Države članice lahko uporabijo svoj enotni nabor sil na nacionalni ravni ali v okviru EU, zveze NATO, ZN ali katerem koli drugem okviru. Prednostne naloge EU za razvoj zmogljivosti so skladne s prednostnimi nalogami, dogovorjenimi v zvezi NATO, pri čemer je treba upoštevati razliko v naravi in odgovornostih obeh organizacij ter zagotoviti vzajemno krepitev prizadevanj ene in druge. Razvoj obrambnih zmogljivosti je ključni steber okrepljenega dialoga in sodelovanja med EU in zvezo NATO, dogovorjenega v skupnih izjavah iz let 2016 in 2018.

To skupno sporočilo obravnava: (a) obrambne izdatke v EU, (b) vrzeli v zmogljivostih in industriji, ki jih je treba odpraviti, vključno z najnujnejšimi, (c) načine za njihovo odpravo in (d) možnosti za okrepitev virov obrambnih zmogljivosti.

2.Obrambni izdatki v EU in ravni naložbenega primanjkljaja

Kot odziv na nove varnostne grožnje večina držav članic za leto 2022 napoveduje znatno povečanje svojih obrambnih proračunov, v nekaterih primerih celo nad 2 % BDP, s čimer bodo še stopnjevale trend naraščanja, ki se je začel pred nekaj leti. Leta 2020 so države članice za obrambo skupaj porabile več kot 200 milijard EUR 6 , leta 2021 pa naj bi se njihovi skupni izdatki povečali na 220 milijard EUR. Vendar je ta nedavni razvoj dogodkov sledil daljšemu obdobju znatnega zmanjševanja obrambnih izdatkov po gospodarski in finančni krizi v obdobju 2007–2008; s 183 milijard EUR leta 2008 so se zmanjšali na 159 milijard EUR leta 2014 7 , na predkrizno raven pa so se vrnili šele v obdobju 2018–2019 (glej spodnji graf). Med letoma 2009 in 2018 so države članice v primerjavi z letom 2008 8 zmanjšale sredstva za skupno približno 160 milijard EUR.

To je poleg strukturnega trenda povečevanja stroškov za obrambne sisteme in osredotočenosti na ekspedicijske operacije v nekaterih državah članicah privedlo do izrazitega zmanjšanja skupnega obsega nacionalnih sil, količine opreme in zalog, ki so se zdaj zaradi podpore Ukrajini še zmanjšale. Zato so bile zanemarjene zmogljivosti za vseobsegajoče posege z visoko intenzivnostjo, obstoječe pomanjkljivosti in manjkajoče vrhunske zmogljivosti pa so po potrebi krile zaveznice zveze NATO, ki niso članice EU, zlasti ZDA.

Poleg tega so v zadnjem desetletju ZDA – in, kar je še bolj zaskrbljujoče, Rusija – povečevale svoje obrambne proračune veliko hitreje kot Evropa. Pozornost vzbuja dejstvo, da je Kitajska v istem obdobju svoj proračun še bolj povečala. Od leta 1999 do leta 2021 so se skupni obrambni izdatki v EU povečali za 19,7 % v primerjavi s 65,7 % v ZDA, 292 % v Rusiji in 592 % na Kitajskem 9 . Pri tem ni upoštevano niti precejšnje podcenjevanje obrambnih izdatkov Kitajske in Rusije, saj je kupna moč njunih proračunov višja, kot se zdi po pretvorbi na podlagi menjalnih tečajev. Glede na pariteto kupne moči naj bi ruski oziroma kitajski obrambni proračun za leto 2021 znašala 178 oziroma 332 milijard USD 10 . Poleg tega je delež naložb v obrambne izdatke v Združenih državah, na Kitajskem in v Rusiji bistveno višji kot v državah članicah EU.

Čeprav za posamezne države članice ne velja pravno zavezujoč cilj glede ravni nacionalnih obrambnih izdatkov, se je velika večina držav članic v okviru zveze NATO in/ali stalnega strukturnega sodelovanja dogovorila, da bodo povečale svoje obrambne izdatke 11 . To pomeni naslednje: če bi vse države članice od leta 2006 do leta 2020 porabile 2 % BDP za obrambo, 20 % tega zneska pa za naložbe, bi to pomenilo približno dodatnih 1 100 milijard EUR za obrambo, od tega približno 270 milijard EUR za naložbe 12 .

Poleg tega so bili evropski obrambni izdatki v preteklosti v primerjavi z našimi zavezniki in tekmeci manj učinkoviti in so privedli do skromnejših rezultatov. Nesodelovanje med državami članicami na obrambnem področju naj bi bilo po ocenah povezano s stroški v vrednosti več deset milijard EUR na leto 13 . Kljub povečanim evropskim obrambnim izdatkom v letu 2020 je bila dosežena nova najnižja točka, in sicer je bilo le 11 % 14 naložb porabljenih za sodelovanje – kar je daleč pod referenčno vrednostjo 35 %, o kateri so se države članice dogovorile v okviru Evropske obrambne agencije in ki je določena v okviru stalnega strukturnega sodelovanja – 89 % naložb pa je bilo porabljenih na nacionalni ravni. Nesodelovanje je privedlo do potratnega podvajanja in kopičenja istovrstnih obrambnih sistemov v EU. Poleg tega so leta 2020 skupni izdatki držav članic za raziskave in tehnologijo na obrambnem področju sicer znašali 2,5 milijarde EUR, vendar je to le 1,2 % njihovih skupnih obrambnih izdatkov, kar je daleč pod referenčno vrednostjo 2 %, dogovorjeno v okviru Evropske obrambne agencije in določeno kot razmeroma zavezujoča zaveza v okviru stalnega strukturnega sodelovanja 15 .

3.Vrzeli v obrambni industriji

Osnovo evropske obrambne industrije sestavlja velik nabor glavnih izvajalcev, podjetij s srednjo tržno kapitalizacijo ter malih in srednjih podjetij, ki razvijajo in proizvajajo večino naprednih tehnologij in obrambnih zmogljivosti, ki jih oborožene sile držav članic potrebujejo in bi jih lahko javno naročile. Letni promet obrambnega sektorja EU je ocenjen na skoraj 84 milijard EUR, kar naj bi neposredno vzdrževalo več kot 196 000 visoko kvalificiranih delovnih mest, posredno pa več kot 315 000 delovnih mest 16 .

Kljub splošni konkurenčnosti sektorja obstajajo težave in vrzeli. Podjetja v obrambni industriji so še vedno strukturirana predvsem v okviru nacionalnih meja in izkoriščajo tesne odnose z nacionalnimi oblastmi. Taka struktura trga je skupaj z nizko ravnjo naložb povzročila, da številni nacionalni akterji delujejo na majhnih trgih in je zato njihova proizvodnja majhna 17 . Vrsta ukrepov za konsolidacijo na nacionalni in evropski ravni še zdaleč ni dosegla konsolidacije industrije v ZDA. 

Zato tehnološka in industrijska baza evropske obrambe ostaja zelo razdrobljena, zlasti zunaj letalskega in raketnega sektorja. To jo močno ovira pri izboljševanju konkurenčnosti z združevanjem raziskav in razvoja ter ekonomijo obsega v proizvodnji. Poleg tega je za nekatere ključne vrste obrambne opreme, za katere tehnološka in industrijska baza evropske obrambe ne ponuja lastnih rešitev, odvisna od drugih.

Glavni vzroki za težave tehnološke in industrijske baze evropske obrambe so opisane vrzeli zaradi premajhnih naložb držav članic in razdrobljena poraba ter dejstvo, da se zelo velik del izdatkov držav članic ne vlaga v tehnološko in industrijsko bazo evropske obrambe, tudi če je na voljo izdelek, izdelan v EU. Ocenjuje se na primer, da je bilo v obdobju 2007–2016 18 več kot 60 % evropskega proračuna za javna naročila za obrambo porabljenih za uvoz vojaške opreme iz držav zunaj EU, ki je bil podvržen nadzoru ali omejitvam tretjih držav 19 .

Vrnitev intenzivnih konfliktov in povečana teritorialna ogroženost zahtevata preoblikovanje ekosistema obrambne industrije v EU, da se zagotovi varnost oskrbe in po potrebi povečanje ali večja pripravljenost na povečanje proizvodnih zmogljivosti. Poleg tega glede prelomnih tehnologij, ki lahko korenito spremenijo bojišča prihodnosti (npr. umetna inteligenca, kvantna tehnologija), in prihodnje opreme opisani temeljni vzroki dolgoročno ogrožajo konkurenčnost tehnološke in industrijske baze evropske obrambe in njeno sposobnost razvijanja naprednih zmogljivosti (npr. hipersoničnih sistemov, sodelovalni boj).

4.Vrzeli v zmogljivostih

V strateškem kompasu je kot splošni cilj EU opredeljeno nadaljnje oblikovanje „vsesplošn[ih] [sil], ki bodo prožne in mobilne, interoperabilne, tehnološko napredne, energetsko učinkovite in odporne“. V njem je opozorjeno tudi na že ugotovljene kritične pomanjkljivosti glede zmogljivosti, ki so nujne, da bi Unija lahko v celoti izvajala naloge skupne varnostne in obrambne politike, določene v Pogodbi, zlasti tiste v višjem spektru intenzivnosti. Ti primanjkljaji so vključeni v prednostne naloge, ki so jih države članice določile v načrtu za razvoj zmogljivosti iz leta 2018, ki bo pregledan v luči strateškega kompasa in ki ostaja ključna referenca za skladnost med obrambnimi pobudami v EU 20 .

Za obravnavo teh prednostnih nalog Evropski obrambni sklad zagotavlja finančno podporo, ki prispeva k razvoju strateških spodbujevalnih vzvodov in osrednjih zmogljivosti 21 , države članice pa jih skupaj obravnavajo tudi s 60 projekti v okviru stalnega strukturnega sodelovanja.

Komisija in Evropska obrambna agencija sta preučili vrzeli pri naložbah v obrambo. V tem okviru je Evropska obrambna agencija državam članicam predstavila analizo naložbenih vrzeli, ki jih je treba zapolniti kratkoročno, srednjeročno in dolgoročno, in sicer v treh sklopih: 1) pripravljenost (povečanje pripravljenosti, vključno z nadomestitvijo opreme, povezano s podporo Ukrajini); 2) povečanje obstoječih sil in zmogljivosti ter 3) okrepitev in posodobitev zmogljivosti na podlagi prednostnih nalog na področju zmogljivosti, o katerih se je dogovorila EU in o katerih je poročal usklajeni letni pregled na področju obrambe (glej prilogo).

Glede na povečano varnostno grožnjo ter na podlagi usklajene analize Komisije in Evropske obrambne agencije Komisija in visoki predstavnik predlagata osredotočanje na naslednje najnujnejše vrzeli v zmogljivostih, ki jih lahko odpravi evropska obrambna industrija:

1.nadomestitev zalog: zagotovitev bojne pripravljenosti oboroženih sil in uskladitev različnih nacionalnih zahtev, pri čemer se je treba izogniti spiralnemu naraščanju cen in zagotoviti, da imajo najbolj izpostavljene države dostop do potrebnih zmogljivosti;

2.nadomestitev: postopna zamenjava obstoječih sistemov iz sovjetske dobe, ki jih še vedno uporabljajo v oboroženih silah EU, z evropskimi rešitvami (kot so: glavni bojni tanki, oklepna bojna vozila, pehotna bojna vozila, oklepni transporterji, težko topništvo itd.), kot del širših prizadevanj za povečanje obstoječih zmogljivosti in podporo interoperabilnosti ter povečanje varnosti oskrbe;

3.okrepitev: okrepitev večplastnih sistemov protiletalske in protiraketne obrambe držav članic, začenši s sistemi srednjega dosega v najbolj izpostavljenih državah. Obramba poseljenih območij, vojaških sil in/ali kritične infrastrukture pred zračnimi in raketnimi grožnjami je ključni izziv v novih varnostnih razmerah.

Poleg teh nujnih vrzeli v zmogljivostih Komisija in visoki predstavnik predlagata, da se za izboljšanje evropskih zmogljivosti za obrambo pred trajnimi grožnjami prizadeva za naslednje strateške srednjeročne in dolgoročne zmogljivosti:

·zračno področje: razvoj in operacionalizacija brezpilotnega zrakoplova za srednje višine Eurodrone (MALE RPAS), ki je del projektov stalnega strukturnega sodelovanja in Evropskega obrambnega sklada, sta pridobila na pomenu. Kratko- do srednjeročno so prednostne naloge nadgradnja in razširitev zmogljivosti za oskrbo z gorivom v zraku in obstoječih flot zrakoplovov, izgradnja večplastne zračne obrambe, ki omogoča integrirano upravljanje, ter razvoj in nabava zmogljivosti za boj proti brezpilotnim zrakoplovom in srednje velikih oboroženih brezpilotnih zrakoplovov. Srednjeročno in dolgoročno je posodobitev sistemov za preprečevanje dostopa in zaseganje območij in flote večnamenskih bojnih letal v EU še eno področje, na katerem nameravajo države članice izvesti nove naložbe in na katerem bi usklajen pristop pomagal optimizirati vire, tudi za razvoj naslednje generacije sistemov;

·kopensko področje: posodobitev in razširitev obstoječega inventarja glavnih bojnih tankov in oklepnih bojnih vozil ter sistemov naslednje generacije sta za mnoge države članice postali nujni zaradi ponovnega začetka obsežnega vojskovanja visoke intenzivnosti v Evropi. Okrepitev bojne zmogljivosti na kopnem bi morala vključevati podporo bojnemu delovanju, zlasti širok nabor protitankovskih in artilerijskih sistemov, s poudarkom na sistemih za natančne napade in protiartilerijskih sistemih;

·pomorsko področje: nadaljnja krepitev pomorskih sil držav članic ostaja ključnega pomena glede na vse večje grožnje ob Črnem, Baltskem in Sredozemskem morju ter potrebo po okrepitvi zmogljivosti za projekcijo sil in moči, pa tudi za preprečevanje dostopa in zaseganje območij ter zaščito obale. To vključuje fregate, podmornice in patruljne korvete za zagotavljanje pomorske varnosti. Srednje- do dolgoročno bodo za zmogljivosti za izvidniško-obveščevalne dejavnosti in zaščito pomorskih komunikacijskih povezav koristne tudi medsebojno povezane ladje z napredno tehnologijo, okrepljene s ploščadmi brez posadke za površinski in podvodni nadzor ter elektronsko vojskovanje;

·vesolje (povezljivost, nadzor, zaščita): vojna v Ukrajini je pokazala tudi, kako pomembna ključna spodbujevalca sta satelitska varna povezljivost, vključno z zelo odpornim evropskim ultravarovanim programom povezljivosti s kvantnim šifriranjem, in opazovanje Zemlje iz vesolja. Optimizacija sinergij s programom EU za povezljivost, ki temelji na vesoljski tehnologiji, je ena od prednosti sodelovanja v tem okviru. Vse pomembnejša prednostna naloga je tudi zaščita infrastrukture EU v vesolju pred grožnjami (spremljanje razmer v vesolju). Oprema v vesolju je lahko tudi ključen dejavnik za robusten sistem zgodnjega opozarjanja, ki je potreben za odkrivanje izstrelkov (npr. balističnih in hipersoničnih) in sledenje tem izstrelkom;

·kibernetska obramba: EU in njene države članice bi si lahko začele prizadevati za vzpostavitev kibernetske obrambe s celotnim spektrom zmogljivosti (od raziskav, odkrivanja in zaščite do odzivanja, vključno z zmogljivostmi aktivne obrambe), da bi preprečile vse večje tveganje kibernetskih napadov s strani državnih akterjev zaradi geopolitičnega tekmovanja. To vključuje zmogljivosti za kibernetsko situacijsko zavedanje in izmenjavo informacij (tudi na podlagi morebitnih sinergij z evropsko infrastrukturo centrov za varnostne operacije v okviru evropskega „kibernetskega ščita“ 22 ), kibernetsko odporno in interoperabilno poveljevanje in kontrolo za vojaške operacije in misije, vaje in usposabljanje na področju kibernetske varnosti ter kibernetske rezervne sile na nacionalni ravni. EU lahko pri tem ponudi platformo za sodelovanje med službami EU in državami članicami, vključno s sinergijami z ustreznimi programi EU.

Poleg tega je vojna v Ukrajini ponovno potrdila pomen učinkovite in uspešne logistike, vključno z vzdrževanjem, ohranjanjem in premiki sil, opreme in zalog na območje operacij, z njega in po njem. Komisija je pospešila izvrševanja proračuna za mobilnost vojske v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope in je pripravljena, da ga v okviru omejitev, določenih v večletnem finančnem okviru, začne izvrševati prednostno. Zlasti prometna infrastruktura zahteva večje naložbe. Posvetovanja z državami članicami o njihovih načrtih za izvajanje projektov za področju prometne infrastrukture z dvojno rabo in presežne vloge za sredstva za sofinanciranje na prvem razpisu za zbiranje predlogov kažejo na potrebo po večjem proračunu in zmožnost njegove porabe. EU bi morala nadgraditi svoje delo na področju povečane mobilnosti vojske, okrepiti strateške in taktične zmogljivosti za prevoz po kopnem, zraku in morju ter civilno-vojaške sinergije na področju prometa, odpornosti in energijske učinkovitosti ter še bolj povečati sinergije zmogljivosti med civilno zaščito, upravljanjem meja in obrambnimi potrebami.

5.Okrepljen okvir za sodelovanje na področju obrambe

Za odpravo teh pomanjkljivosti Komisija in visoki predstavnik predlagata naslednji način za usklajevanje in spodbujanje skupnih naročil obrambne opreme, začenši z nadomestitvijo kot najnujnejšim korakom. Ta bi dopolnjeval obstoječe pobude EU za sodelovanje na področju obrambe, kot sta Evropski obrambni sklad in stalno strukturno sodelovanje, na podlagi sinergij z drugimi programi EU. Evropska obrambna industrija ima na vseh teh področjih prepričljive zmogljivosti in izdelke, ki jih lahko ponudi.

Uspeh katere koli obrambne pobude EU je odvisen od zavezanosti držav članic k boljši porabi – k skupnim naložbam, javnim naročilom in delovanju v skupnem interesu. Predlagani pristop sodelovanja je ključnega pomena za racionalizacijo in krepitev evropskega obrambnega povpraševanja (načrtovanje in javna naročila) ter ponudbe (razvoj in proizvodnja).

5.1 Takojšnji ukrepi: projektna skupina za podporo usklajevanju

Zaradi nujnosti bosta Komisija in visoki predstavnik / vodja agencije brez odlašanja ustanovila projektno skupino za skupna javna naročila za obrambo, ki bo sodelovala z državami članicami pri usklajevanju njihovih perečih potreb po javnih naročilih za spoprijemanje z novimi varnostnimi razmerami. Na začetku se bo projektna skupina osredotočila na odpravo konfliktov in usklajevanje, da bi se izognili tekmi za sklenitev naročil, ki bi povzročila nenadzorovano naraščanje cen, preveliko koncentracijo potreb v istem časovnem okviru, pomanjkanje zalog in težave bolj izpostavljenih držav članic pri zagotavljanju nujno potrebne opreme, s čimer bi preprečili morebitne konflikte med vzporednimi nacionalnimi prizadevanji za javna naročila. To bi lahko vključevalo centralizacijo zbiranja informacij, zagotavljanje metodološke podpore in usklajevanje ali upravljanje nabave. Projektna skupina bi pripravila tudi oceno skupnih potreb ter opredelila in podprla širitev industrijskih proizvodnih zmogljivosti v EU, potrebnih za zadovoljitev potreb.

V okviru projektne skupine in v sodelovanju s Komisijo bi lahko Evropska obrambna agencija na podlagi svojega strokovnega znanja in izkušenj v zvezi s tem že spodbujala tovrstna zelo kratkoročna skupna naročila 23 . Projektna skupina bi se usklajevala tudi s posredovalno službo, ustanovljeno v okviru ESZD / Vojaškega štaba EU, da bi olajšala usklajevanje vojaške pomoči Ukrajini in tako podprla države članice pri javnih naročilih najnujnejših izdelkov, potrebnih za nadomestitev zalog.

5.2 Kratkoročni instrument EU za krepitev obrambnih industrijskih zmogljivosti s skupnimi javnimi naročili

Kot že navedeno, bi brez usklajevanja in sodelovanja povečane naložbe držav članic poglobile razdrobljenost evropskega obrambnega sektorja, omejile možnosti za sodelovanje v celotnem življenjskem ciklu opreme, okrepile zunanje odvisnosti in verjetno ovirale interoperabilnost. Kratkoročne nabave bodo v tem pogledu imele dolgoročne posledice, ki bodo povzročile zmanjšanje tržne moči in zamujene priložnosti v naslednjih desetletjih.

Države članice morajo glede na varnostne razmere in že opravljene prenose v Ukrajino nujno obnoviti bojno pripravljenost svoje obrambe. Zlasti nadomestitev zalog materialov bi jim omogočila tudi nadaljnjo pomoč Ukrajini. Danes lahko države članice, ki zagotavljajo vojaško pomoč Ukrajini, prejmejo finančno povračilo v okviru evropskega mirovnega instrumenta. Vendar bi morale pri nadomeščanju svojih zalog in opreme izkoristiti priložnost, da to storijo s sodelovanjem, saj bi s tem zagotovile boljše razmerje med ceno in dejansko vrednostjo, ker bi izkoristile ekonomijo obsega, in povečale interoperabilnost. To zahteva tudi nadaljnje izboljšanje in krepitev tehnološke in industrijske baze evropske obrambe.

V ta namen bo Komisija predlagala poseben kratkoročni instrument, oblikovan v duhu solidarnosti, ki bo spodbujal države članice, ki so pripravljene izvajati skupna javna naročila, da z usklajenim delovanjem zapolnijo najnujnejše in najbolj kritične vrzeli, zlasti tiste, ki so nastale zaradi odziva na sedanjo agresijo. Novi instrument bi prispeval h krepitvi skupnih javnih naročil na področju obrambe in s povezanim financiranjem Unije k okrepitvi in reformi zmogljivosti njihove obrambne industrije. Finančna podpora EU bi morala spodbuditi nove obrambne naložbe držav članic in koristiti evropski industrijski bazi, hkrati pa zagotoviti sposobnost držav članic EU za ukrepanje in doseganje večje interoperabilnosti.

Izvajanje novega instrumenta bi moralo ostati preprosto in enostavno, vendar bi morale države članice izpolnjevati posebna merila, kot je sodelovanje najmanj treh držav članic pri skupnem javnem naročilu. Komisija se bo pri izvajanju tega novega instrumenta oprla na projektno skupino.

Komisija je pripravljena v to shemo v dveh letih (2022–2024) vložiti 500 milijonov EUR. V ta namen bo Komisija sozakonodajalcema predlagala, naj pospešeno sprejmeta uredbo, ki bo omogočila instrument in s tem povezano povečanje proračuna.

5.3    Okvir EU za skupna javna naročila za obrambo

Poleg kratkoročnih nujnih potreb, povezanih z novo varnostno paradigmo, je treba narediti korak naprej k okviru EU za skupna javna naročila za obrambo. Evropski obrambni sklad je pomemben instrument EU za spodbujanje skupnih in kolektivnih raziskav in razvoja na področju obrambe do ravni prototipa. Evropska obrambna agencija je pristojna za izvajanje skupnih javnih naročil in jih že izvaja, vendar bi jo bilo treba okrepiti, da bi imela EU koristi od zmogljivosti za skupna javna naročila, ki popolnoma ustreza svojemu namenu.

Glede na to bo Komisija v tretjem četrtletju leta 2022 predlagala uredbo o programu za naložbe v evropsko obrambo. Njen cilj bo določiti pogoje in merila, na podlagi katerih bodo lahko države članice oblikovale konzorcije, ki bodo ustrezali merilom za konzorcij za evropske obrambne zmogljivosti in ki bodo za potrebe sodelujočih držav članic skupaj javno naročali obrambne zmogljivosti, ki se razvijajo skupno v EU in za katere bi bili oproščeni plačila DDV. Novi instrument bi dopolnjeval obstoječe povezane možnosti pod okriljem Evropske obrambne agencije, lahko pa bi se uporabljal tudi za projekte v okviru stalnega strukturnega sodelovanja.

Za sodelovanje na področju raziskav in razvoja novega izdelka bi bil konzorcij za evropske obrambne zmogljivosti prav tako upravičen do prožnosti iz člena 13(c) direktive o javnih naročilih za obrambo, po potrebi tudi za poznejše faze življenjskega cikla izdelka ali njegovega dela.

Konzorcij za evropske obrambne zmogljivosti bi uvedel zelo pomemben element sodelovanja in prinesel dodatne koristi, kot so interoperabilnost v celotnem življenjskem ciklu, uskladitev postopkov in programov usposabljanja za delovanje, vzdrževanje, popravilo in remont ter ekonomija obsega. Oprostitev plačila DDV bi veljala tudi za obratovanje, vzdrževanje in razgradnjo, ki so glavni strošek v življenjskem ciklu obrambne opreme. Zmogljivosti, javno naročene v okviru konzorcija za evropske obrambne zmogljivosti, bi lahko države članice uporabljale na nacionalni ravni ali v misijah in operacijah skupne varnostne in obrambne politike ter v okviru ZN ali zveze NATO. Konzorcij za evropske obrambne zmogljivosti bi lahko bil tudi sredstvo, ki bi omogočalo sinergije in združevanje povpraševanja po zmogljivostih, pomembnih za potrebe civilne zaščite, upravljanja meja in obrambe EU.

Uredba o programu za naložbe v evropsko obrambo bi lahko bila temelj za prihodnje skupne razvojne projekte in projekte javnih naročil, ki so v velikem skupnem interesu za varnost držav članic in Unije, ter z razširitvijo logike kratkoročnega instrumenta za morebitno povezano finančno posredovanje Unije za okrepitev evropske obrambne industrijske baze, zlasti za projekte, ki jih posamezna država članica ne bi mogla razviti ali javno naročiti sama.

5.4 Pot proti skupnemu strateškemu obrambnemu načrtovanju in javnim naročilom v EU

Poleg orodij in instrumenta za spodbujanje sodelovanja „na nižji stopnji“ je nadvse pomembno, da se predlaga bolj ambiciozno usklajevanje „na višji stopnji“. Potrebno je usklajeno ukrepanje na ravni EU, da bi preprečili 27 neusklajenih nacionalnih pristopov. Sedanji postopki in pristopi ne zajemajo vseh vidikov in ne omogočajo zadostnega določanja prednostnih nalog. Ker bodo države članice začele prilagajati svoje postopke načrtovanja novemu varnostnemu okolju, je za usklajeno uresničevanje teh novih ambicij nujno vzpostaviti bolj strukturiran pristop – skupno strateško obrambno načrtovanje in javna naročila v EU. Ta pristop bi moral graditi na obstoječih postopkih in strukturah, zagotoviti pa bi bilo treba tudi skladnost s postopkom načrtovanja zveze NATO.

V ta namen bi lahko predvideli skupno funkcijo EU za obrambno načrtovanje in javna naročila, ki bi vključevala države članice, visokega predstavnika / vodjo agencije in Komisijo. Ta funkcija bi zagotavljala skupno celovito večletno načrtovanje – na podlagi večletne perspektive Evropskega obrambnega sklada, izpopolnjevanja potreb in specifikacij – ter delovala kot osrednji nabavni organ za skupna naročila EU in podpirala države članice pri njihovih skupnih naročilih, vključno s fazami, ki sledijo projektom, financiranim iz Evropskega obrambnega sklada.

V zvezi s tem bi lahko delo projektne skupine iz razdelka 4.1 obravnavali kot pilotni projekt za takšno funkcijo v prihodnosti.

5.5 Krepitev zmogljivosti evropske obrambne industrije

Za okrepljeno evropsko obrambno sodelovanje je potreben tudi trden akcijski načrt, ki obrambni industriji zagotavlja jasnost in prepoznavnost pri vlaganju, posodabljanju in povečevanju proizvodnih zmogljivosti EU na področju obrambe, hkrati pa ji omogoča predvidevanje in odpravljanje morebitnih ozkih grl v dobavni verigi ter zagotavljanje varnosti oskrbe EU z obrambnimi zmogljivostmi.

Komisija bo podpirala obrambno industrijo pri njenih prizadevanjih za posodobitev proizvodnih linij in postopkov, povečanje proizvodnih zmogljivosti ter zmanjšanje kritičnih odvisnosti in odpravo kritičnih ozkih grl.

V tem pogledu Komisija po potrebi v sodelovanju z Evropsko obrambno agencijo predlaga uvedbo več ukrepov:

·poglobljeno opredeljevanje sedanjih in nujnih dodatnih zmogljivosti industrijske proizvodnje v EU, vključno z nadgradnjo prizadevanj, ki potekajo v okviru industrijske strategije in na drugih forumih (npr. ključne strateške dejavnosti Evropske obrambne agencije 24 ). Cilj bi bil pridobiti skupno sliko o proizvodnih zmogljivostih in potrebah za zagotavljanje varnosti evropske oskrbe držav članic, predvsem najbolj izpostavljenih,

·razmisliti bi bilo treba o tem, da bi obrambni industriji omogočili dostop do kritičnih surovin in drugih ključnih komponent v času krize, vključno s strojnimi orodji, potrebnimi za proizvodnjo. Komisija bo predložila pobudo za kritične surovine, vključno z zakonodajnimi ukrepi, katere cilj bo okrepiti odpornost EU in varnost oskrbe s kritičnimi surovinami, tudi na obrambnem področju,

·preučeni bodo ukrepi v zvezi s posebnimi znanji in spretnostmi na področju obrambe, vključno s kibernetskimi znanji in spretnostmi, da se obrambni industriji zagotovi dostop do potrebne delovne sile in njena ohranitev, zlasti na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter na vseh drugih področjih, povezanih s trenutnimi izrednimi prizadevanji za povečanje proizvodnih zmogljivosti. Posebna pozornost bo namenjena privabljanju talentov ter spretnosti in znanj,

·Komisija bo oblikovala nadaljnje ukrepe (kot so usklajeni razpisi med obstoječimi instrumenti EU in posojili EIB) za podporo kritičnim tehnologijam in industrijskim zmogljivostim z razvojem strateških projektov,

·Komisija bo preučila morebitne spremembe okvira za raziskave in inovacije z dvojno rabo, da bi izboljšala sinergije med civilnimi in obrambnimi instrumenti.

5.6 Ohranjanje prizadevanj na področju raziskav in razvoja

Evropski obrambni sklad je danes program EU za raziskave in razvoj na področju obrambe. Vendar bi se moral biti glede na novo varnostno paradigmo in hkratno povečanje obrambnih izdatkov, kakršnega še ni bilo, Evropski obrambni sklad sposoben odzvati na nove potrebe.

Izjemno pomembno je opredeliti skrbno načrtovanje v podporo skupnim raziskavam in tehnologijam ter raziskavam in razvoju 25 , pripraviti podlago za prihodnja skupna naročila in zmogljivosti ter preprečiti nastanek novih odvisnosti od tretjih držav, ki bi lahko oslabile varnost oskrbe in informacij oboroženih sil EU, zlasti med vojaškim spopadom.

Da bi Komisija ohranila spodbujevalno moč Evropskega obrambnega sklada glede na povečane nacionalne obrambne izdatke, bo v okviru splošnega pregleda prednostnih nalog v vmesnem pregledu večletnega finančnega okvira razmislila o okrepitvi njegovega proračuna. Kot je bilo napovedano v februarskem obrambnem svežnju, Komisija poleg tega preučuje, kako revidirati bonuse Evropskega obrambnega sklada, da bi še bolj podprla skupna naročila zmogljivosti, razvitih s finančno podporo Evropskega obrambnega sklada.

Komisija bo poskrbela tudi, da bo sklad privlačen za nove udeležence, in skupaj z Evropsko obrambno agencijo podprla obrambne inovacije z napovedano shemo EU za obrambne inovacije. V ta namen bo Komisija pospešila vzpostavitev programa CASSINI za obrambo, ki je bila napovedana v obrambnem svežnju kot del inovacijskega programa EU na področju obrambe. Del tega bo tudi mehanizem mešanega vlaganja v okviru programa InvestEU, ki bo podpiral inovacije in bo namenjen malim in srednjim podjetjem ter podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ki razvijajo obrambne tehnologije, v sodelovanju z Evropskim investicijskim skladom.

5.7 Povečanje podpore Evropske investicijske banke za obrambo

Povečana varnostna grožnja, s katero se spoprijema EU, in potreba po čim učinkovitejši uporabi vseh instrumentov, ki jih ima na voljo, zahtevata, da Evropska investicijska banka okrepi svojo podporo evropski obrambni industriji in skupnim javnim naročilom tako, da bo presegala njeno sedanjo podporo dvojni rabi. Strateška evropska varnostna pobuda, ki jo je nedavno sprejela banka, bo omogočila financiranje obrambnih dejavnosti, ki niso ključnega pomena, v vrednosti, prehodno ocenjeni na približno 6 milijard EUR do leta 2027, kar bo zajemalo področja z dobro znanimi tržnimi pomanjkljivostmi (npr. brez usmeritve v proizvodne zmogljivosti). Osredotočena bo na raziskave, razvoj in inovacije z dvojno rabo, civilno varnostno infrastrukturo in vrhunske tehnološke projekte, od „novega vesolja“, umetne inteligence in kvantnih tehnologij do kibernetske varnosti in biološke obrambe 26 . Podobno bo sodelovanje banke v prihodnjem mehanizmu finančnega sodelovanja, ki ga je oblikovala Evropska obrambna agencija, omejeno na razvoj tehnologij z dvojno rabo v podporo ciljem skupne varnostne in obrambne politike.

Glede na to bi lahko banka razširila naložbe na zainteresirane spodbujevalce in partnerje za podporo skupnim projektom na področju raziskav in tehnologije, tj. projektom, ki jih skupaj izvajata dve ali več držav članic, vključno s projekti stalnega strukturnega sodelovanja. Skupina Evropske investicijske banke bi podpirala tudi krepitev MSP in malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo v dobavni verigi s posredniškimi posojili s finančnimi partnerji. S sodelovanjem s spodbujevalci v zgodnjih fazah razvoja projektov bi lahko skupina Evropske investicijske banke okrepila sposobnost preživetja poslovnega modela nastajajočih tehnologij, ki so ključne za prihodnost obrambne industrije EU.

Evropska investicijska banka bi lahko imela tudi vlogo pri spodbujanju kratkoročnega povečanja proizvodnje obrambne industrije in dolgoročnih prizadevanj za posodobitev. V ta namen bi bilo treba Evropsko investicijsko banko in njene delničarje, tj. države članice, pozvati, naj ocenijo, ali naj banka v sedanjih tržnih in geopolitičnih okoliščinah razširi svojo podporo takšnim industrijskim projektom, povezanim z obrambo, tako, da po potrebi prilagodi svojo posojilno politiko.

6.Priporočila

Komisija in visoki predstavnik / vodja Evropske obrambne agencije Evropskemu svetu priporočata, naj podpre to analizo, v kateri je poudarjena potreba po nujnem skupnem reševanju kratkoročnih in srednjeročnih vrzeli pri evropskih naložbah v obrambo, ter naj pozove:

·Komisijo in visokega predstavnika / vodjo agencije, naj nemudoma ustanovita projektno skupino za usklajevanje javnih naročil za pereče obrambne potrebe ter sodelujeta z državami članicami in proizvajalci obrambne opreme v EU, da bi podprli skupna naročila za nadomestitev zalog, zlasti glede na podporo Ukrajini,

·Komisijo, naj uvede kratkoročni instrument za krepitev zmogljivosti evropske obrambne industrije s skupnimi javnimi naročili,

·Komisijo, naj do tretjega četrtletja leta 2022 predloži predlog uredbe o vzpostavitvi skupnega programa za naložbe v evropsko obrambo, vključno z instrumentom za oprostitev davka na dodano vrednost in za evropske obrambne projekte velikega skupnega interesa,

·države članice, visokega predstavnika / vodjo agencije in Komisijo, naj predvidijo skupno funkcijo EU za strateško načrtovanje in javna naročila na področju obrambe,

·Komisijo, naj predlaga nadaljnje ukrepe za opredelitev sedanjih in nujnih dodatnih proizvodnih zmogljivosti ter krepitev zmogljivosti in odpornosti evropskega sektorja za obrambno industrijo in tehnologijo,

·Evropsko investicijsko banko, naj oceni, ali naj v sedanjih tržnih in geopolitičnih okoliščinah okrepi svojo podporo evropski obrambi, vključno z industrijskimi proizvodnimi zmogljivostmi, in sicer tako, da po potrebi prilagodi svojo posojilno politiko in pozove države članice kot svoje delničarke, naj podprejo ta proces. 

(1) Svet Evropske unije 7371/22.

(2) Zlasti Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: „Prispevek Komisije k evropski obrambi“ (COM(2022) 60 final) z dne 15. februarja 2022. 

(3)

  https://futureu.europa.eu/pages/reporting?format=html&locale=sl

(4) Povzeto na podlagi informacij iz odprtih virov.

(5) Obrambna industrija na splošno proizvaja le po naročilu in nima razpoložljivih zalog končnih izdelkov. Obstoječe komercialne rešitve se nanašajo na obstoječe izdelke v nasprotju z razvojem nove opreme.

(6) Podatki Evropske obrambne agencije: eda-defence-data-report-2019-2020.pdf (europa.eu) (Danska ni vključena).

(7) Podatki o obrambi Evropske obrambne agencije za obdobje 2019–2020, vrednosti so izražene v stalni vrednosti EUR iz leta 2020.

(8) Podatki Evropske obrambne agencije temeljijo na usklajenem letnem pregledu na področju obrambe.

(9) SIPRI.

(10) Vir: The Military Balance 2022 (Vojaška bilanca za leto 2022).

(11) Zaveza št. 1 stalnega strukturnega sodelovanja je „redno povečevanje realne vrednosti obrambnih proračunov za doseganje dogovorjenih ciljev“. Leta 2006 so obrambni ministri zveze NATO sklenili, da si bodo prizadevali, da bi za obrambo namenili 2 % nacionalnega BDP, od tega 20 % za naložbe. Leta 2014 so se na vrhu v Walesu voditelji držav in vlad dogovorili, da si bodo prizadevali, da v desetih letih uresničijo smernice, da se za obrambo namenita 2 % BDP.

(12) Obe oceni temeljita na podatkih Evropske obrambne agencije (Danska ni vključena).

(13)   Evropski obrambni sklad (europa.eu) .

(14)    Podatke je predložilo 11 držav članic.

(15) https://eda.europa.eu/docs/default-source/brochures/eda---defence-data-report-2019-2020.pdf

(16) Vir: ocena Evropske obrambne agencije na podlagi podatkov Evropskega združenja letalske, vesoljske in obrambne industrije.

(17) Največje podjetje je Airbus (ki deluje v več evropskih državah), sledijo mu številna večja podjetja v Franciji, Italiji, Nemčiji in na Švedskem. Manjši proizvajalci platform, dobavitelji in poddobavitelji opreme sestavljajo večino tehnološke in industrijske baze obrambe držav članic. Število MSP v EU, ki delujejo v večplastnih in pogosto čezmejnih obrambnih dobavnih verigah, je ocenjeno na skupno 2 500. Oskrbujejo stranke na področju kopenske (39,6 %), zračne (30,5 %), pomorske (18,7 %), kibernetske (7,8 %) in vesoljske (3,4 %) obrambe.

(18) Leto 2013 ni upoštevano (podatki za ZDA v tem letu niso na voljo); podatki o uvozu/izvozu vključujejo Združeno kraljestvo in Dansko (vir: Ministrstvo za zunanje zadeve ZDA (v „The poison pill: EU defence on US terms?“, EUISS, D. Fiott)); podatki za EU vključujejo Združeno kraljestvo, ne pa tudi Danske (vir: podatki Evropske obrambne agencije o obrambi, prilagojeni z Eurostatovimi menjalnimi tečaji).

(19) Z ameriško-evropskim programom za spodbujanje dokapitalizacije, ki je bil leta 2018 vzpostavljen za spodbujanje nadomeščanja stare sovjetske opreme in v okviru katerega je bilo nekaterim evropskim državam podeljenih 277 milijonov USD nepovratnih sredstev, je bilo na primer prodanega za 2,5 milijarde USD ameriškega orožja.

(20) Načrt za razvoj zmogljivosti je orodje EU za določanje prednostnih nalog pri razvoju obrambnih zmogljivosti. Upošteva vojaške primanjkljaje, povezane z vojaško skupno varnostno in obrambno politiko (tj. operacijami s področja uporabe člena 43 PEU), ki so bili opredeljeni v postopku določanja glavnih ciljev, ter dognanja, ugotovljena na misijah in operacijah, hkrati pa upošteva tudi srednje- do dolgoročne tehnološke trende in nacionalne obrambne potrebe. Postopek določanja glavnih ciljev je uveljavljen okvir za opredelitev vojaških pomanjkljivosti (zmogljivostnih ciljev z visoko učinkovitostjo) na podlagi ponazoritvenih scenarijev, opredeljenih glede na raven vojaških ambicij za skupno varnostno in obrambno politiko. Ti zmogljivostni cilji z visoko učinkovitostjo so vključeni v načrt za razvoj zmogljivosti. Z usklajenim letnim pregledom na področju obrambe se spremlja, kako države članice uresničujejo te prednostne naloge v svojih nacionalnih obrambnih načrtih, da bi se opredelile priložnosti za sodelovanje. Doslej je bilo za sodelovanje opredeljenih šest posebnih „osrednjih področij“, in sicer: glavni bojni tanki, sistemi za opremo vojakov, patruljne površinske ladje, obramba pred brezpilotnimi zrakoplovnimi sistemi, obramba v vesolju in vojaška mobilnost. Ta prizadevanja so skladna z zahtevami, ki izhajajo iz ustreznih postopkov zveze NATO, zlasti postopka obrambnega načrtovanja zveze NATO, in bodo povečala pripravljenost, trdnost in interoperabilnost enotnega nabora sil držav članic.

(21)  Med njimi so evropski MALE RPAS (brezpilotni zrakoplovni sistem za srednje višine in z dolgo avtonomijo), sistemi proti brezpilotnim zrakoplovom, zmogljivost za spremljanje razmer v vesolju, sistemi zgodnjega opozarjanja, naslednja generacija zmogljivosti za natančne napade na kopnem, razvoj tehnologij in sistemov za kibernetsko obrambo ter podpora projektom v inovativnih malih in srednjih podjetjih.

(22)    Skupno sporočilo: Strategija EU za kibernetsko varnost v digitalnem desetletju, JOIN(2020) 18 final, razdelek 1.2; strategija kibernetske varnosti je del splošnega pristopa varnostne unije.

(23) V skladu s členom 42(3) PEU je Evropska obrambna agencija opredeljena kot „[a]gencija za področje razvoja obrambnih zmogljivosti, raziskav, nabave in oborožitve [...]“. Naloge Evropske obrambne agencije so opredeljene v členu 45 PEU, ki določa, da je naloga Evropske obrambne agencije po pooblastilu Sveta „[...] b) spodbujati harmonizacijo operativnih potreb in sprejetje učinkovitih in združljivih postopkov naročanja [...]“.

(24)    Ključne strateške dejavnosti Evropske obrambne agencije ozaveščajo in spodbujajo skupno razumevanje držav članic, institucij EU in akterjev obrambne industrije glede industrijskih in tehnoloških področij ter znanj in spretnosti ter kompetenc, v zvezi s katerimi bi odvisnost od akterjev zunaj EU lahko ogrozila svobodo delovanja EU na obrambnem področju.

(25)    Ob upoštevanju obstoječih pobud, kot so krovni strateški raziskovalni program in njegovi tehnološki gradniki, razviti v okviru Evropske obrambne agencije.

(26) Letna konferenca Evropske obrambne agencije o inovacijah v evropski obrambi, 7. december 2021.