—

ob upoštevanju naslova V Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti členov 42 in 43,

—

ob upoštevanju ciljev Unije glede ogljične nevtralnosti do leta 2030 in 2050,

—

ob upoštevanju načrta za podnebne spremembe in obrambo z dne 9. novembra 2020,

—

ob upoštevanju koncepta celostnega pristopa k podnebnim spremembam in varnosti z dne 5. oktobra 2021,

—

ob upoštevanju koncepta EU za varstvo okolja in optimizacijo energije za vojaške operacije in misije pod vodstvom EU,

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/697 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2021 o vzpostavitvi Evropskega obrambnega sklada (1), zlasti uvodne izjave 60 o 30-odstotnem prispevku za podnebne cilje in uvodne izjave 61 o 7,5-odstotnem oziroma 10-odstotnem deležu letne porabe do leta 2027 za ukrepe proti izgubi biotske raznovrstnosti,

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/947 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. junija 2021 o vzpostavitvi Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa (2) (v nadaljevanju: uredba NDICI), zlasti uvodne izjave 49 o 30-odstotnem prispevku za podnebne cilje,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. julija 2020 o strategiji za vodik za podnebno nevtralno Evropo (COM(2020)0301),

—

ob upoštevanju Natovega akcijskega načrta za podnebne spremembe in varnost,

—

ob upoštevanju strateškega dokumenta ESZD iz junija 2016 z naslovom Globalna strategija za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije in njegovih poročil o nadaljnjem ukrepanju,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 22. januarja 2018 o celostnem pristopu k zunanjim konfliktom in krizam,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 10. decembra 2018 o ženskah, miru in varnosti,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 20. januarja 2020 o podnebni diplomaciji,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 25. januarja 2021 o podnebni in energetski diplomaciji – uresničevanje zunanje razsežnosti evropskega zelenega dogovora,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 17. junija 2020 in 10. maja 2021 o varnosti in obrambi,

—

ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 7. junija 2017 z naslovom Strateški pristop k odpornosti pri zunanjem delovanju EU (JOIN(2017)0021),

—

ob upoštevanju Letnega poročila Komisije za leto 2020 – Obrambna industrija in vesolje,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 24. februarja 2021 z naslovom Oblikovanje Evrope, odporne proti podnebnim spremembam – nova strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam (COM(2021)0082),

—

ob upoštevanju ciljev OZN na področju trajnostnega razvoja,

—

ob upoštevanju raziskovalnega poročila Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov z dne 21. junija 2021 o podnebnih spremembah,

—

ob upoštevanju sklepov voditeljev Nata iz junija 2021 o podnebnih spremembah in varnosti,

—

ob upoštevanju poročila o podnebju in varnosti v svetu iz junija 2021, ki ga je pripravil Mednarodni vojaški svet o podnebju in varnosti,

—

ob upoštevanju končnega poročila projekta BIOSEC za leto 2021 z naslovom Biotska raznovrstnost in varnost, ki ga je za obdobje 2016–2020 financiral Evropski raziskovalni svet (ERC),

—

ob upoštevanju projekta ADELPHI z naslovom Tveganje izpostavljenosti vremenskim vplivom: ocena podnebnega in varnostnega tveganja in predvidevanja,

—

ob upoštevanju projektov, ki jih sofinancira EU, kot je FREXUS: izboljšanje varnosti in odpornosti proti podnebnim spremembam v nestabilnem okolju s povezavo med varnostjo voda, energetsko varnostjo in prehransko varnostjo v Sahelu,

—

ob upoštevanju dokumentov OZN o človekovi varnosti in odgovornosti zaščititi,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. julija 2021 o sodelovanju med EU in Natom v okviru čezatlantskih odnosov (3),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. julija 2018 o podnebni diplomaciji (4),

—

ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A9-0084/2022),

A.

ker pred rusko vojno agresijo proti Ukrajini evropska varnostna ureditev še nikoli ni bila tako ogrožena in ker je zato nujno, da vsi sektorji Unije in njenih držav članic postanejo močnejši, odpornejši in bolj neodvisni, zlasti na področju obrambe, varnosti, kibernetske varnosti in kritične infrastrukture, pa tudi energije, vključno z energijsko učinkovitostjo;

B.

ker lahko okoljski dejavniki na različne neposredne in posredne načine vplivajo na človekovo in državno varnost;

C.

ker podnebne spremembe in s podnebjem povezani vplivi, vključno z degradacijo okolja, izgubljanjem biotske raznovrstnosti, krčenjem gozdov, dezertifikacijo, ekstremnimi vremenskimi dogodki, pomanjkanjem vode in hrane, onesnaževanjem zraka in naravnimi nesrečami, prispevajo k nastajanju konfliktov in kriz ter že zdaj ogrožajo lokalno, regionalno in mednarodno varnost, stabilnost in mir; ker so podnebne spremembe, katerih posledice so že opazne in ki naj bi se srednje- in dolgoročno še pospešile, prevladujoč multiplikator tveganja, saj lahko prispevajo k zaostritvi nekaterih že obstoječih kriznih dejavnikov (kot sta povečanje ekonomskih neenakosti in močno politično zatiranje), in pomenijo nov varnostni izziv, za odzivanje nanj ter na hibridne in kibernetske grožnje pa so potrebni ustrezni viri;

D.

ker so lahko povezave med podnebnimi spremembami in konflikti zapletene in ker so konkretni učinki podnebnih sprememb na konflikte večinoma odvisni od okoliščin; ker je treba podpreti bolj sistematično in obsežno izmenjavo med znanstvenimi skupnostmi, ki se ukvarjajo s povezavo med podnebjem in varnostjo, ter njihovo medsebojno oplajanje;

E.

ker so podnebne spremembe kot skrajni multiplikator groženj še naprej osrednji del agende za mir in varnost, saj se zaradi njih povečujejo socialna, ekonomska in okoljska tveganja, ki lahko spodbudijo nemire in po možnosti vodijo v nasilne spopade; ker okoljske in podnebne spremembe ter njihove posledice skupaj z drugimi dejavniki niso vedno sprožilec ali neposreden vzrok oboroženih meddržavnih in mednarodnih sporov, ampak se zaradi njih zaostrujejo obstoječe ranljivosti, napetosti in tveganja; ker lahko podnebne spremembe različno vplivajo na varnost ljudi, odvisno od spola, socialno-ekonomskega položaja, starosti, spolne usmerjenosti, etnične pripadnosti, veroizpovedi (ali nevernosti), sposobnosti ali invalidnosti itd.; ker podnebne spremembe zlasti nesorazmerno negativno vplivajo na marginalizirane skupine; ker varnostna tveganja, povezana s podnebnimi spremembami, vplivajo zlasti na ekonomsko prikrajšano prebivalstvo in imajo socialno-ekonomske učinke; ker podnebne spremembe negativno vplivajo na kulturno in naravno dediščino prizadetih območij;

F.

ker podnebna kriza vpliva na človekovo in državno varnost; ker se podnebne spremembe na različne načine prekrivajo s politično, etnično in socialno-ekonomsko dinamiko ter so neposredno gonilo konfliktov, saj povečujejo tveganje nesreč in povzročajo dodaten pritisk na ekosisteme, s tem pa ogrožajo preživetje ljudi, varnost voda in prehransko varnost ter kritično infrastrukturo, med drugim s spodbujanjem sprememb rabe zemljišč in degradacije okolja;

G.

ker je dviganje morske gladine že povzročilo poplave in zaslanjevanje, kar močno ogroža varnost in preživetje na nizko ležečih obalnih območjih in otokih; ker bi bilo lahko glede na posodobljeno Groundswellovo poročilo Svetovne banke za leto 2021 zaradi podnebnih sprememb do leta 2050 k selitvi znotraj svoje države prisiljenih 216 milijonov ljudi; ker je v poročilu navedeno tudi, da je mogoče s takojšnjimi in konkretnimi ukrepi znatno zmanjšati obseg podnebnih migracij; ker pomanjkanje vode večplastno vpliva na človekovo varnost in socialno-politično stabilnost; ker bodo podnebne spremembe vplivale na oskrbo z vodo, zlasti v državah v razvoju, svetovno povpraševanje po vodi pa se bo povečalo; ker se zaradi podnebnih sprememb povečuje nevarnost suše in poplav; ker vpliv podnebnih sprememb na cene hrane ogroža preživetje ter povzroča razseljevanje, bolezni in lakoto, zaradi česar prihaja do migracij v obsegu, kakršnega še ni bilo;

H.

ker se je v Sahelu zaradi učinkov spreminjajočih se podnebnih razmer na razpoložljivost naravnih virov v kombinaciji z dejavniki, kot so rast prebivalstva, šibko upravljanje in izzivi, povezani z zemljiško posestjo, povečalo tekmovanje za redke naravne vire, zlasti za rodovitno zemljo in vodo, kar je imelo za posledico napetosti in konflikte med skupnostmi in skupinami, ki se preživljajo na podoben način;

I.

ker podnebne spremembe spadajo med dejavnike, ki oblikujejo strateško okolje, saj se zaradi njih povečujejo tveganja in omejitve; ker podnebna kriza vpliva na mednarodni sistem, v katerem bi se zaradi nje lahko zaostrile geopolitične napetosti in spremenilo ravnovesje moči med velesilami; ker zlonamerni akterji izkoriščajo vprašanja podnebnih sprememb, da bi povečali svoj vpliv ali spodbudili sovražnosti; ker se zaradi taljenja polarnega ledu povečujejo geopolitične napetosti, zlasti okoli severnega tečaja;

J.

ker so oborožene sile ZDA zaradi naravnih nesreč izgubile več vojaške opreme in infrastrukture kot zaradi oboroženih spopadov v Afganistanu in Iraku skupaj; ker je Bidnova administracija na področju boja proti podnebnim spremembam naredila pozitivne korake, vključno s tem, da so se ZDA ponovno pridružile Pariškemu sporazumu in podnebne spremembe vključile v začasne strateške smernice za nacionalno varnost;

K.

ker so oborožene sile med največjimi porabniki fosilnih goriv na svetu;

L.

ker se domača proizvodnja nafte in plina v Uniji stalno zmanjšuje; ker je Unija močno in vse bolj energetsko odvisna, pri čemer so vse njene države članice neto uvoznice energije iz omejenega števila tretjih držav, stopnja energetske odvisnosti pa se je v obdobju 2000–2019 povečala s 56 % na 61 %; ker je bilo v nedavni študiji navedeno, da ogljični odtis vojaškega sektorja v državah članicah za leto 2019, vključno z nacionalnimi oboroženimi silami in industrijo vojaške tehnologije v EU, po ocenah znaša približno 24,8 milijona ton ekvivalenta CO2; ker je za energetsko preobrazbo in napredne oborožitvene sisteme potreben dostop do kritičnih surovin, katerih dobavne verige v nekaterih primerih povzročajo šibke točke, tudi pri specializiranih malih in srednjih podjetjih v evropskem obrambnem sektorju, zlasti če jih obvladuje omejeno število tretjih držav;

M.

ker so po podatkih Evropske obrambne agencije pogonska goriva pomenila 52 % porabe energije v 22 državah članicah, ki so predložile podatke za leti 2016 in 2017 (države, odgovorne za 96,9 % skupnih izdatkov za obrambo držav članic Evropske obrambne agencije); ker je iz iste raziskave te agencije razvidno, da so vojaška infrastruktura in stavbe še en velik porabnik energije, saj je bilo samo za ogrevanje leta 2017 v povprečju namenjenih 32 % porabe energije oboroženih sil držav članic, pri čemer je bilo 75 % te energije pridobljene iz naftnih goriv in zemeljskega plina;

N.

ker želijo Unija in njene države članice zaradi ruske vojne agresije proti Ukrajini ustaviti uvoz fosilnih goriv iz Rusije; ker morajo evropske oborožene sile zaradi ruskega napada na evropsko varnostno ureditev postati bolj neodvisne od uvoza fosilnih goriv, hkrati pa je treba povečati njihovo vojaško moč in učinkovitost misij;

O.

ker nekatere države članice EU svoja velika vojaška območja uporabljajo za varstvo biotske raznovrstnosti, na primer s preprečevanjem helikopterskih letov nad območji gnezditve;

P.

ker je okoljska kriminaliteta zelo pogosta kriminalna dejavnost na svetu in znatno ogroža varnost; ker je potrebno tesnejše sodelovanje med EU in partnerskimi državami na tem področju, in sicer s podpiranjem držav pri razvoju zmogljivosti za boj proti okoljski kriminaliteti;

Q.

ker je okoljska kriminaliteta glede na pridobljeno premoženjsko korist postala četrti največji sektor kriminala na svetu in raste trikrat hitreje kot svetovno gospodarstvo; ker sta Interpol in program Združenih narodov za okolje v svojem poročilu iz leta 2016 ocenila, da premoženjska korist, pridobljena z okoljsko kriminaliteto, znaša 258 milijard USD letno, kar vključuje nedovoljeno trgovino s prostoživečimi rastlinskimi in živalskimi vrstami, kazniva dejanja na področju gozdov in ribištva, trgovino z odpadki in nezakonito rudarjenje;

R.

ker je bilo v poročilu Interpola, RHIPTO in globalne pobude proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu iz leta 2018 ugotovljeno, da je okoljska kriminaliteta največja finančna gonilna sila konfliktov in največji vir dohodka za paradržavne oborožene skupine in teroristične organizacije, in sicer pred tradicionalnimi nezakonitimi dejavnostmi, kot so ugrabitve za odkupnino in trgovina z drogami;

S.

ker obrambni sektor v Pariškem sporazumu iz leta 2015 ni omenjen, zato se nacionalne vlade same odločijo, ali bodo v svoje nacionalne zaveze v zvezi z Okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja vključile prizadevanja obrambnega sektorja za blažitev podnebnih sprememb; ker morajo vsi sektorji prispevati k zmanjšanju emisij in se hkrati prilagajati podnebnim spremembam, da bi dosegli cilje Unije glede ogljične nevtralnosti in ohranili operativno učinkovitost; ker je Francija septembra 2020 predstavila svojo novo energetsko strategijo na področju obrambe s 34 priporočili za zmanjšanje in optimizacijo porabe energije svojih oboroženih sil ter povečanje energetske varnosti;

T.

ker bi imela celo majhna jedrska izmenjava obsežne humanitarne posledice ter bi tudi zelo negativno vplivala na podnebje in povzročila lakoto in večletno skrajšanje rastnih sezon;

U.

ker mora biti varnost v središču razmisleka o varstvu okolja, da bi oblikovali realistične, trajne in učinkovite trajnostne razvojne rešitve za varnost ljudi in svetovno stabilnost; ker je treba zato v zunanje delovanje Unije v vse večji meri vključevati podnebne spremembe in okoljske vidike kot veliko varnostno tveganje ter v skladu s tem prilagoditi strategije in koncepte, postopke, civilno in vojaško strojno opremo in infrastrukturo, razvoj zmogljivosti, vključno z usposabljanjem, ter po potrebi njen institucionalni okvir in mehanizme odgovornosti; ker bi morali varnostna in obrambna politika Unije ter njeni instrumenti neposredno prispevati k preprečevanju in zmanjševanju negativnih učinkov podnebne krize na varnost; ker je treba s celovitim dopolnjevanjem instrumentov upravljanja in vzpostavljanja miru obravnavati povezavo med podnebjem in varnostjo;

V.

ker je treba ukrepe za podnebno varnost, torej predvidevanje posledic podnebnih sprememb za strateško okolje in vojaške misije ter prilagajanje tem posledicam, in njihovo financiranje zaradi varnostnih učinkov podnebnih sprememb in s podnebjem povezanih vplivov razumeti tudi kot prispevek k obrambi in varnosti; ker cilj porabe Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje za podporo podnebnim ukrepom znaša 30 % njegovega sedemletnega proračuna v obsegu 80 milijard EUR, za cilje varstva okolja in biotske raznovrstnosti pa je namenjenih od 7,5 % do 10 % letno;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

33.

34.

35.

36.

37.

38.

39.

40.

41.

42.

43.

44.

45.

46.

47.

48.

49.

50.

51.

52.

53.

54.

55.

56.

57.

58.

59.

60.