—

ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina), zlasti členov 7, 8, 11, 12, 39, 40, 47 in 52,

—

ob upoštevanju Ustanovne listine Združenih narodov, zlasti členov 1 in 2,

—

ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN št. 2131 (XX) z dne 21. decembra 1965 z naslovom Deklaracija o nedopustnosti intervencije v notranje zadeve držav in o zaščiti njihove neodvisnosti in suverenosti,

—

ob upoštevanju Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter zlasti členov 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 16 in 17 Konvencije ter njenega protokola, zlasti člena 3,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. novembra 2016 o strateškem komuniciranju EU zoper propagando, ki jo proti njej usmerjajo tretje strani (1) in o nadaljnjih ukrepih z dne 13. marca 2019, ki jih je sprejela ESZD dve leti po poročilu EP o strateškem komuniciranju EU za boj zoper propagando, ki jo proti njej usmerjajo tretje strani (2),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. junija 2018 o kibernetski obrambi (3),

—

ob upoštevanju skupnih sporočil Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 5. decembra 2018 z naslovom Akcijski načrt proti dezinformacijam (JOIN(2018)0036) in z dne 14. junija 2019 z naslovom Poročilo o izvajanju akcijskega načrta proti dezinformacijam (JOIN(2019)0012),

—

ob upoštevanju skupnega delovnega dokumenta služb Komisije z dne 23. junija 2021 o petem poročilu o napredku pri izvajanju skupnega okvira o preprečevanju hibridnih groženj iz leta 2016 ter skupnega poročila iz leta 2018 o povečanju odpornosti in krepitvi zmogljivosti za obravnavanje hibridnih groženj (SWD(2021)0729),

—

ob upoštevanju akcijskega načrta za evropsko demokracijo (COM(2020)0790),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. decembra 2020 z naslovom Evropski mediji v digitalnem desetletju: akcijski načrt za podporo okrevanju in preoblikovanju (COM(2020)0784),

—

ob upoštevanju svežnja akta o digitalnih storitvah,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. oktobra 2021 o evropskih medijih v digitalnem desetletju: akcijski načrt za podporo okrevanju in preoblikovanju (4),

—

ob upoštevanju kodeksa ravnanja glede dezinformacij iz leta 2018 in smernic za okrepitev kodeksa ravnanja glede dezinformacij iz leta 2021 (COM(2021)0262) ter priporočil za novi kodeks ravnanja glede dezinformacij, ki jih je oktobra 2021 izdala skupina evropskih regulatorjev za avdiovizualne medijske storitve,

—

ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča 09/2021 z naslovom Dezinformacije, ki vplivajo na EU, se obravnavajo, vendar problem še ni rešen,

—

ob upoštevanju predloga Komisije z dne 16. decembra 2020 za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o odpornosti kritičnih subjektov (COM(2020)0829) in predlagane priloge k navedeni direktivi,

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2019/452 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2019 o vzpostavitvi okvira za pregled neposrednih tujih naložb v Uniji (5) (uredba o pregledu neposrednih tujih naložb) in smernic o uredbi o pregledu neposrednih tujih naložb iz marca 2020 (C(2020)1981),

—

ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 16. decembra 2020 z naslovom Strategija EU za kibernetsko varnost v digitalnem desetletju (JOIN(2020)0018),

—

ob upoštevanju statuta Komisije za mednarodno pravo o odgovornosti držav za mednarodno protipravna dejanja,

—

ob upoštevanju predloga Komisije z dne 16. decembra 2020 za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti v Uniji in razveljavitvi Direktive (EU) 2016/1148 (COM(2020)0823),

—

ob upoštevanju nabora orodij za zmanjšanje tveganj za kibernetsko varnost tehnologije 5G iz marca 2021,

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2019/881 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o Agenciji Evropske unije za kibernetsko varnost (v nadaljnjem besedilu: ENISA) in o certificiranju informacijske in komunikacijske tehnologije na področju kibernetske varnosti ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 526/2013 (6),

—

ob upoštevanju študij, brifingov in poglobljenih analiz, za katere je zaprosil posebni odbor o tujem vmešavanju v vse demokratične procese v Evropski uniji, tudi o dezinformacijah (odbor INGE),

—

ob upoštevanju zaslišanja Frances Haugen 8. novembra 2021, ki ga je organiziral njegov Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov v sodelovanju z drugimi odbori,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. oktobra 2021 o stanju zmogljivosti kibernetske obrambe EU (7),

—

ob upoštevanju ciljev Organizacije združenih narodov glede trajnostnega razvoja, zlasti cilja št. 16, ki spodbuja miroljubne in vključujoče družbe za trajnostni razvoj,

—

ob upoštevanju govora o stanju v Uniji za leto 2021 in pisma o nameri,

—

ob upoštevanju poročila generalnega sekretarja OZN z dne 10. septembra 2021 o naši skupni agendi,

—

ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 10. junija 2020 z naslovom Boj proti dezinformacijam v zvezi s COVID-19 – kaj je res in kaj ne (JOIN(2020)0008),

—

ob upoštevanju sklepa Sveta z dne 15. novembra 2021, s katerim spreminja režim sankcij proti Belorusiji, in sicer razširja merila za usmerjanje na posameznike in subjekte, ki organizirajo hibridne napade in dejavnosti izkoriščanja ljudi, ki ga izvaja beloruski režim, ali prispevajo k njim,

—

ob upoštevanju svojega sklepa z dne 18. junija 2020 o ustanovitvi posebnega odbora za tuje vmešavanje v demokratične procese v Evropski uniji, tudi dezinformacije, in določitvi njegovih pristojnosti, številčne sestave in mandata (8), sprejetega na podlagi člena 207 Poslovnika,

—

ob upoštevanju člena 54 Poslovnika;

—

ob upoštevanju poročila posebnega odbora o tujem vmešavanju v vse demokratične procese v Evropski uniji, tudi o dezinformacijah (A9-0022/2022),

A.

ker tuje vmešavanje pomeni hudo kršitev univerzalnih vrednot in načel, na katerih temelji Unija, kot so človekovo dostojanstvo, svoboda, enakost, solidarnost, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracija in pravna država;

B.

ker tuje vmešavanje, manipulacija z informacijami in dezinformacije pomenijo zlorabo temeljnih svoboščin izražanja in obveščanja iz člena 11 Listine ter ogrožajo te svoboščine, pa tudi demokratične procese v EU in njenih državah članicah, kot je izvedba svobodnih in poštenih volitev; ker je cilj tujega vmešavanja izkrivljanje in lažno predstavljanje dejstev, umetno napihovanje enostranskih argumentov, diskreditacija informacij za degradacijo političnega diskurza, s končnim ciljem spodkopavanja zaupanja v volilni sistem in s tem v sam demokratični proces;

C.

ker je Rusija vpletena v širjenje dezinformacij neprimerljive zlonamernosti in razsežnosti tako v tradicionalnih medijskih hišah kot na platformah družbenih medijev, da bi zavajala svoje državljane doma in mednarodno skupnost pred in med vojno agresijo proti Ukrajini, ki jo je začela 24. februarja 2022, kar dokazuje, da je mogoče celo informacije uporabiti kot orožje;

D.

ker je treba pri vsakem ukrepanju proti tujemu vmešavanju in manipulaciji z informacijami spoštovati temeljne svoboščine izražanja in obveščanja; ker ima Agencija EU za temeljne pravice ključno vlogo pri ocenjevanju spoštovanja temeljnih pravic, tudi člena 11 Listine, da bi se izognili nesorazmernim ukrepom; ker akterji, ki izvajajo tuje vmešavanje in manipulacijo z informacijami, te svoboščine zlorabljajo v svojo korist in je zato nujno okrepiti previdnostni boj proti tujemu vmešavanju in manipulaciji z informacijami, saj je demokracija odvisna od informiranih odločitev;

E.

ker dokazi kažejo, da zlonamerni in avtoritativni tuji državni in nedržavni akterji, kot so Rusija, Kitajska in drugi, za vmešavanje v demokratične procese v EU uporabljajo manipulacijo z informacijami in druge taktike vmešavanja; ker ti napadi, ki so del strategije hibridnega vojskovanja in pomenijo kršitev mednarodnega prava, zavajajo in slepijo državljane ter vplivajo na njihovo volilno vedenje, krepijo razdiralne razprave, delijo, polarizirajo in izkoriščajo ranljivost družb, spodbujajo sovražni govor, poslabšujejo položaj ranljivih skupin, za katere je verjetneje, da bodo postale žrtve dezinformacij, izkrivljajo integriteto demokratičnih volitev in referendumov, povzročajo nezaupanje v nacionalne vlade, javne organe in liberalen demokratični red, za cilj pa imajo destabilizacijo evropske demokracije in zato resno ogrožajo varnost in suverenost EU;

F.

ker je tuje vmešavanje vzorec vedenja, ki ogroža ali lahko negativno vpliva na vrednote, postopke, demokratične in politične procese, varnost držav in državljanov in zmožnosti odzivanja v izrednih situacijah; ker je takšno vmešavanje manipulativno ter se izvaja in financira namerno in usklajeno; ker so lahko tisti, ki so odgovorni za takšno vmešavanje, vključno z njihovimi posredniki na njihovem ozemlju in zunaj njega, državni ali nedržavni akterji, pri tujem vmešavanju pa jim pogosto pomagajo politični sostorilci v državah članicah, ki z dajanjem prednosti tujim strategijam pridobijo politične in gospodarske prednosti; ker se zaradi uporabe domačih posrednikov s strani tujih akterjev in sodelovanja z domačimi zavezniki briše meja med tujim in domačim vmešavanjem;

G.

ker se taktika tujega vmešavanja pojavlja v mnogih oblikah, med drugim v obliki dezinformacij, zatiranja informacij, manipulacije platform družbenih medijev ter njihovih algoritmov in splošnih pogojev poslovanja, oglaševalskih sistemov, kibernetskih napadov, operacij vdorov in razkrivanja informacij, ki omogočajo dostop do informacij o volivcih in posegajo v legitimnost volilnega postopka, groženj novinarjem, raziskovalcem, politikom in članom organizacij civilne družbe ter nadlegovanja teh oseb, prikritih donacij in posojil političnim strankam, kampanj, naklonjenih določenim kandidatom, organizacijam in medijem, lažnih ali posredniških medijev in organizacij, zajema in kooptacije elite, umazanega denarja, lažnih osebnosti, siljenja k samocenzuri, zlorabe zgodovinskega, verskega in kulturnega diskurza, pritiskanja na izobraževalne in kulturne ustanove, prevzema nadzora nad kritično infrastrukturo, pritiska na tuje državljane, ki živijo v EU, uporabe migrantov kot orožja in vohunjenja; ker se za večji učinek te taktike pogosto uporabljajo hkrati;

H.

ker lahko manipulacija z informacijami in širjenje dezinformacij koristita gospodarskim interesom državnih in nedržavnih akterjev ter njihovih zastopnikov in ustvarjata ekonomsko odvisnost, ki se lahko izkorišča v politične namene; ker je lahko v svetu nekinetične mednarodne konkurence tuje vmešavanje glavno orodje za destabilizacijo in oslabitev ciljnih nasprotnikov ali za krepitev lastne konkurenčne prednosti z vzpostavljanjem vpliva in odvisnosti od dobavnih verig, izsiljevanjem ali prisilo; ker dezinformacije povzročajo neposredno in posredno gospodarsko škodo, ki ni bila sistematično ocenjena;

I.

ker so napačne informacije preverljivo neprave informacije, ki niso namenjene povzročanju škode, medtem ko so dezinformacije preverljivo neprave ali zavajajoče informacije, ki so namerno ustvarjene, predstavljene ali razširjene, da bi povzročili škodo ali povzročili razdiralni učinek na družbo z zavajanjem javnosti ali z namenom gospodarske koristi;

J.

ker se je treba znotraj EU dogovoriti o skupnih in podrobnih opredelitvah in metodologijah za izboljšanje skupnega razumevanja groženj ter razviti ustrezne standarde EU za boljše pripisovanje odgovornosti in odzivanje; ker je Evropska služba za zunanje delovanje naredila veliko na tem področju; ker morajo biti te opredelitve takšne, da bodo zagotavljale popolno odpornost na tuje vmešavanje in spoštovanje človekovih pravic; ker je sodelovanje z enako razmišljajočimi partnerji v ustreznih mednarodnih forumih pri skupnih opredelitvah tujega vmešavanja, da bi vzpostavili mednarodne norme in standarde, izjemnega pomena; ker bi morala EU prevzeti vodilno vlogo pri vzpostavitvi jasnih mednarodnih pravil za pripisovanje odgovornosti v zvezi s tujim vmešavanjem;

K.

ker se število poskusov tujega vmešavanja po svetu povečuje in ker to poskusi postajajo vse bolj sistematični in izpopolnjeni, pri čemer se zanašajo na razširjeno uporabo umetne inteligence, kar otežuje pripisovanje odgovornosti;

L.

ker je dolžnost EU in njenih držav članic, da branijo vse državljane in infrastrukturo tre njihove demokratične sisteme pred poskusi tujega vmešavanja; vendar se zdi, da EU in njene države članice nimajo ustreznih in zadostnih sredstev, da bi lahko bolje preprečevale, odkrivale in pripisovale odgovornost za te grožnje ter se borile proti njim in jih sankcionirale;

M.

ker se številni oblikovalci politik in državljani na splošno premalo zavedajo resničnosti teh težav, kar lahko nenamerno prispeva k nastanku dodatnih ranljivosti; ker vprašanja dezinformacijskih kampanj ni bilo med najpomembnejšimi nalogami evropskih oblikovalcev politik; ker so predstavitve in delo posebnega odbora INGE prispevale k javnemu priznanju in umestitvi teh vprašanj v kontekst ter uspešno oblikovale evropsko razpravo o tujem vmešavanju; ker so dolgotrajna tuja prizadevanja na področju dezinformacij že prispevala k nastanku domačih virov dezinformacij;

N.

ker so pregledno spremljanje tujega vmešavanja v realnem času s strani institucionalnih organov in neodvisnih preverjevalcev dejstev, učinkovito usklajevanje njihovih ukrepov in izmenjava informacij ključnega pomena, da se sprejmejo ustrezni ukrepi za zagotavljanje informacij o tekočih zlonamernih napadih in tudi za boj proti njim; ker je potrebno nameniti podobno pozornost evidentiranju družbe, prepoznavanju njenih najbolj ranljivih in dovzetnih delov za tuje manipulacije in dezinformacije ter odpravljanju vzrokov za te ranljivosti;

O.

ker prva prednostna naloga pri obrambi EU, tj. odpornost državljanov EU proti tujemu vmešavanju in manipulaciji z informacijami ter pripravljenosti nanju, zahteva dolgoročen pristop in pristop celotne družbe, ki se začne na ravni izobraževanja in ozaveščanja o težavah v zgodnji fazi;

P.

ker je potrebno sodelovanje in usklajevanje med upravnimi ravnmi in sektorji držav članic, na ravni EU in s podobno mislečimi državami, pa tudi s civilno družbo in zasebnim sektorjem, da bi prepoznali ranljivosti, odkrivali napade in jih nevtralizirali; ker je nujno uskladiti, kaj se dojema kot grožnja nacionalni varnosti;

Q.

ker so situacijsko zavedanje, trdni demokratični sistemi, močna pravna država in dinamična civilna družba, zgodnje opozarjanje in ocenjevanje ogroženosti prvi koraki v boju proti manipulaciji z informacijami in vmešavanju; ker se kljub napredku, doseženem pri ozaveščanju o tujem vmešavanju, številni ljudje, vključno z oblikovalci politik in javnimi uslužbenci, ki delajo na potencialno ciljnih področjih, še vedno ne zavedajo tveganj, povezanih s tujim vmešavanjem, in načinov, kako jih obravnavati;

R.

ker so visokokakovostni, trajnostno in pregledno financirani in neodvisni novičarski mediji in profesionalno novinarstvo bistveni za svobodo in pluralnost medijev ter pravno državo in so zato steber demokracije ter najboljše sredstvo za preprečevanje dezinformacij; ker nekateri tuji akterji izkoriščajo svobodo zahodnih medijev za širjenje dezinformacij; ker se profesionalni mediji in tradicionalno novinarstvo, ki so vir kakovostnih informacij, v digitalni dobi spoprijemajo z zahtevnimi časi; ker sta kakovostno izobraževanje in usposabljanje na področju novinarstva v EU in zunaj nje nujna za zagotavljanje dragocenih novinarskih analiz in ustvarjanje visokih uredniških standardov; ker mora EU še naprej podpirati in spodbujati novinarstvo v digitalnem okolju; ker bi moralo imeti komuniciranje, ki temelji na znanosti, pomembno vlogo;

S.

ker so javni mediji z neodvisnimi uredništvi bistveni in nenadomestljivi pri zagotavljanju visokokakovostnih in nepristranskih informacijskih storitev za širšo javnost ter jih je treba zaščititi pred zlonamernim zajemanjem in okrepiti kot temeljni steber boja proti dezinformacijam;

T.

ker različni deležniki in institucije uporabljajo različne metodologije in opredelitve za analizo tujega vmešavanja – vse z različnimi stopnjami razumljivosti – in ker lahko te razlike ovirajo primerljivo spremljanje, analizo in oceno stopnje ogroženosti, kar otežuje skupno ukrepanje; ker sta potrebni opredelitev in metodologija na ravni EU, da bi izboljšali analizo skupne ogroženosti;

U.

ker je treba terminologijo, osredotočeno na vsebino, kot so lažne, napačne ali zavajajoče novice ter dezinformacije, dopolniti s terminologijo, osredotočeno na vedenje, da bi ustrezno opisali težavo; ker je treba to terminologijo uskladiti in skrbno upoštevati;

V.

ker sta usposabljanje na področju medijske in digitalne pismenosti ter ozaveščanje za otroke in odrale pomembni orodji za povečanje odpornosti državljanov na poskuse vmešavanja v informacijski prostor in preprečevanje manipulacije in polarizacije; ker so na splošno družbe z višjo stopnjo medijske pismenosti bolj odporne na tuje vmešavanje; ker bi lahko novinarske delovne metode, kot je konstruktivno novinarstvo, prispevale h izboljšanju zaupanja državljanov v novinarstvo;

W.

ker se lahko manipulacija z informacijami pojavlja v številnih oblikah, kot so širjenje dezinformacij in popolnoma lažnih novic, izkrivljanje dejstev, diskurza in predstavljenih mnenj, zatiranje nekaterih informacij ali mnenj, prikazovanje informacij zunaj konteksta, manipuliranje z občutki ljudi, spodbujanje sovražnega govora, promocija nekaterih mnenj na račun drugih in nadlegovanje ljudi, da bi jih utišali in zatrli; ker je eden od namenov manipulacije z informacijami ustvariti kaos, da bi državljani izgubili zaupanje v stare in nove „vratarje“ informacij; ker obstaja tanka meja med svobodo izražanja ter spodbujanjem sovražnega govora in dezinformacij, ki se je ne sme zlorabljati;

X.

ker Azerbajdžan, Kitajska, Turčija, Rusija in druge države napadajo novinarje in nasprotnike v Evropski uniji, kot kaže primer napada na azerbajdžanskega blogerja in predstavnika opozicij Mahammada Mirzalija v Nantesu ali turškega novinarja Erka Acarerja v Berlinu;

Y.

ker obstajajo konkretni dokazi, da v demokratične procese EU posegajo ciljno usmerjene dezinformacijske kampanje, ki izpodbijajo demokratične ideale in temeljne pravice; ker so dezinformacije, povezane s temami, ki med drugim vključujejo spol, LGBTIQ+, spolno in reproduktivno zdravje in pravice ter manjšine, oblika dezinformacij, ki ogrožajo človekove pravice, spodkopavajo digitalne in politične pravice, pa tudi varnost in zaščito njihovih tarč, ter sejejo razdor in nesoglasja med državami članicami; ker so med volilnimi kampanjami politične kandidatke nesorazmerno pogosto tarča seksističnih napadov, kar ženske odvrača od udeležbe v demokratičnih procesih; ker storilci teh dezinformacijskih kampanj pod krinko spodbujanja „tradicionalnih“ ali „konservativnih“ vrednot, oblikujejo strateška zavezništva z lokalnimi partnerji, da bi pridobili dostop do lokalnih obveščevalnih podatkov, in so po poročanjih prejeli več milijonov evrov tujega financiranja;

Z.

ker ima poleg državnih institucij, novinarjev, mnenjskih voditeljev in zasebnega sektorja tudi vsak del družbe in vsak posameznik pomembno vlogo pri prepoznavanju in preprečevanju širjenja dezinformacij in opozarjanju ljudi, ki so ogroženi, v svojem okolju; ker so civilna družba, akademski krogi in novinarji že močno prispevali k ozaveščanju javnosti in povečanju družbene odpornosti, tudi v sodelovanju s kolegi v partnerskih državah;

AA.

ker so organizacije civilne družbe, ki zastopajo glasove manjšin, in organizacije za človekove pravice po Evropi še vedno premalo financirane, čeprav so ključne pri ozaveščanju in boju proti dezinformacijam; ker bi morale imeti organizacije civilne družbe ustrezna sredstva, da bi lahko prispevale k omejevanju vpliva tujega vmešavanja;

AB.

ker je pomembno imeti enostaven in pravočasen dostop do informacij, ki temeljijo na dejstvih in so iz zanesljivih virov, ko se dezinformacije začnejo širiti;

AC.

ker je treba hitro zaznati napade tujega vmešavanja in poskuse manipulacije na področju informacij, da bi jih preprečili; ker sta analiza obveščevalnih podatkov in situacijsko zavedanje v EU odvisna od pripravljenosti držav članic za izmenjavo informacij; ker je predsednica Evropske komisije predlagala, da se razmisli o ustanovitvi skupnega centra EU za situacijsko zavedanje; ker so preprečevanje in proaktivni ukrepi, vključno s predhodnim razkrivanjem in zdravim informacijskim ekosistemom, veliko učinkovitejši od naknadnega preverjanja dejstev in razkrivanja, ki imata veliko manjši domet kot prvotne dezinformacije; ker EU in njene države članice trenutno nimajo zadostnih zmogljivosti, da bi sprejele te ukrepe; ker bi lahko nova analitična orodja, ki temeljijo na umetni inteligenci, kot je litovska mreža Debunk.eu, pripomogla k odkrivanju napadov, izmenjavi znanja in obveščanju javnosti;

AD.

ker dezinformacije uspevajo v okolju šibkega ali razdrobljenega diskurza na nacionalni ravni ali ravni EU, pri polariziranih in čustvenih razpravah, tako da izkoriščajo šibke točke in predsodke v družbi in med posamezniki, in ker dezinformacije izkrivljajo javno razpravo o volitvah in drugih demokratičnih procesih ter lahko državljanom otežijo sprejemanje ozaveščenih odločitev;

AE.

ker so lahko spletne platforme enostavno dostopna in cenovno ugodna komunikacijska orodja za tiste, ki se ukvarjajo z manipulacijo z informacijami in drugim vmešavanjem, kot so sovraštvo in nadlegovanje, škodovanje zdravju in varnosti naših spletnih skupnosti, utišanje nasprotnikov, vohunjenje ali širjenje dezinformacij; ker se je pokazalo, da njihovo delovanje spodbuja polarizirana in skrajna mnenja na račun informacij, ki temeljijo na dejstvih; ker imajo platforme interese in pri obdelavi informacij morda niso nevtralne; ker so nekatere spletne platforme pridobile velike koristi s sistemom, ki krepi razdore, skrajna stališča in polarizacijo; ker je za našo demokracijo spletni prostor postal enako pomemben kot fizični prostor in so zato zanj potrebna ustrezna pravila;

AF.

ker so platforme pospešile in zaostrile širjenje napačnih informacij in dezinformacij na način ki ga še nismo poznali in ki pomeni izziv; ker spletne platforme nadzorujejo pretok informacij in oglaševanja na spletu, ker platforme za nadzor teh tokov oblikujejo in uporabljajo algoritme in ker platforme niso pregledne, ker ni ustreznih postopkov za ugotavljanje identitete, ker uporabljajo nejasno in ohlapno terminologijo in delijo zelo malo ali nič informacij o zasnovi, uporabi in učinkih teh algoritmov; ker je komponenta algoritmov spletnih platform, ki povzroča odvisnost, ustvarila resno težavo na področju javnega zdravja, ki jo je treba obravnavati; ker bi morale biti spletne platforme odgovorne za škodljive učinke svojih storitev, saj so se nekatere zavedale pomanjkljivosti v svojih algoritmih, zlasti njihove vloge pri širjenju razdiralnih vsebin, pa jih vendar niso odpravile, ker so želele čim bolj povečati dobiček, kot so razkrili žvižgači;

AG.

ker so v odziv na rusko agresijo zoper Ukrajino predsedniki vlad Estonije, Latvije, Litve in Poljske 27. februarja 2022 poslali pismo izvršnim direktorjem velikih tehnoloških podjetij, ki imajo v lasti platforme družbenih medijev (Twitter, Alphabet, YouTube in Meta), v katerem so med drugim pozvali k začasni ustavitvi računov, iz katerih se sodeluje v vojnih zločinih in zločinih proti človeštvu ter se jih poveličuje, strožjemu moderiranju vsebin v ruskem in ukrajinskem jeziku, popolni in takojšnji demonetizaciji vseh uporabniških računov, ki razširjajo dezinformacije ruske in beloruske vlade, ter pomoči za uporabnike, ki poskušajo najti zanesljive informacije o vojni v Ukrajini;

AH.

ker po vsej EU prihaja do vmešavanja in kampanj manipulacij z informacijami, usmerjenih proti vsem ukrepom proti širjenju covida-19, vključno s cepljenjem, in ker se spletne platforme niso uspele uskladiti pri spoprijemanju z njimi ter so morda celo prispevale k njihovemu širjenju; ker so lahko takšne dezinformacije življenjsko nevarne, če ljudi odvračajo od cepljenja ali spodbujajo k lažnemu zdravljenju; ker se je zaradi pandemije zaostril sistemski boj med demokracijo in avtoritarnostjo, kar je avtoritarne države in nedržavne akterje, kot sta Kitajska in Rusija, spodbudilo, da pri svojih prizadevanjih, da bi destabilizirali svoje demokratične nasprotnike, uporabijo širok nabor odkritih in prikritih instrumentov; ker so članki o notranjih dokumentih Facebooka, t. i. Facebook Papers, razkrili, da platforma ni zmogla preprečiti dezinformacij o cepivih, niti v angleškem jeziku; ker so razmere še slabše v zvezi z dezinformacijami o cepivih v drugih jezikih; ker se ta težava pojavlja na vseh platformah;

AI.

ker številni prodajalci, registrirani v EU, prodajajo neavtentične všečke, sledilce, komentarje in izmenjave vsem akterjem, ki želijo umetno povečati svojo prepoznavnost na spletu; ker je skoraj nemogoče opredeliti zakonito uporabo takih storitev, škodljive uporabe pa vključujejo manipulacijo z volitvami in drugimi demokratičnimi procesi, spodbujanje prevar, objavljanje negativnih ocen konkurenčnih proizvodov, goljufanje oglaševalcev in ustvarjanje lažne javnosti, ki se uporablja za usmerjanje pogovorov, osebne napade in umetno poudarjanje nekaterih stališč, ki sicer ne bi pritegnila nobene pozornosti; ker tuji režimi, kot sta Rusija in Kitajska, ta spletna orodja množično uporabljajo, da vplivajo na javno razpravo v evropskih državah; ker lahko z dezinformacijami destabilizirajo evropsko demokracijo;

AJ.

ker družbene platforme, digitalne naprave in aplikacije zbirajo in shranjujejo ogromne količine zelo podrobnih osebnih in pogosto občutljivih podatkov o vsakem uporabniku; ker se ti podatki lahko uporabijo za napovedovanje vedenjskih trendov, povečanje kognitivne pristranskosti in usmerjanje sprejemanja odločitev; ker se takšni podatki izkoriščajo v komercialne namene; ker podatki večkrat uhajajo, kar ogroža varnost žrtev takega uhajanja, in ker se lahko podatki prodajo na črnem trgu; ker bi takšne zbirke podatkov lahko pomenile bogat vir za zlonamerne akterje, katerih tarče so skupine ali posamezniki;

AK.

ker so platforme na splošno zasnovane na način, ki zagotavlja, da je odločitev, da se podatki ne izmenjujejo, neintuitivna, zapletena in zamudna v primerjavi z odločitvijo za izmenjavo podatkov;

AL.

ker so spletne platforme vključene v večino našega življenja in lahko širjenje informacij na platformah močno vpliva na naše razmišljanje in vedenje, na primer v zvezi z izbirami pri volitvah, družbenih in ekonomskih izbirah in izbiro virov informacij in ker te bistvene odločitve javnega pomena danes dejansko usmerjajo komercialni interesi zasebnih podjetij;

AM.

ker so mehanizmi za izboljšanje algoritmov in druge značilnosti platform družbenih medijev zasnovani z namenom povečanja sodelovanja uporabnikov; ker se o teh značilnostih pogosto poroča, da spodbujajo polarizacijo, radikalizacijo in diskriminatorno vsebino ter da zadržujejo uporabnike v podobno mislečih krogih; ker to vodi k postopni radikalizaciji uporabnikov platform ter k usmerjanju in kvarjenju procesov kolektivnih razprav, namesti da bi ščitili demokratične procese in posameznike; ker je neusklajeno delovanje platform povzročilo razhajanja v njihovem delovanju in omogočilo širjenje dezinformacij z ene platforme na drugo; ker so platforme zaradi poslovnega modela, ki temelji na ustvarjanju dobička s širjenjem polarizirajočih informacij in zasnovo algoritmov, lahek cilj za manipulacijo tujih sovražnih akterjev; ker bi lahko bile platforme družbenih medijev oblikovane drugače, in sicer tako, da bi spodbujale bolj zdravo spletno javno sfero;

AN.

ker ustvarjanje globokih ponaredkov zvočnega in video gradiva postaja vse lažje zaradi obstoja cenovno ugodnih in enostavnih tehnologij, širjenje takega gradiva pa postaja vse večji problem; ker je trenutno 90 % raziskav usmerjenih v razvoj globokih ponaredkov in le 10 % v njihovo odkrivanje;

AO.

ker so sistemi samoregulacije, kot je kodeks ravnanja v zvezi z dezinformacijami iz leta 2018, privedli do izboljšav; ker pa zanašanje na dobro voljo platform ne deluje, ni učinkovito in ni zagotovilo dovolj tehtnih podatkov o njihovem splošnem učinku; ker so poleg tega platforme sprejele posamezne ukrepe, ki se razlikujejo po stopnji in učinku, kar je privedlo do učinka stranskih vrat, ki omogočajo, da se vsebina še naprej širi drugje, čeprav je bila odstranjena s platforme; ker mora obstajati jasen sklop pravil in sankcij, da bo kodeks ravnanja dovolj vplival na spletno okolje;

AP.

ker je cilj akcijskega načrta za evropsko demokracijo okrepiti kodeks ravnanja iz leta 2018 in skupaj z aktom o digitalnih storitvah korak pomeni odmik od pristopa samoregulacije in ima za cilj vzpostaviti več jamstev in zaščitnih ukrepov za uporabnike, povečati avtonomijo in premagati pasivnost v zvezi s ponujenimi storitvami ter uvesti ukrepe, ki od podjetij zahtevajo večjo preglednost, in več obveznosti za platforme;

AQ.

ker so sedanji ukrepi proti dezinformacijskim kampanjam na spletnih platformah neučinkoviti in nimajo odvračilnega učinka ter platformam omogočajo, da še naprej promovirajo diskriminatorno in zlonamerno vsebino;

AR.

ker platforme namenjajo precej manj sredstev za upravljanje vsebine v manj razširjenih jezikih in celo v splošno razširjenih neangleških jezikih kot za vsebine v angleščini;

AS.

ker so pritožbeni postopki na platformah na splošno neustrezni;

AT.

ker se je v zadnjih mesecih več pomembnih akterjev podredilo cenzuri, na primer med ruskimi parlamentarnimi volitvami septembra 2021, ko sta družbi Google in Apple umaknili aplikacije Smart Voting iz svojih trgovin v Rusiji;

AU.

ker je zaradi nepreglednosti v zvezi z algoritemskimi izbirami platform nemogoče preveriti trditve platform o tem, kako ukrepajo za preprečevanje manipulacije z informacijami in vmešavanja ter kakšen je učinek njihovih ukrepov; ker se pojavljajo razhajanja med učinkom njihovih ukrepov, kot je naveden v njihovih samoocenah, in njihovo dejansko učinkovitostjo, kot je prikazana v nedavnih notranjih dokumentih Facebooka, t. i. Facebook Papers;

AV.

ker se zaradi nepreglednosti ciljnega oglaševanja ogromne količine spletnega oglaševanja uglednih blagovnih znamk, včasih celo javnih institucij, znajdejo na spletnih mestih, ki spodbujajo terorizem, gostijo sovražni govor in dezinformacije ter in financiranje rasti teh spletnih mest, brez vednosti ali privolitve oglaševalcev;

AW.

ker trg spletnega oglaševanja obvladuje majhno število velikih podjetij za oglaševalske tehnologije, ki si trg razdelijo med seboj, pri čemer sta Google in Facebook največja akterja; ker je ta visoka tržna koncentracija na nekaj podjetij povezana z močnim neravnovesjem moči; ker uporaba tehnik vab za klik in moč teh maloštevilnih akterjev, da določijo, katera vsebina bo monetizirana in katera ne, kljub temu, da algoritmi, ki jih uporabljajo, ne morejo razločevati med dezinformacijami in običajnimi informativnimi vsebinami, ogrožajo raznolikost medijev; ker je ciljno oglaševalski trg zelo nepregleden; ker podjetja za oglaševalske tehnologije silijo znamke, da prevzamejo breme za njihovo malomarnost pri spremljanju, kje se oglasi pojavljajo;

AX.

ker so za obvladovanje groženj kritični infrastrukturi, zlasti kadar je del usklajene, zlonamerne hibridne strategije, potrebna usklajena skupna prizadevanja med sektorji, na različnih ravneh – na ravni EU ter na nacionalni, regionalni in lokalni ravni – in ob različnem času;

AY.

ker je Komisija predlagala novo direktivo za povečanje odpornosti kritičnih subjektov, ki zagotavljajo osnovne storitve v EU, ki vključuje predlagani seznam novih vrst kritične infrastrukture; ker bo seznam storitev naveden v prilogi k direktivi;

AZ.

ker je vse večja globalizacija delitve dela in proizvodnih verig povzročila vrzeli v proizvodnji ter znanjih in spretnostih v ključnih sektorjih po vsej Uniji; ker je to povzročilo veliko odvisnost EU od uvoza številnih osnovnih proizvodov in primarnih sredstev z morebitnimi vgrajenimi šibkostmi, ki prihajajo iz tujine; ker bi morala biti odpornost dobavne verige ena od prednostnih nalog nosilcev odločanja v EU;

BA.

ker so neposredne tuje naložbe – naložbe tretjih držav in tujih podjetij – v strateške sektorje v EU, pa tudi na sosednjih območjih, kot je Zahodni Balkan, zlasti ko gre za kitajsko pridobivanje kritičnih struktur, v zadnjih letih vse bolj zaskrbljujoče, glede na vse večji pomen povezave med trgovino in varnostjo; ker te naložbe pomenijo tveganje za gospodarsko odvisnost in izgubo znanja v ključnih proizvodnih in industrijskih sektorjih;

BB.

ker je za odprto strateško avtonomijo EU potreben nadzor nad evropsko strateško infrastrukturo; ker Komisija in države članice izražajo vse večjo zaskrbljenost glede varnosti in nadzora tehnologij ter infrastrukture v Evropi;

BC.

ker zlonamerni akterji, ki se želijo vmešavati v volilne procese, izkoriščajo odprtost in pluralnost naših družb kot strateško ranljivost za napad na demokratične procese in odpornost EU in njenih držav članic; ker je pri volilnih procesih tuje vmešavanje še nevarnejše, ko se državljani ponovno vključijo in postanejo dejavnejši v okviru konvencionalne politične udeležbe;

BD.

ker značilna narava tujega vmešavanja v volilne procese, uporaba novih tehnologij v zvezi s tem in njeni možni učinki pomenijo posebno nevarno grožnjo demokraciji; ker tuje vmešavanje v volilne procese presega informacijsko vojno v družbenih medijih, v kateri se promovirajo nekateri kandidati, saj zajema vdore in napade na zbirke podatkov za pridobitev dostopa do informacij o registriranih volivcih ter neposredno posega v normalno delovanje, konkurenčnost in legitimnost volilnega procesa; ker je cilj tujega vmešavanja v volilne procese ni le sprememba rezultata volitev, temveč tudi povzročanje dvomov, negotovosti in nezaupanja ter spodkopavanje legitimnosti celotnega volilnega procesa;

BE.

ker trdni dokazi kažejo, da tuji akterji z operacijami prikritega financiranja dejavno posegajo v demokratično delovanje EU in njenih držav članic, zlasti med volitvami in referendumi;

BF.

ker so na primer Rusija, Kitajska in drugi avtoritarni režimi v 33 državah porabili več kot 300 milijonov ameriških dolarjev za vmešavanje v demokratične procese in ker so pri prikritem financiranju sodelovali tudi drugi akterji, kot sta Iran in Venezuela, ter z Bližnjega vzhoda in iz skrajne desnice ZDA; ker se ta trend očitno pospešuje; ker se polovica teh primerov nanaša na dejanja Rusije v Evropi; ker sta korupcija in pranje denarja vir političnega financiranja s strani avtoritarnih tretjih držav;

BG.

ker medijska orodja, ki jih tuji donatorji razvijejo na nepregleden način, postanejo zelo učinkovita pri zbiranju velikega števila privržencev in spodbujanju udeležbe;

BH.

ker s temi operacijami financirajo skrajne, populistične in protievropske stranke in druge stranke, da bi poglobili razdrobljenost družbe in spodkopali legitimnost evropskih in nacionalnih javnih organov; ker je to pripomoglo k povečanju vpliva teh strank ali gibanj;

BI.

ker si Rusija prizadeva za stike s strankami, vidnimi osebnostmi in gibanji, da bi akterje v institucijah EU uporabila za legitimizacijo ruskih stališč in posredniških vlad, lobiranje za odpravo sankcij in ublažitev posledic mednarodne osamitve; ker so stranke, kot so avstrijska Freiheitliche Partei Österreichs, francoska Rassemblement National in italijanska Lega Nord, podpisale sporazume o sodelovanju s stranko ruskega predsednika Vladimirja Putina Združena Rusija in se zdaj soočajo z obtožbami medijev, da so pripravljene sprejeti rusko politično financiranje; ker naj bi bile tudi druge evropske stranke, kot so nemška Alternative für Deutschland (AfD), madžarski Fidesz in Jobbik ter stranka Brexit v Združenem kraljestvu, tesno povezane s Kremljem, AfD in Jobbik pa sta na volitvah pod nadzorom Kremlja, na primer v Donecku in Lugansku na vzhodu Ukrajine, delovala kot tako imenovana opazovalca volitev, da bi spremljala volitve pod ruskim pokroviteljstvom in jim s tem dala legitimnost; ker ugotovitve o tesnih in rednih stikih med ruskimi uradniki in predstavniki skupine katalonskih separatistov v Španiji ter med ruskimi uradniki in največjim zasebnim donatorjem za kampanjo glasovanja o izstopu Združenega kraljestva iz EU zahtevajo poglobljeno preiskavo, saj je to del širše ruske strategije, da bi izkoristila vsako priložnost za manipulacijo diskurza in s tem spodbudila destabilizacijo;

BJ.

ker sta Skupina držav proti korupciji (GRECO) Sveta Evrope in Beneška komisija že predložili obsežna priporočila za zmanjšanje možnosti za morebitno vmešavanje tujih akterjev prek političnega financiranja;

BK.

ker volilni zakoni, zlasti določbe o financiranju političnih dejavnosti, niso dovolj usklajeni na ravni EU in zato tujim akterjem omogočajo nepregledne načine financiranja; ker so pravne opredelitve političnih donacij preozke in omogočajo, da se v Evropski uniji dajejo tuji prispevki v naravi;

BL.

ker za spletno politično oglaševanje v nekaterih državah članicah ne veljajo pravila za politično oglaševanje zunaj spleta; ker je spletno politično oglaševanje zelo nepregledno, zato regulatorji ne morejo uveljaviti omejitev porabe in preprečiti financiranja iz nezakonitih virov, kar lahko uničujoče vpliva na integriteto naših volilnih sistemov;

BM.

ker nepreglednost financiranja ustvarja ugodne razmere za korupcijo, ki pogosto spremlja tuje financiranje in naložbe;

BN.

ker je Uredba (EU, Euratom) št. 1141/2014 z dne 22. oktobra 2014 o statutu in financiranju evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij (9) v postopku revizije, katere namen je povečati preglednost pri financiranju političnih dejavnosti;

BO.

ker se je v zadnjih letih povečala vloga političnih fundacij, ki imajo večinoma pozitivno vlogo v politiki in pri krepitvi demokracije, v nekaterih primerih pa lahko postanejo bolj nepredvidljivo sredstvo za zlonamerne oblike financiranja in posrednega vmešavanja;

BP.

ker se sodobne tehnologije in digitalna sredstva, kot so kripto valute, uporabljajo za prikrivanje nezakonitih finančnih transakcij političnim akterjem in strankam;

BQ.

ker se pogostost kibernetskih napadov in kibernetsko omogočenih incidentov, ki jih vodijo sovražni državni in nedržavni akterji, v zadnjih letih povečuje; ker je bilo ugotovljeno, da so več kibernetskih napadov, kot so svetovne kampanje harpuniranja elektronske pošte, usmerjene v strateške strukture za shranjevanje cepiva, ter kibernetski napadi na Evropsko agencijo za zdravila (EMA), norveški parlament in številčne druge, izvedle državne hekerske skupine, ki so večinoma povezane z rusko ali kitajsko vlado;

BR.

ker je Evropska unija zavezana uporabi veljavnega mednarodnega prava v kibernetskem prostoru, zlasti Ustanovne listine OZN; ker zlonamerni tuji akterji izkoriščajo pomanjkanje trdnega mednarodnega pravnega okvira na kibernetskem področju;

BS.

ker države članice tesneje sodelujejo na področju kibernetske obrambe v okviru stalnega strukturnega sodelovanja (PESCO), vključno z enotami za hitro odzivanje na kibernetske grožnje; ker je evropski program za razvoj obrambne industrije v svoje delovne programe vključil obveščevalne dejavnosti, varno komunikacijo in kibernetsko obrambo; ker je sedanja sposobnost spoprijemanja s kibernetskimi grožnjami omejena zaradi nezadostnih človeških in finančnih virov, na primer v kritičnih strukturah, kot so bolnice; ker se je EU zavezala, da bo vložila 1,6 milijarde EUR sredstev it programa za digitalno Evropo (10) v odzivne zmogljivosti in uporabo orodij za kibernetsko varnost za javne uprave, podjetja in posameznike ter da bo razvila sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem;

BT.

ker postajajo vrzeli v zmogljivostih in strategijah EU na kibernetskem področju ter njihova razdrobljenost vse večji problem, kot je poudarilo Evropsko računsko sodišče (11); ker je zbirka orodij EU za kibernetsko diplomacijo, vzpostavljena maja 2019, pokazala dodano vrednost skupnega diplomatskega odziva EU na zlonamerne kibernetske dejavnosti; ker je Svet 30. julija 2020 prvič sklenil uvesti omejevalne ukrepe proti posameznikom, subjektom in organom, odgovornim za različne kibernetske napade ali vpletenim vanje;

BU.

ker tuji državni akterji uporabljajo množične in nezakonite programe nadzora, kot je Pegasus, za novinarje, aktiviste za človekove pravice, akademike, vladne urednike in politike, vključno z evropskimi državnimi voditelji; ker so tudi države članice za nadzor uporabljale vohunsko programsko opremo;

BV.

ker zlonamerni tuji akterji, ki želijo razdvojiti EU, vse pogosteje napadajo z izkoriščanjem decentraliziranega in večnacionalnega značaja institucij EU, tudi njenih misij in operacij; ker obstaja splošno pomanjkanje varnostne kulture v institucijah EU, čeprav so očitne tarče; ker se Parlament kot demokratično izvoljena institucija EU srečuje s posebnimi izzivi; ker se je v več primerih izkazalo, da so institucije EU ranljive za vtihotapljanje tujih agentov; ker bi bilo treba zagotoviti varnost osebja EU;

BW.

ker je treba prednostno vzpostaviti odločne in skladne postopke kriznega upravljanja; ker bi bilo treba ponuditi dodatno usposabljanje, da bi izboljšali pripravljenost osebja;

BX.

ker je bilo več institucij EU nedavno tarča kibernetskih napadov, kar dokazuje, da je potrebno tesno medinstitucionalno sodelovanje pri odkrivanju, spremljanju in izmenjavi informacij med kibernetskimi napadi in/ali z namenom preprečevanja napadov, tudi na misijah in operacijah skupne varnostne in obrambne politike (SVOP); ker bi morale EU in države članice redno organizirati skupne vaje, da bi opredelile šibke točke in sprejele potrebne ukrepe;

BY.

ker državna ali zasebna podjetja pod nadzorom tujih avtoritarnih držav zaposlijo ali kooptirajo številne politike, tudi nekdanje evropske politike in javne uslužbence na visoki ravni, v zameno za njihovo znanje v škodo interesom državljanov EU in njenih držav članic;

BZ.

ker sta na področju zajema in kooptacije elit zlasti dejavne nekatere državi, zlasti Rusija in Kitajska, pa tudi Saudska Arabija in druge Zalivske države, s primeri, kot so nekdanji nemški kancler Gerhard Schröder in nekdanji finski predsednik vlade Paavo Lipponen, ki sta se pridružila družbi Gazprom, da bi pospešila postopek prijave za Severni tok 1 in 2, nekdanja avstrijska ministrica za zunanje zadeve Karin Kneissl, ki je bila imenovana za članico upravnega odbora družbe Rosneft Lipponen, nekdanji francoski predsednik vlade François Fillon, ki je bil imenovan za člana odbora družbe Zaroubejneft, nekdanji francoski predsednik vlad, Jean-Pierre Raffarin, ki se je aktivno zavzemal za interese Kitajske v Franciji, ter nekdanji češki komisar Štefan Füle, ki je delal za kitajski konglomerat CEFC China Energy, nekdanji predsednik finske vlade Esko Aho, ki je zdaj član upravnega odbora kremeljske banke Sberbank, nekdanji francoski minister za odnose s parlamentom Jean-Marie Le Guen, ki je član upravnega odbora družbe Huawei France, in Yves Leterme, nekdanji predsednik belgijske vlade, sopredsednik kitajskega investicijskega sklada ToJoy, in številni drugi politiki in uradniki na visoki ravni, ki so sprejeli podobne vloge;

CA.

ker je mogoče strategije ekonomskega lobiranja kombinirati s cilji tujega vmešavanja; ker imajo po poročilu OECD o lobiranju v 21. stoletju (12) le ZDA, Avstralija in Kanada predpise, ki urejajo tuji vpliv; ker je pravno zavezujočih pravil občutno premalo, izvajanje registra lobistov EU pa je precej pomanjkljivo, kar onemogoča sledenje lobiranju, ki izhaja iz držav zunaj EU; ker zdaj ni mogoče spremljati lobističnih prizadevanj v državah članicah, ki prek Evropskega sveta vplivajo na zakonodajo in zunanjo politiko; ker se pravila o lobiranju v EU osredotočajo predvsem na osebne stike in ne upoštevajo celotnega ekosistema različnih vrst lobiranja, ki obstaja v Bruslju; ker države, kot so Kitajska in Rusija, pa tudi Katar, Združeni arabski emirati in Turčija, veliko vlagajo v lobistična prizadevanja v Bruslju;

CB.

ker so poskusi instrumentalizacije ranljivih skupin, tudi nacionalnih manjšin in diaspore, ki živi na ozemlju EU, pomemben element tujih strategij vmešavanja;

CC.

ker različni državni akterji, kot so ruska, kitajska in v manjši meri turška vlada, poskušajo povečati svoj vpliv prek ustanavljanja in uporabe kulturnih, izobraževalnih (npr. z nepovratnimi sredstvi in štipendijami) in verskih inštitutov v državah članicah v okviru strateških prizadevanj za destabilizacijo evropske demokracije in razširitev nadzora nad Vzhodno in Srednjo Evropo; ker je Rusija domnevno težke razmere svoje narodne manjšine v preteklosti uporabljala kot izgovor za neposredno vmešavanje v tretje države;

CD.

ker obstajajo dokazi o ruskem vmešavanju in manipulaciji s spletnimi informacijami v številnih liberalnih demokracijah po svetu, med drugim tudi pri referendumu o izstopu Združenega kraljestva iz EU in predsedniških volitvah v Franciji in ZDA, ter o praktični podpori skrajnim, populističnim in protievropskim strankam in določenim drugim strankam vsej Evropi, med drugim Franciji, Nemčiji, Italiji in Avstriji; ker je potrebno več podpore za raziskave in izobraževanje, da bi lahko razumeli točen vpliv tujega vmešavanja na posamezne dogodke, kot sta bila izstop Združenega kraljestva iz EU in izvolitev predsednika Trumpa leta 2016;

CE.

ker ruski mreži Sputnik in RT, ki ju nadzoruje država, sedež pa imata na Zahodu, skupaj z zahodnimi mediji, ki so v celoti ali delno v lasti ruskih in kitajskih pravnih in fizičnih oseb, dejavno sodelujeta pri dejavnostih dezinformiranja, uperjenih proti liberalnim demokracijam; ker se Rusija zateka k zgodovinskemu revizionizmu, da bi preoblikovala zgodovino sovjetskih zločinov in promovirala sovjetsko nostalgijo med zanj dovzetnim prebivalstvom v Srednji in Vzhodni Evropi; ker nacionalne radiodifuzijske hiše v Srednji in Vzhodni Evropi težko tekmujejo s televizijskimi vsebinami v ruskem jeziku, ki jih financira ruska vlada; ker obstaja tveganja neuravnoteženega sodelovanja med kitajskimi in tujimi mediji, ob upoštevanju dejstva, da so kitajski mediji glas kitajske komunistične partije doma in v tujini;

CF.

ker je bilo po svetu odprtih več kot 500 Konfucijevih centrov, od tega približno 200 v Evropi, Kitajska pa uporablja Konfucijeve inštitute in Konfucijeve učilnice kot orodje za vmešavanje v EU; ker je akademska svoboda v Konfucijevih inštitutih močno omejena; ker so univerze ali izobraževalni programi, kot je univerza Fudan v Budimpešti, cilj obsežnega financiranja iz tujine, zlasti iz Kitajske ali Katarja;

CG.

ker EU še nima potrebnih orodij za obravnavanje zajemanja elit in preprečevanje vzpostavljanja kanalov vpliva, tudi v institucijah EU; ker so zmogljivosti za poznavanje razmer in protiobveščevalni instrumenti na ravni EU še vedno omejeni, pri čemer je veliko odvisno od pripravljenosti nacionalnih akterjev, da si izmenjujejo informacije;

CH.

ker EU in njene države članice trenutno nimajo posebnega režima sankcij v zvezi s tujim vmešavanjem in dezinformacijskimi kampanjami, ki jih izvajajo tuji državni akterji, zato lahko ti akterji varno predpostavljajo, da njihove kampanje za destabilizacijo proti EU ne bodo imele posledic;

CI.

ker je zagotavljanje jasnega pripisovanja odgovornosti za dezinformacije in propagandne napade, vključno z javno poimensko navedbo storilcev, njihovih sponzorjev in ciljev, ki jih želijo doseči, ter merjenje učinkov teh napadov na ciljno občinstvo prvi korak za učinkovito obrambo pred takšnimi dejanji;

CJ.

ker bi morala EU okrepiti svoja odvračilna orodja, pa tudi orodja za pripisovanje odgovornosti za te napade in kategorizacijo narave napadov glede na to, ali so v nasprotju z mednarodnim pravom, da bi se vzpostavil učinkovit sistem sankcij, tako da bi morali zlonamerni tuji akterji plačati za svoje odločitve in nositi posledice; ker osredotočanje na posameznike morda ne bo zadostovalo; ker bi lahko z drugimi orodji, kot so trgovinski ukrepi, zaščitili evropske demokratične procese pred državnimi hibridnimi napadi; ker je treba odvračilne ukrepe izvajati pregledno z vsemi ustreznimi jamstvi; ker so hibridni napadi umerjeni tako, da namerno ne dosegajo praga iz člena 42(7) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in člena 5 Severnoatlantske pogodbe;

CK.

ker zlonamerna dejanja tujih državnih in nedržavnih akterjev vplivajo na številne partnerske demokratične države po svetu; ker so demokratični zavezniki odvisni od združevanja sil, da bi zagotovili skupni odziv;

CL.

ker so države pristopnice k EU na Zahodnem Balkanu še posebej tarča napadov Rusije, Kitajske in Turčije v obliki tujega vmešavanja in dezinformacijskih kampanj, kot so bile ruske kampanje vmešavanja med postopkom ratifikacije Prespanskega sporazuma v Severni Makedoniji; ker sta Kitajska in Rusija pandemijo covida-19 dodatno izkoristili za destabilizacijo držav Zahodnega Balkana in diskreditacijo EU; ker naj bi se države kandidatke in potencialne kandidatke pridružile pobudam EU za boj proti tujemu vmešavanju;

CM.

ker podobno misleči partnerji in zavezniki še vedno nimajo skupnega razumevanja in skupnih opredelitev v zvezi z naravo teh groženj; ker generalni sekretar OZN poziva k oblikovanju svetovnega kodeksa ravnanja, ki bi spodbujal integriteto pri javnem obveščanju; ker je sedanja konferenca o prihodnosti Evrope pomembna platforma za razprave o boju proti tujemu vmešavanju in širjenju dezinformacij;

CN.

ker sta potrebna globalno večstransko sodelovanje in podpora med podobno mislečimi partnerji v boju proti tujemu zlonamernemu vmešavanju; ker so druge demokracije razvile napredne veščine in strategije, na primer Avstralija ali Tajvan; ker je Tajvan v ospredju boja proti manipulaciji informacijami, predvsem s Kitajske; ker uspeh tajvanskega sistema temelji na sodelovanju med vsemi vejami vlade, pa tudi z neodvisnimi nevladnimi organizacijami, specializiranimi za preverjanje dejstev in medijsko pismenost, pa tudi s platformami družbenih medijev, kot je Facebook, ter na spodbujanju medijske pismenosti za vse generacije, razkrivanju dezinformacij in omejevanju širjenja manipulativnih sporočil; ker je posebni odbor INGE opravil tridnevno uradno misijo na Tajvan, kjer je razpravljal o dezinformacijah in tujih volilnih posegih;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.

28.

29.

30.

31.

32.

33.

34.

35.

36.

37.

38.

39.

40.

41.

42.

43.

44.

45.

46.

47.

48.

49.

50.

51.

52.

53.

54.

55.

56.

57.

58.

59.

60.

61.

62.

63.

64.

65.

66.

67.

68.

69.

70.

71.

72.

73.

74.

75.

76.

77.

78.

79.

80.

81.

82.

83.

84.

85.

86.

87.

88.

89.

90.

91.

92.

93.

94.

95.

96.

97.

98.

99.

100.

101.

102.

103.

104.

105.

106.

107.

108.

109.

110.

111.

112.

113.

114.

115.

116.

117.

118.

119.

120.

121.

122.

123.

124.

125.

126.

127.

128.

129.

130.

131.

132.

133.

134.

135.

136.

137.

138.

139.

140.

141.

142.

143.

144.

145.

146.

147.

148.

149.

150.

151.

152.

153.

154.

155.

156.

157.