Access to European Union law
<a href="https://eur-lex.europa.eu/content/help/eurlex-content/experimental-features.html" target="_blank">More about the experimental features corner</a>
Choose the experimental features you want to try
EUR-Lex
Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

You are here
Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Search tips
Need more search options? Use the Advanced search

Document 52022IP0029

    Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. februarja 2022 Evropska centralna banka – letno poročilo za leto 2021 (2021/2063(INI))

    UL C 342, 6.9.2022, p. 35–44 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
    UL C 342, 6.9.2022, p. 24–33 (GA)

    Date of document:
    16/02/2022; datum glasovanja
    Date of vote:
    16/02/2022
    Date of debate:
    14/02/2022
    Author:
    Evropski parlament, Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
    Form:
    Resolucija na lastno pobudo
    Parliamentary term:
    Deveto zakonodajno obdobje
    Internal reference:
    2021/2063(INI)
    Session:
    2021-2022
    Treaty:
    Pogodba o Evropski uniji , Pogodba o delovanju Evropske unije
    Legal basis:
    Link
    Link
    Link
    Select all documents mentioning this document
    Instruments cited:
    Link

    6.9.2022   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 342/35

    P9_TA(2022)0029

    Evropska centralna banka – letno poročilo za leto 2021

    Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. februarja 2022 Evropska centralna banka – letno poročilo za leto 2021 (2021/2063(INI))

    (2022/C 342/05)

    Evropski parlament,

    —

    ob upoštevanju letnega poročila Evropske centralne banke (ECB) za leto 2020,

    —

    ob upoštevanju povratnih informacij ECB o prispevku Evropskega parlamenta v okviru njegove resolucije o letnem poročilu ECB za leto 2019,

    —

    ob upoštevanju pregleda strategije ECB, ki se je začel 23. januarja 2020 in zaključil 8. julija 2021,

    —

    ob upoštevanju nove strategije ECB za monetarno politiko, objavljene 8. julija 2021,

    —

    ob upoštevanju akcijskega načrta ECB in njenega časovnega načrta za nadaljnjo vključitev vidikov podnebnih sprememb v okvir njene politike, objavljenega 8. julija 2021,

    —

    ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) in Evropske centralne banke (ECB), zlasti členov 2 in 15,

    —

    ob upoštevanju členov 123, 125, 127(1) in (2), 130 ter 284(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

    —

    ob upoštevanju členov 3 in 13 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

    —

    ob upoštevanju monetarnih dialogov s predsednico ECB Christine Lagarde, ki so potekali 18. marca, 21. junija, 27. septembra in 15. novembra 2021,

    —

    ob upoštevanju makroekonomskih napovedi strokovnjakov ECB za euroobmočje, objavljenih 9. septembra 2021,

    —

    ob upoštevanju priložnostnih dokumentov ECB št. 263 do 280 iz septembra 2021 o pregledu strategije monetarne politike,

    —

    ob upoštevanju raziskave ECB o dostopu podjetij v euroobmočju do financiranja v obdobju od oktobra 2020 do marca 2021, objavljene 1. junija 2021,

    —

    ob upoštevanju poročila ECB o digitalnem euru, objavljenega oktobra 2020, poročila ECB o javnem posvetovanju o digitalnem euru, objavljenega aprila 2021, in projekta digitalnega eura, ki ga je ECB začela izvajati 14. julija 2021,

    —

    ob upoštevanju priložnostnega dokumenta ECB št. 201 o uporabi gotovine v gospodinjstvih v euroobmočju iz novembra 2017,

    —

    ob upoštevanju podnebnega stresnega testa za celotno gospodarstvo ECB iz septembra 2021,

    —

    ob upoštevanju jesenske gospodarske napovedi Komisije iz leta 2021, objavljene 11. novembra 2021,

    —

    ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2019 o uravnoteženi zastopanosti spolov pri imenovanjih na področju ekonomskih in monetarnih zadev EU (1),

    —

    ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. junija 2021 o strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030: vračanje narave v naša življenja (2),

    —

    ob upoštevanju agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 in ciljev trajnostnega razvoja,

    —

    ob upoštevanju Pariškega sporazuma, sprejetega na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja,

    —

    ob upoštevanju posebnih poročil Medvladnega panela o podnebnih spremembah (IPCC) o globalnem segrevanju za 1,5 oC, o podnebnih spremembah in zemljiščih ter o oceanih in kriosferi v spreminjajočem se podnebju,

    —

    ob upoštevanju poročila mreže za ozelenitev finančnega sistema o prilagajanju operacij Centralne banke bolj vročemu svetu: pregled nekaterih možnosti, objavljenega 24. marca 2021,

    —

    ob upoštevanju člena 142(1) Poslovnika,

    —

    ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A9-0351/2021),

    A.

    ker se je glede na jesensko gospodarsko napoved Komisije za leto 2021 BDP v letu 2020 zmanjšal za 5,9 % v EU in 6,4 % v euroobmočju; ker naj bi se BDP v EU in euroobmočju povečal za 5 % leta 2021 in za 4,3 % leta 2022, pri čemer se bo rast v državah članicah močno razlikovala; ker so negotovost in tveganja v zvezi z obeti za rast veliki ter odvisni od razvoja pandemije covida-19 in hitrosti prilagajanja ponudbe hitrim spremembam v povpraševanju po ponovnem odprtju gospodarstva; ker je gospodarstvo EU kot celota v tretjem četrtletju leta 2021 ponovno doseglo raven proizvodnje pred pandemijo, čeprav je hitrost okrevanja po državah neenakomerna; ker nenehno visoke stopnje inflacije ostajajo eno največjih negativnih tveganj za okrevanje;

    B.

    ker naj bi se po makroekonomskih projekcijah strokovnjakov ECB iz septembra 2021 svetovni realni BDP (brez euroobmočja) leta 2021 povečal za 6,3 %, nato pa naj bi se leta 2022 zmanjšal na 4,5 %, leta 2023 pa na 3,7 %; ker so svetovna aktivnost konec leta 2020 že presegla raven pred pandemijo;

    C.

    ker je po podatkih Eurostata stopnja brezposelnosti septembra 2021 znašala 6,7 % v EU in 7,4 % v euroobmočju ter je po EU in znotraj držav članic neenakomerno porazdeljena, pri čemer je stopnja brezposelnosti med mladimi (15,9 % v EU in 16 % v euroobmočju) in ženskami (7 % v EU in 7,7 % v euroobmočju) veliko višja; ker visoka stopnja brezposelnosti mladih ostaja resen problem, s katerim se mora EU spopasti;

    D.

    ker naj bi po makroekonomskih napovedih strokovnjakov ECB iz septembra 2021 letna inflacija v harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin v euroobmočju povprečno znašala 2,2 % leta 2021 ter naj bi se leta 2022 zmanjšala na 1,7 %, leta 2023 pa na 1,5 %; ker napovedi glede inflacije kažejo velike razlike v euroobmočju; ker se je inflacija v euroobmočju oktobra 2021 povečala na 4,1 %, kar je najvišja raven v desetletju; ker obstajajo pomisleki glede začasne in prehodne narave višjih stopenj inflacije;

    E.

    ker je bilanca stanja Eurosistema konec leta 2020 dosegla rekordno vrednost 6 979 324 EUR, kar pomeni skoraj 50-odstotno povečanje (2 306 233 milijonov EUR) glede na konec leta 2019, zaradi tretje serije ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja in obveznic, kupljenih v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (program PEPP) in program nakupa sredstev;

    F.

    ker je leta 2020 neto dobiček ECB znašal 1 643 milijonov EUR v primerjavi z 2 366 milijoni EUR leta 2019; ker je bilo to zmanjšanje predvsem posledica nižjih neto obrestnih prihodkov od deviznih rezerv in vrednostnih papirjev v imetju za namene monetarne politike, zlasti znatnega, 50-odstotnega zmanjšanja prihodkov od obresti, ustvarjenih v portfelju v ameriških dolarjih, pa tudi sklepa Sveta ECB, da 48 milijonov EUR prenese v rezervacije ECB za finančna tveganja;

    G.

    ker bi morala ECB podpirati tudi splošne ekonomske politike v Uniji, ki bi prispevale k doseganju ciljev Unije, opredeljenih v členu 3 PEU, če to ni v nasprotju s ciljem stabilnosti cen;

    H.

    ker so mala in srednja podjetja hrbtenica gospodarstva EU ter krepijo ekonomsko in socialno kohezijo, saj predstavljajo 99 % vseh podjetij v EU, zaposlujejo približno 100 milijonov ljudi, ustvarijo več kot polovico BDP EU in imajo ključno vlogo pri dodajanju vrednosti v vseh gospodarskih sektorjih; ker je gospodarska kriza, ki jo je povzročila pandemija covida-19, mala in srednja podjetja močno prizadela; ker so splošni gospodarski obeti negativno vplivali na njihov dostop do financiranja; ker zato mala in srednja podjetja potrebujejo dodatno podporo;

    I.

    ker se je ECB v okviru svojega mandata zavezala, da bo prispevala k ciljem Pariškega sporazuma; ker lahko podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti in njihove posledice ogrozijo učinkovitost monetarne politike, vplivajo na rast ter povečajo cenovno in makroekonomsko nestabilnost; ker bi lahko bil negativen učinek na BDP EU brez strogih ukrepov velik;

    J.

    ker stanovanjski stroški predstavljajo skoraj četrtino izdatkov gospodinjstev v EU-27; ker je več kot dve tretjini prebivalstva EU lastnikov svojih domov; ker so se cene stanovanj v zadnjem desetletju povečale za več kot 30 %, najemnine pa so se v EU povečale za skoraj 15 %;

    K.

    ker je bilo v standardni raziskavi Eurobarometra 2020–2021, objavljeni 23. aprila 2021, ugotovljeno, da je javna podpora evropski ekonomski in monetarni uniji z enotno valuto, eurom, v euroobmočju znašala 79 %;

    L.

    ker sta v Izvršilnem odboru ECB in Svetu ECB le dve ženski; ker so ženske v hierarhiji ECB še vedno premalo zastopane;

    Splošni pregled

    1.

    		 pozdravlja vlogo ECB pri varovanju stabilnosti eura; poudarja, da je statutarna neodvisnost ECB, kot je določena v Pogodbah, predpogoj za izpolnjevanje njenega mandata; poudarja tudi, da te neodvisnosti ne bi smeli kršiti in da bi jo bilo treba vedno dopolniti z ustrezno ravnjo odgovornosti;

    2.

    		 pozdravlja pregled strategije monetarne politike ECB, ki je bil soglasno sprejet in napovedan 8. julija 2021 in v katerem je določeno, kako doseči glavni cilj ohranjanja stabilnosti cen in prispevati k doseganju ciljev Unije, ki vključujejo uravnoteženo in trajnostno gospodarsko rast, visokokonkurenčno socialno tržno gospodarstvo, usmerjeno v polno zaposlenost ter socialni napredek in konvergenco, poleg tega pa še visoko raven varstva in izboljšanje kakovosti okolja, brez poseganja v glavni cilj stabilnosti cen; ugotavlja, da je to prvi pregled strategije v 18 letih; pozdravlja odločitev ECB, ki jo je med monetarnim dialogom 27. septembra 2021 izrazila tudi predsednica Christine Lagarde, in sicer, da bo redno ocenjevala ustreznost strategije monetarne politike, pri čemer naj bi bila naslednja ocena pripravljena leta 2025, s čimer se bo povečala tudi ozaveščenost javnosti in njena vključenost v monetarno politiko;

    3.

    		 je zaskrbljen zaradi doslej največje zdravstvene, socialne in gospodarske krize, ki so jo povzročili pandemija covida-19 in z njo povezani zajezitveni ukrepi, katerih posledica je močno krčenje gospodarstva euroobmočja, predvsem v državah, ki so bile že prej ranljive, veliko povečanje gospodarskih in socialnih neenakosti ter hitro slabšanje razmer na trgu dela; je zlasti zaskrbljen zaradi posledic pandemije covida-19 za mala in srednja podjetja; pozdravlja obsežne javne podporne ukrepe, ki jih je EU sprejela v odziv; ugotavlja, da se je okrevanje gospodarske aktivnosti euroobmočja začelo prej, ko je bilo pričakovano, vendar so hitrost, obseg in enakomernost okrevanja še vedno zelo negotovi;

    4.

    		 poudarja, da je trajnostno rast, odpornost in stabilnost cen mogoče doseči s celovitim odzivom, vključno z uravnoteženo mešanico monetarne politike, podporne in diskrecijske fiskalne politike ter socialno uravnoteženih reform in naložb za spodbujanje produktivnosti; podpira poziv predsednice Christine Lagarde k popolni uskladitvi fiskalnih in monetarnih politik pri spopadanju s krizo zaradi covida-19, pri čemer je treba poudariti neodvisnost ECB;

    5.

    		 je seznanjen z izjavo predsednice ECB z 10. junija 2021, da je ambiciozna in usklajena fiskalna naravnanost še vedno ključnega pomena, saj bi s prezgodnjim umikom fiskalne podpore lahko ogrozili okrevanje in povečali dolgoročnejše učinke stigmatizacije; priznava pomen evropskih in nacionalnih fiskalnih politik pri pomoči gospodinjstvom in podjetjem, ki jih je pandemija najbolj prizadela; ugotavlja, da se stopnje okrevanja med državami euroobmočja razlikujejo, kar lahko privede do Evrope več hitrosti po koncu pandemije; opozarja, da fiskalna podpora in monetarna politika ne bi smeli odvračati od reform in naložb, namenjenih oživitvi gospodarstva EU, spodbujanju trajnostne in vključujoče rasti, spodbujanju zelenega prehoda ter krepitvi avtonomije in konkurenčnosti Evrope;

    6.

    		 je seznanjen z izjavo predsednice Christine Lagarde, da bi fiskalna zmogljivost pomagala usmerjati skupno naravnanost fiskalne politike v euroobmočju in zagotoviti ustreznejšo kombinacijo makroekonomskih politik ter da so strukturne reforme v državah euroobmočja pomembne za povečanje produktivnosti in potenciala rasti euroobmočja, zmanjšanje strukturne brezposelnosti in povečanje odpornosti; poudarja pomen zagotavljanja proticiklične stabilizacijske funkcije, pravočasne in ustrezne podpore v primeru gospodarskih pretresov in financiranja zelenega prehoda; poudarja pomen mehanizma za okrevanje in odpornost pri obravnavanju gospodarskega in socialnega pretresa, ki ga je povzročila kriza zaradi covida-19;

    7.

    		 pozdravlja dejstvo, da se je razprava o prihodnosti okvira ekonomskega upravljanja EU že začela;

    Monetarna politika

    8.

    		 pozdravlja hiter in obsežen odziv monetarne politike ECB na krizo zaradi covida-19 v izrednih razmerah; priznava pozitiven učinek tega odziva na gospodarske razmere v euroobmočju, ki vključuje uvedbo programa PEPP, omilitev meril za upravičenost in zavarovanje, ponudbo ponovno umerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja (CUODR III) ter izredne operacije dolgoročnejšega refinanciranja zaradi pandemije; opozarja, da namerava ECB ohraniti svojo podporo, dokler meni, da je to potrebno za izpolnitev njenega mandata; poleg tega pozdravlja odločitev ECB, da bo v naboru svojih orodij ohranila instrumente, kot so smernice za prihodnost, nakupi sredstev in operacije dolgoročnejšega refinanciranja; poziva ECB, naj še naprej zagotavlja in spremlja nujnost, primernost in sorazmernost svojih ukrepov monetarne politike;

    9.

    		 je seznanjen z odločitvijo ECB, da bo povečala obseg programa PEPP z začetnih 750 milijard EUR na 1 850 milijard EUR; ugotavlja, da bo ECB še naprej izvajala neto nakupe sredstev v okviru programa PEPP, dokler kriza zaradi covida-19 ne bo končana, vsekakor pa vsaj do konca marca 2022; ugotavlja, da je ECB nedavno upočasnila neto nakupe sredstev v okviru programa PEPP na podlagi stališča Sveta ECB, da je mogoče ugodne pogoje financiranja ohraniti z zmerno počasnejšim ritmom; opozarja na izjavo predsednice Christine Lagarde z dne 10. junija 2021, da bi bila vsaka razprava o izstopu iz programa PEPP […] preuranjena, da je za to še prezgodaj in da se bo to zgodilo pravočasno; poziva ECB, naj nadaljuje z nakupi v okviru programa PEPP, dokler meni, da je to potrebno za izpolnitev njenega mandata; je seznanjen z namero ECB, da preuči nadaljnjo kalibracijo nakupov sredstev; je seznanjen tudi z izjavo predsednice Christine Lagarde, da bo tudi po pričakovanem koncu izrednih razmer zaradi pandemije še vedno pomembno, da monetarna politika, vključno z ustrezno kalibracijo nakupov sredstev, podpira okrevanje v celotnem euroobmočju in trajno vrnitev inflacije pod 2 %;

    10.

    		 je seznanjen z odločitvijo ECB o prožnem nakupu v okviru programa PEPP, da bi preprečila zaostritev pogojev financiranja, ki ni v skladu s prizadevanji za ublažitev negativnih posledic pandemije, hkrati pa podprla nemoteno transmisijo monetarne politike;

    11.

    		 ugotavlja, da se neto nakupi sredstev v okviru programa nakupa sredstev nadaljujejo z mesečnim zneskom 20 milijard EUR; ugotavlja tudi, da bodo nakupi v okviru programa nakupa sredstev trajali tako dolgo, kot bo potrebno za okrepitev spodbujevalnega učinka njenih obrestnih mer, in se končali, preden se bodo začele zviševati ključne obrestne mere; opozarja, da bo program nakupa sredstev tj. predpandemični program, še naprej deloval z enakomerno hitrostjo;

    12.

    		 pozdravlja vključitev grških obveznic v program PEPP; vendar ugotavlja, da kljub znatnemu napredku še vedno niso upravičene v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja; poziva ECB, naj ponovno oceni upravičenost grških obveznic v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja in naj dovolj časa pred zaključkom programa PEPP pripravi posebna priporočila za njihovo vključitev v program nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja;

    13.

    		 je seznanjen z odločitvijo ECB, da bo še naprej reinvestirala plačila glavnice iz zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa PEPP, in sicer vsaj do konca leta 2024, in da bo še naprej v celoti reinvestirala plačila glavnice iz zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa nakupa sredstev, daljše obdobje od datuma, ko se bodo začele zviševati ključne obrestne mere ECB, v vsakem primeru pa tako dolgo, kot je potrebno za ohranjanje ugodnih likvidnostnih pogojev in obsežne prilagoditve monetarne politike;

    14.

    		 ugotavlja, da se je znesek operacij refinanciranja Eurosistema konec leta 2020 povečal na 1 850 milijard EUR, predvsem zaradi tretje serije ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja (CUODR III); poleg tega ugotavlja, da se je tehtana povprečna zapadlost odprtih operacij refinanciranja Eurosistema ob koncu leta 2020 povečala na približno 2,4 leta;

    15.

    		 pozdravlja odločitev ECB, da bo prek svojih operacij refinanciranja še naprej zagotavljala likvidnost; priznava, da ima financiranje, pridobljeno v okviru CUODR III, ključno vlogo pri podpiranju bančnih posojil podjetjem in gospodinjstvom; vendar poudarja, da je v nekaterih primerih le zelo majhen delež teh likvidnostnih injekcij povečal bančna posojila realnemu gospodarstvu, zlasti malim in srednjim podjetjem; poziva ECB, naj zagotovi, da bodo ti ukrepi resnično olajšali financiranje realnega gospodarstva;

    16.

    		 je seznanjen z odločitvijo ECB o novem srednjeročnem simetričnem cilju 2-odstotne inflacije ter z njeno zavezo, da bo ohranila stalno spodbujevalno naravnanost monetarne politike, da bi dosegla svoj cilj glede inflacije; meni, da odsotnost aritmetične referenčne vrednosti otežuje razlago odstopanj od cilja; ugotavlja, da srednjeročna usmeritev strategije monetarne politike omogoča neizogibna kratkoročna odstopanja inflacije od cilja; poziva ECB, naj po potrebi razmisli o tem, kako bi lahko porast inflacije vplival na naravnanost njene monetarne politike;

    17.

    		 je zaskrbljen zaradi stopnje inflacije v euroobmočju, ki se je januarja 2022 zvišala na 5,1 %, kar je največ v zadnjih desetih letih, in je v različnih državah članicah znašala od 3,3 % do 12,2 %, k čemur je prispevala vrsta dejavnikov, kot so bazni učinek cen energije, ozka grla v dobavni verigi in okrevanje po dramatični recesiji; poudarja, da lahko povečanje inflacije, ki presega opredeljeno vrednost, še posebej škoduje najrevnejšim skupinam prebivalstva ter povzroči povečanje gospodarskih in socialnih neenakosti; opozarja, da je inflacija v zadnjem desetletju ostala precej pod ciljem 2 %; poziva ECB, naj pozorno spremlja te trende in njihove posledice ter po potrebi sprejme ukrepe za ohranitev stabilnosti cen; ponavlja poziv predsednice Christine Lagarde, naj se monetarna politika še naprej osredotoča na varno usmerjanje gospodarstva po izrednih razmerah zaradi pandemije; ugotavlja, da so glede na raziskavo ECB o napovedih drugih strokovnjakov srednjeročna inflacijska pričakovanja še vedno trdno v okviru cilja, medtem ko nekateri tržni kazalniki kažejo na rahlo povečanje srednjeročnih napovedi inflacije;

    18.

    		 meni, da bi ECB lahko preučila alternativne instrumente monetarne politike, ki bi lahko spodbudili javne in zasebne naložbe;

    19.

    		 je seznanjen s pričakovanjem ECB, da bodo ključne obrestne mere ostale na sedanji ali nižji ravni, dokler inflacija ne bo dosegla 2 % precej pred koncem obdobja, ki ga zajema napoved, in bo preostanek tega obdobja ostala na enaki ravni; poudarja, da lahko nizke obrestne mere pomenijo priložnost za potrošnike, podjetja, vključno z malimi in srednjimi podjetji, delavce in posojilojemalce, ki lahko izkoristijo močnejši gospodarski zagon, nižjo brezposelnost in nižje stroške izposojanja; vendar je zaskrbljen zaradi morebitnega učinka nizkih obrestnih mer na število nedonosnih in visoko zadolženih podjetij, na spodbude za rast ter reforme in naložbe za povečanje vzdržnosti ter na pokojninske in zavarovalniške sisteme;

    20.

    		 pozdravlja odločitev ECB, da bo priporočila pripravo načrta za vključitev stroškov, povezanih s stanovanji, v katerih bivajo lastniki, v harmoniziran indeks cen življenjskih potrebščin (HICP), da bi bolje prikazali stopnjo inflacije, ki je primerljiva in relevantna za gospodinjstva, saj se stanovanjski stroški stalno povečujejo, ter da bi oblikovali bolje informirane operacije monetarne politike; vendar meni, da HIPC v svoji sedanji opredelitvi odraža razvoj dejanskih izdatkov gospodinjstev za blago ali storitve; meni, da bi morale metodologije, namenjene izolaciji naložbene komponente od komponente potrošnje, zagotoviti, da bo ustrezno zajet dejanski vpliv znatnega povišanja cen stanovanj na izdatke za potrošnike; priznava, da je vključitev teh stroškov večletni projekt; poudarja, da bi tak korak lahko povzročil povečanje indeksov cen in, vsaj začasno, zvišanje inflacije nad srednjeročni cilj, s čimer bi se zmanjšal manevrski prostor ECB; poziva ECB, naj se pripravi na takšna tveganja in jih učinkovito obravnava;

    21.

    		 priznava potrebo po večji usklajenosti metod za prilagoditev kakovosti v HICP in po večji preglednosti v zvezi s prilagajanjem kakovosti v državah članicah;

    Boj proti podnebnim spremembam

    22.

    		 opozarja, da Evropsko centralno banko kot institucijo EU zavezujejo zaveze EU iz Pariškega sporazuma; poudarja, da mora ECB za obvladovanje izrednih razmer na področju podnebja in biotske raznovrstnosti sprejeti celosten pristop, ki bi se odražal v vseh njenih politikah, odločitvah in operacijah, pri tem pa spoštovati svoj mandat podpiranja splošnih gospodarskih politik Unije, v tem primeru zlasti doseganja podnebno nevtralnega gospodarstva najpozneje do leta 2050, kot je določeno v evropskih podnebnih pravilih; meni, da mora ECB uporabiti vsa orodja, ki jih ima na voljo, za boj proti tveganjem, povezanim s podnebjem, in njihovo ublažitev;

    23.

    		 meni, da bi lahko ohranjanje stabilnosti cen pomagalo ustvariti prave pogoje za izvajanje Pariškega sporazuma;

    24.

    		 je seznanjen s prvim podnebnim stresnim testom za celotno gospodarstvo, ki ga je izvedla ECB; ugotavlja, da rezultati kažejo, da bi lahko bil brez strogih ukrepov negativen učinek na BDP EU velik; zato pozdravlja zavezo ECB, da bo redno izvajala podnebne stresne teste, tako v celotnem gospodarstvu kot na ravni posameznih bank;

    25.

    		 ugotavlja, da bo ECB razvila kazalnike za izpostavljenost finančnih institucij fizičnim tveganjem, povezanim s podnebjem, prek njihovih portfeljev, vključno s kazalniki ogljičnega odtisa, ter makroekonomsko modeliranje in analize scenarijev, da bi podnebna tveganja vključila v modele ECB in ocenila njihov vpliv na potencialno rast; pozdravlja dejstvo, da bo ECB izvedla analize scenarijev za politike prehoda;

    26.

    		 pozdravlja nov akcijski načrt ECB in njen podroben časovni načrt ukrepov, povezanih s podnebnimi spremembami, za vključitev vprašanj, povezanih s podnebnimi spremembami v njen okvir politike in modele; vendar ugotavlja, da se osredotoča na tveganja, povezana s podnebjem, in poudarja načelo dvojne pomembnosti, ki je v središču okvira EU za trajnostno financiranje;

    27.

    		 ugotavlja, da je koncept nevtralnosti trga sicer povezan z načelom odprtega tržnega gospodarstva s svobodno konkurenco; poziva ECB, naj ob spoštovanju svoje neodvisnosti obravnava nedelovanje trga in zagotovi dolgoročno učinkovito razporejanje virov, pri čemer naj ostane čim bolj nepolitična in spoštuje načelo nevtralnosti trga; ugotavlja, da se je ECB v več primerih že oddaljila od nevtralnosti trga;

    28.

    		 pozdravlja, da se še naprej povečuje nakup zelenih obveznic in njihov delež v portfelju ECB; vendar meni, da je ta delež še posebej nizek, če upoštevamo potrebe zelenega prehoda; poziva ECB, naj pospeši prizadevanja za povečanje deleža zelenih obveznic v svojem portfelju; pozdravlja oblikovanje standarda EU za zelene obveznice in podporo ECB na tem področju; v zvezi s tem je seznanjen z odločitvijo ECB, da del svojega portfelja lastnih sredstev uporabi za naložbe v investicijski sklad za zelene obveznice, denominirane v eurih, za centralne banke (BISIP G2); medtem poziva ECB, naj preuči možne učinke zelenih obveznic na stabilnost cen;

    29.

    		 ugotavlja, da so obveznice s strukturami kuponov, povezane z nekaterimi cilji glede trajnostne uspešnosti, ki se nanašajo na enega ali več okoljskih ciljev iz uredbe EU o taksonomiji (3) in/ali na enega ali več ciljev trajnostnega razvoja OZN v zvezi s podnebnimi spremembami ali degradacijo okolja, postale upravičene od 1. januarja 2021 kot zavarovanje za kreditne operacije Eurosistema in za dokončne nakupe v Eurosistemu za namene monetarne politike, če izpolnjujejo vsa druga merila za upravičenost;

    30.

    		 ugotavlja, da ECB sprejema ukrepe, da bi podnebna tveganja vključila v svoj okvir za zavarovanje, vendar svari pred zamudami pri njegovem izvajanju; pozdravlja zavezo ECB, da bo preučila metodologije in razkritja bonitetnih agencij ter ocenila, kako v bonitetne ocene vključujejo tveganje podnebnih sprememb; je zaskrbljen, ker se ECB pri ocenjevanju tveganja še naprej preveč zanaša izključno na zasebne zunanje bonitetne agencije; poziva ECB, naj razširi svoje notranje zmogljivosti za ocene tveganj, povezanih s podnebjem in biotsko raznovrstnostjo;

    31.

    		 z zaskrbljenostjo ugotavlja, da nekateri programi refinanciranja in nakupa sredstev ECB posredno podpirajo ogljično intenzivne dejavnosti;

    32.

    		 pozdravlja dejstvo, da se ECB pripravlja na uskladitev svojih programov nakupa sredstev podjetij s Pariškim sporazumom, da bi zmanjšala ogljično intenzivnost svojega portfelja, vendar svari pred zamudami;

    33.

    		 poziva ECB kot članico mreže za ozelenitev finančnega sistema (NGFS), naj se opre na devet možnosti, ki jih je za centralne banke ocenila NGFS, da v svojem operativnem okviru za kreditne posle, zavarovanje s premoženjem in nakupe sredstev upoštevajo podnebna tveganja; poziva ECB, naj okrepi sodelovanje na področju podnebnih sprememb z mednarodnimi mrežami, ki presegajo NGFS, in izboljša dialog s civilno družbo, da bi okrepila vlogo EU kot vodilne v svetu na področju trajnostnega financiranja in podnebnih ukrepov;

    34.

    		 pozdravlja prizadevanja ECB za spremljanje in zmanjšanje okoljskega odtisa; pozdravlja ustanovitev centra za podnebne spremembe, ki bo združeval delo v zvezi s podnebnimi vprašanji v različnih delih ECB; pričakuje, da bo ECB okrepila svoja prizadevanja za učinkovito vključevanje podnebnih vprašanj v svoje rutinsko poslovanje;

    Drugi vidiki

    35.

    		 poudarja osrednjo vlogo mikro-, malih in srednjih podjetij kot hrbtenice gospodarstva EU, ekonomske in socialne konvergenci ter zaposlovanja; poudarja, da je gospodarska kriza zaradi pandemije covida-19 resno prizadela mikro-, mala in srednja podjetja, kar je povzročilo resno poslabšanje njihovega gospodarskega prihodka in konkurenčnosti, njihovih prizadevanj za uspešen zeleni prehod in njihovega dostopa do financiranja; poudarja, da je treba spodbujati javne in zasebne naložbe v EU, zato poziva ECB, naj si še naprej prizadeva za lažji dostop mikro-, malih in srednjih podjetij do financiranja;

    36.

    		 pozdravlja dolgotrajno podporo ECB hitremu dokončanju bančne unije in poudarja tveganja, ki jih povzročajo velike zamude; je seznanjen s podporo ECB vzpostavitvi polno delujočega evropskega sistema jamstva za vloge; priznava, da sta delitev in zmanjševanje tveganja medsebojno povezana ter da imajo institucionalne jamstvene sheme ključno vlogo pri zaščiti in stabilizaciji včlanjenih institucij;

    37.

    		 pozdravlja dosedanji napredek pri zmanjševanju obsega slabih posojil; poziva k uvedbi ustrezne pravne zaščite pred zasegom za imetnike hipotekarnih kreditov na ravni EU;

    38.

    		 poziva ECB, naj preuči načine za okrepitev mednarodne vloge eura; ugotavlja, da bo povečanje privlačnosti eura kot rezervne valute še okrepilo njegovo mednarodno uporabo in povečalo sposobnost EU, da neodvisno oblikuje svojo politiko, kar je ključni element za zaščito evropske gospodarske suverenosti; poudarja, da bi lahko vzpostavitev dobro zasnovanega evropskega varnega vrednostnega papirja spodbudila finančno povezovanje in pomagala ublažiti negativne povratne učinke med državami in domačimi bančnimi sektorji; poudarja, da je za krepitev vloge eura potrebna poglobitev in dokončna vzpostavitev evropske ekonomske in monetarne unije;

    39.

    		 pozdravlja dejstvo, da se je leta 2020 število ponarejenih eurobankovcev zmanjšalo na najnižjo raven od leta 2003 (17 na milijon); poziva ECB, naj okrepi boj proti ponarejanju in sodelovanje z Europolom, Interpolom in Evropsko komisijo pri uresničevanju tega cilja; poziva ECB, naj brez poseganja v pristojnosti držav članic vzpostavi sistem za boljše spremljanje večjih transakcij z namenom boja proti pranju denarja, izogibanju davkom ter financiranju terorizma in organiziranega kriminala;

    40.

    		 pozdravlja odločitev ECB, da bo začela 24-mesečno preiskovalno fazo projekta digitalnega eura; poziva ECB, naj učinkovito obravnava pričakovanja in pomisleke, izražene med javnim posvetovanjem o digitalnem euru, ki vključujejo pomisleke glede zasebnosti, varnosti, dostopnosti, plačilne sposobnosti v celotnem euroobmočju, preprečevanja dodatnih stroškov in nespletne uporabnosti; ugotavlja, da ta preiskovalna faza ne bo vplivala na odločitev o morebitni izdaji digitalnega evra; opozarja, da digitalni euro ni kriptosredstvo; poudarja, da bi moral digitalni euro spodbujati finančno vključenost ter potrošnikom in podjetjem zagotoviti dodatno zasebnost podatkov in pravno varnost; se strinja z ECB, da bi moral digitalni euro zato izpolnjevati vrsto minimalnih zahtev, vključno z odpornostjo, varnostjo, učinkovitostjo in varstvom zasebnosti; poziva ECB, naj se tesno usklajuje in redno izmenjuje mnenja s Parlamentom o napredku, doseženem v preiskovalni fazi;

    41.

    		 ponovno izraža veliko zaskrbljenost zaradi tveganj, ki jih zasebni stabilni kovanci predstavljajo za finančno stabilnost, monetarno politiko in varstvo potrošnikov;

    42.

    		 opozarja, da so gotovinska plačila zelo pomembno plačilno sredstvo za državljane EU in jih digitalni euro ne bi smel ogrožati; ugotavlja, da sta se število in vrednost eurobankovcev v obtoku v letu 2020 povečala za približno 10 %; je seznanjen s strategijo Eurosistema za gotovino do leta 2030, katere cilj je zagotoviti, da bodo imeli vsi državljani in podjetja euroobmočja še naprej dober dostop do gotovinskih storitev in da bo gotovina ostala splošno sprejeto plačilno sredstvo, hkrati pa obravnava vprašanja zmanjšanja ekološkega odtisa eurobankovcev ter razvoja inovativnih in varnih bankovcev; je zaskrbljen zaradi zmanjšanja bančne mreže v nekaterih državah članicah; meni, da lahko takšne prakse povzročijo velike omejitve pri enakem dostopu do osnovnih finančnih storitev in produktov;

    43.

    		 poudarja, da finančni sektor doživlja veliko preobrazbo, ki temelji na inovacijah in digitalizaciji; poudarja, da ta preobrazba pomeni večje tveganje zunanjih motenj, kot so kibernetski napadi na finančni in bančni sektor; pozdravlja stalna prizadevanja ECB za krepitev zmogljivosti odzivanja in okrevanja v primeru kibernetskih napadov v skladu z novo evropsko politiko za kibernetsko obrambo; ponovno izraža zaskrbljenost zaradi prekinitve storitev, ki leta 2020 resno prizadela sistem TARGET2 in vrednostne papirje TARGET2; pozdravlja neodvisni pregled teh incidentov in ugotavlja, da je bila resnost številnih ugotovitev ocenjena kot visoka; pozdravlja dejstvo, da je Eurosistem sprejel splošne sklepe in da se je zavezal k izvajanju priporočil iz pregleda; poziva ECB, naj zagotovi trajno stabilnost občutljive infrastrukture, kot je sistem TARGET2, dodatno okrepi svoja prizadevanja na področju kibernetske varnosti in še naprej spodbuja kibernetsko odpornost infrastrukture finančnega trga;

    44.

    		 ugotavlja, da se stanja v sistemu TARGET2 znotraj Evropskega sistema centralnih bank razlikujejo; ugotavlja, da glede razlage teh stanj ni enotnega mnenja;

    45.

    		 ECB tudi poziva, naj zagotovi ustrezno ravnovesje med omogočanjem regulativnih finančnih inovacij na področju finančne tehnologije in zagotavljanjem finančne stabilnosti; prav tako poziva ECB, naj okrepi spremljanje razvoja kriptosredstev, da bi preprečila negativne učinke in s tem povezana tveganja v smislu finančne stabilnosti, monetarne politike ter delovanja in varnosti tržne infrastrukture in plačil; poudarja, da lahko razvoj kriptosredstev povzroča dodatne pomisleke glede kibernetske varnosti, pranja denarja, financiranja terorizma in drugih kriminalnih dejavnosti, povezanih z anonimnostjo kriptosredstev; ugotavlja, da je to tveganje mogoče ublažiti s sprejetjem ustrezne zakonodaje, kot je prihodnja uredba o trgih kriptosredstev (MiCA); je seznanjen z namero ECB, da bo oblikovala in izvajala ukrepe za ublažitev morebitnega negativnega vpliva stabilnih kovancev na plačila in finančno okolje EU;

    46.

    		 opozarja na podporo ECB izvajanju sporazuma Basel III, saj bi to zmanjšalo tveganje bančne krize in tako okrepilo finančno stabilnost v EU;

    47.

    		 je zaskrbljen zaradi nepoštenih pogojev in praks, ki jih bančni sektor uporablja v potrošniških pogodbah v nekaterih državah članicah, in poudarja, da morajo vse države članice učinkovito in hitro izvajati Direktivo 93/13/EGS o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (4); poziva ECB, naj dejavno prispeva k temu cilju z uporabo vseh sredstev, ki jih ima na voljo, da bi zagotovila pošteno konkurenco;

    48.

    		 ugotavlja, da sta se Bolgarija in Hrvaška leta 2020 pridružili enotnemu mehanizmu nadzora, s čimer sta postali prvi državi zunaj euroobmočja, ki sodelujeta v evropskem bančnem nadzoru; ugotavlja, da so njihove nacionalne banke v nadzornem odboru ECB enako zastopane; ugotavlja tudi, da je vključitev bolgarskega leva in hrvaške kune v mehanizem deviznih tečajev (ERM II) eden od predpogojev za uvedbo eura;

    49.

    		 pozdravlja prizadevanja ECB za zagotovitev stabilnosti finančnih trgov za vse možne nepredvidene dogodke in negativne posledice, povezane z izstopom Združenega kraljestva iz EU, zlasti za regije in države, ki so bolj neposredno prizadete;

    Preglednost, odgovornost in enakost spolov

    50.

    		 pozdravlja obsežne in podrobne povratne informacije, ki jih je ECB predložila v zvezi z resolucijo Parlamenta o letnem poročilu ECB za leto 2019; poziva ECB, naj ostane zavezana odgovornosti in še naprej vsako leto objavlja svoje pisne povratne informacije v zvezi z resolucijami Parlamenta o letnih poročilih ECB;

    51.

    		 poudarja, da je treba dodatno okrepiti ureditev na področju odgovornosti in preglednosti ECB; vztraja pri pozivu ECB, naj hitro ukrepa in čim prej začne pogajanja o uradnem medinstitucionalnem sporazumu ter tako zagotovi, da bo njena neodvisnost tesno povezana z njeno odgovornostjo; poziva ECB, naj okrepi sodelovanje in izmenjavo informacij ter poveča preglednost v odnosu do Parlamenta in civilne družbe z objavo poročil v vseh jezikih EU in prek pobude ECB Listens;

    52.

    		 je seznanjen z obstoječimi kadrovskimi predpisi ECB o morebitnih navzkrižjih interesov zaposlenih in spodbuja široko uporabo kadrovskih predpisov; priznava ukrepe, ki jih je sprejela ECB, kot sta sprejetje enotnega kodeksa ravnanja za visoke uradnike ECB in odločitev o objavi mnenj odbora za etiko, naslovljenih na sedanje člane Izvršilnega odbora, Sveta ECB in nadzornega odbora, ki so bila izdana od začetka veljavnosti enotnega kodeksa ravnanja;

    53.

    		 pozdravlja, da je ECB objavila agregatna imetja po odplačni vrednosti v okviru programov nakupa listinjenih vrednostnih papirjev (ABSPP) in kritih obveznic (CBPP3) ter razčlenitve deležev, kupljenih na primarnih in sekundarnih trgih, in agregatne statistične podatke o imetništvu za te programe;

    54.

    		 pozdravlja dejstvo, da je ECB razkrila celoten dobiček, ki ga je Eurosistem ustvaril prek programa za trge vrednostnih papirjev, in skupna imetja Eurosistema v okviru programa za trge vrednostnih papirjev po državah izdajateljicah (Irska, Grčija, Španija, Italija in Portugalska); poziva države članice, naj sledijo temu zgledu pri sporazumih o neto finančnih sredstvih;

    55.

    		 ponovno poziva ECB, naj zagotovi neodvisnost članov svojega revizijskega odbora in odbora za etiko; poziva ECB, naj pregleda delovanje odbora za etiko, da bi preprečila navzkrižja interesov; poziva ECB, naj pregleda svoje obdobje mirovanja za odhajajoče člane;

    56.

    		 ugotavlja, da je več kot 90 % članov svetovalnih skupin ECB iz zasebnega sektorja, kar bi lahko privedlo do pristranskosti, navzkrižja interesov in regulativnega zajetja v procesu oblikovanja politik;

    57.

    		 pozdravlja okrepitev notranjega okvira ECB za prijavljanje nepravilnosti; poziva ECB, naj zagotovi celovitost in učinkovitost novega notranjega orodja, da bi omogočila resnično enostavno in varno poročanje o morebitnih kršitvah poklicnih dolžnosti, neprimernem ravnanju ali drugih nepravilnostih ter zagotovila učinkovito zaščito prijaviteljev nepravilnosti in prič, kot je določeno v direktivi EU o žvižgačih (5);

    58.

    		 priznava stalna prizadevanja ECB za izboljšanje komunikacije s Parlamentom; poleg tega se strinja s predsednico Christine Lagarde, da mora ECB posodobiti svoje komuniciranje z državljani o svojih politikah in njihovem učinku; ugotavlja, da ustrezna raziskava Eurobarometra kaže, da le 40 % anketirancev euroobmočja zaupa ECB; poziva ECB, naj še naprej sodeluje v konstruktivnem dialogu z državljani, da bi pojasnila svoje odločitve in prisluhnila pomislekom državljanov; v zvezi s tem pozdravlja, da je predsednica Christine Lagarde na monetarnem dialogu 27. septembra 2021 napovedala, da bodo dogodki za ozaveščanje postali strukturna značilnost sodelovanja ECB z javnostjo;

    59.

    		 je seznanjen s sklepom evropske varuhinje človekovih pravic o sodelovanju predsednika ECB in članov njenih organov odločanja v „Skupini tridesetih“ (zadeva 1697/2016/ANA), da bi zagotovili popolno preglednost in zaupanje javnosti v neodvisnost ECB;

    60.

    		 obžaluje in izraža globoko zaskrbljenost, ker sta v Izvršilnem odboru ECB le dve ženski in da sta med 25 člani Sveta ECB le dve ženski; ponavlja, da bi bilo treba v sodelovanju s Parlamentom in v skladu s Pogodbama imenovanje članov izvršilnega odbora skrbno pripraviti in pri tem upoštevati pristop, ki bo uravnotežen glede na spol, ter zagotoviti polno preglednost; opozarja, da se je Parlament v skladu s členom 4 svoje resolucije z dne 14. marca 2019 o uravnoteženi zastopanosti spolov pri imenovanjih na področju ekonomskih in monetarnih zadev EU zavezal, da ne bo upošteval ožjih seznamov, pri katerih ne bo upoštevano načelo uravnotežene zastopanosti spolov; spodbuja ECB, naj v zvezi s tem doseže še večji napredek; poziva države članice euroobmočja, naj v svoje postopke imenovanja v celoti vključijo načelo enakosti spolov in zagotovijo enake možnosti, ne glede na spol, za položaje guvernerjev svojih nacionalnih centralnih bank;

    61.

    		 obžaluje, da je neravnovesje med spoloma še vedno prisotno tudi v organizacijski strukturi ECB, zlasti pri deležu žensk na višjih vodstvenih položajih; ugotavlja, da se je ob koncu leta 2019 delež žensk na vseh vodstvenih položajih ECB povečal na 30,3 %, na višjih vodstvenih položajih pa na 30,8 %; poziva ECB, naj sprejme nadaljnje ukrepe; v zvezi s tem pozdravlja novo strategijo ECB za nadaljnje izboljšanje uravnotežene zastopanosti spolov med zaposlenimi na vseh ravneh, vključno s ciljem zaposlovanja žensk na vsaj polovico njenih novih in prostih delovnih mest na vseh ravneh in ciljem povečanja deleža žensk na različnih ravneh na 40 % do 51 % do leta 2026; poziva ECB, naj še naprej spodbuja udeležbo žensk in dejavno spodbuja uravnoteženo zastopanost spolov na vseh svojih položajih v organizacijski hierarhiji;

    o

    o o

    62.

    		 naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

    (1)  UL C 23, 21.1.2021, str. 105.

    (2)  Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0277.

    (3)  Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).

    (4)  Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (UL L 95, 21.4.1993, str. 29).

    (5)  Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (UL L 305, 26.11.2019, str. 17).

    Top