EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 31.8.2022

COM(2022) 419 final

POROČILO KOMISIJE SVETU

Poročilo o izvajanju dolgoročne državne sheme pomoči za kmetijstvo v severnih regijah Finske in Švedske v obdobju 2016–2020 v skladu s Sklepom C(2009) 3067, kot je bil spremenjen s Sklepom C(2009) 9122, Sklepom C(2013) 2809 in Sklepom C(2015) 2790, in Sklepom (EU) 2018/672 za Finsko ter Sklepom C(2010) 6050 in Sklepom Komisije (EU) 2018/479 za Švedsko

KAZALO

1.    UVOD    

2.    SPLOŠNA NAČELA NORDIJSKE POMOČI    

2.1    Cilji pomoči    

2.2    Odobritve Komisije    

2.3    Regije, vključene v shemo pomoči    

2.4    Povezanost s proizvodnjo    

3.    NORDIJSKA POMOČ NA FINSKEM V OBDOBJU 2016–2020    

3.1    Izdane odobritve    

3.2    Izplačana pomoč    

3.3    Proizvodne količine na območju, ki prejema nordijsko pomoč    

3.4    Razvoj kmetijskega gospodarstva v regijah, ki prejemajo Nordijsko pomoč    

4.    NORDIJSKA POMOČ NA ŠVEDSKEM V OBDOBJU 2016–2020    

4.1    Izdane odobritve    

4.2    Izplačana pomoč    

4.3    Proizvodne količine na območju, ki prejema pomoč    

4.4    Razvoj kmetijskega gospodarstva v regiji, ki prejema pomoč    

5.    SKLEPNE UGOTOVITVE    

5.1    Finska    

5.2    Švedska    

1.    UVOD

V skladu s členom 142 Akta o pristopu Avstrije, Finske in Švedske k Evropski uniji 1 je Komisija dovolila Finski in Švedski, da dodelita dolgoročno državno pomoč za kmetijstvo v severnih regijah z namenom ohranjanja kmetijske dejavnosti. Ta pomoč se imenuje nordijska pomoč (v nadaljnjem besedilu: pomoč).

To poročilo se Svetu predloži v skladu z zahtevo po poročanju iz člena 143(2) Akta o pristopu, ki določa, da Komisija eno leto po pristopu in zatem vsakih pet let Svetu predloži poročilo o izdanih odobritvah in rezultatih pomoči, dodeljene na podlagi teh odobritev. Predhodna poročila so bila predložena leta 1996, 2002 2 , 2007 3 , 2012 4 in 2017 5 .

2.    SPLOŠNA NAČELA NORDIJSKE POMOČI

2.1    Cilji pomoči

Pomoč se dodeli zlasti za ohranjanje tradicionalne primarne proizvodnje in predelave, ki po naravi ustrezata podnebnim razmeram zadevnih regij, za izboljšanje proizvodnih struktur, trženja in predelave kmetijskih proizvodov, lažjo prodajo takih proizvodov ter zagotovitev varstva okolja in ohranjanja podeželja.

2.2    Odobritve Komisije

Pomoč se odobri na podlagi Sklepa C(2009) 3067, kot je bil spremenjen s Sklepom C(2009) 9122, Sklepom C(2013) 2809 in Sklepom C(2015) 2790, in nato Sklepa (EU) 2018/672, notificiranega pod dokumentarno številko C(2016) 8419 za Finsko, ter na podlagi Sklepa C(2010) 6050 in Sklepa (EU) 2018/479, notificiranega pod dokumentarno številko C(2018) 1622, za Švedsko. Shema za Finsko za obdobje 2022–2027 je bila podaljšana na podlagi Sklepa Komisije (EU) 2021/2312, notificiranega pod dokumentarno številko C(2021) 8773, ki ne vključuje obveznosti poročanja o tem petletnem obdobju.

Osnovni pogoji so določeni v členu 142(3) Akta o pristopu. Celoten znesek dodeljene pomoči mora zadostovati za ohranitev kmetijske dejavnosti v severnih regijah, vendar se ne sme razviti v splošno podporo, ki bi presegala stopnjo podpore iz predpristopnega referenčnega obdobja, določenega v odobritvah. Pomoč se prav tako ne sme navezovati na prihodnjo proizvodnjo ali povzročiti povečanja proizvodnje glede na referenčne stopnje, ki jih je določila Komisija.

2.3    Regije, vključene v shemo pomoči

Regije, vključene v shemo pomoči (Slika 1), so opredeljene v navedenih sklepih, ležijo severno od 62. vzporednika ter vključujejo nekatera sosednja območja južno od tega vzporednika, ki se soočajo s podobnimi podnebnimi razmerami, kar kmetijsko dejavnost še posebej otežuje. Pri določanju območij so se upoštevali naslednji dejavniki: nizka gostota prebivalstva (največ 10 prebivalcev/km2), kmetijska površina v uporabi kot delež celotnega območja (manj kot 10 %), kmetijska površina za pridelovanje poljščin, namenjenih za prehrano ljudi, kot delež kmetijske površine v uporabi (≤ 20 %) ter občine, ki jih obkrožajo druge občine znotraj prej navedenih območij (tudi če ne izpolnjujejo enakih pogojev).

Na Finskem je v shemo pomoči iz tega poročila vključenih 1 417 140 hektarjev (ha) kmetijske površine v uporabi (55,5 % vseh kmetijskih površin v uporabi), na Švedskem pa 335 881 ha kmetijske površine v uporabi (11 % vseh kmetijskih površin na uporabi).

Slika 1: Območja na Finskem (C1–C4) in Švedskem (1–3), ki prejemajo podporo

2.4    Povezanost s proizvodnjo

Pomoč je omejena na posamezne kmetijske sektorje, kot je za vsako državo članico določeno v ustreznem sklepu.

Pomoč se dodeli na podlagi proizvodnih enot, in sicer glav velike živine (GVŽ) ali hektarjev, razen pri pomoči za mleko in njegov prevoz, pri kateri se pomoč dodeli za dobavljene in prevožene količine. Pomoč za severne jelene na Finskem se dodeli za posamezno žival.

Pomoč se ne sme navezovati na prihodnjo proizvodnjo ali povzročiti povečanja proizvodnje glede na referenčno obdobje. Referenčna obdobja so določena v zadevnih sklepih za vsako državo članico za posamezni sektor.

3.    NORDIJSKA POMOČ NA FINSKEM V OBDOBJU 2016–2020

3.1    Izdane odobritve

V obdobju poročanja so bile spremenjene zahteve po poročanju o izdanih odobritvah, da bi se poenostavil sistem pomoči. Informacije o izdanih odobritvah za leta v obdobju poročanja so bile predložene v skladu z zadevnimi sklepi ter so predstavljene v preglednicah 1 in 2 spodaj.

Preglednica 1: Pomoč, odobrena leta 2016 v skladu s Sklepom C(2015) 2790

Preglednica 2: Pomoč, ki je bila v obdobju 2017–2020 odobrena v skladu s Sklepom (EU) 2018/672, notificiranim pod dokumentarno številko C(2016) 8419

3.2    Izplačana pomoč 

Nordijska pomoč

Pri izplačilu letne nordijske pomoči Finski v obdobju poročanja so se upoštevale zgornje mejne vrednosti, določene v sklepih. Skupni zneski izplačane pomoči se v obdobju poročanja niso bistveno spreminjali. Kategorije za poročanje o pomoči so bile v obdobju poročanja poenostavljene, pri čemer oblike preglednic spodaj ustrezajo zadevnim zahtevam.

Preglednica 3: Nordijska pomoč, izplačana na Finskem leta 2016 (v milijonih EUR)

Preglednica 4: Nordijska pomoč, izplačana na Finskem v obdobju 2017–2020 (v milijonih EUR)

Skupna podpora na območju, ki prejema nordijsko pomoč

Kmetijstvo na območjih, ki prejemajo podporo v okviru sheme nordijske pomoči, je upravičeno tudi do instrumentov, ki jih financira EU. Za kmetijski sektor na območjih, ki prejemajo podporo, so zlasti pomembni podpora za območja z omejenimi možnostmi (območja z naravnimi omejitvami) in kmetijsko-okoljsko-podnebni ukrepi. V Sklepu (EU) 2018/672, notificiranem pod dokumentarno številko C(2016) 8419, je določena najvišja raven skupne podpore na območju, ki prejema pomoč, v višini 1 118,9 milijona EUR (raven iz leta 1993). Iz preglednice 3 je razvidno, da so se pri pomoči, izplačani na zadevnem območju, v obdobju 2016–2020 upoštevale najvišje mejne vrednosti iz navedenega sklepa.

Preglednica 5: Povzetek skupne letne pomoči, izplačane na Finskem na območju, ki prejema pomoč, vključno s pomočjo EU (v milijonih EUR)

3.3    Proizvodne količine na območju, ki prejema nordijsko pomoč

Sektor mleka

Proizvodnja mleka je na Finskem najpomembnejši sektor, ki prejema podporo v okviru sheme nordijske pomoči. V obdobju poročanja je bilo približno 80 % finskega mleka proizvedenega na območju, ki prejema pomoč, pri čemer se delež skupne nacionalne proizvodnje v obdobju poročanja ni bistveno spreminjal. Proizvodnja je skoncentrirana na območju C2 (glej sliko 1).

Obseg proizvodnje mleka na območju, ki prejema pomoč, se v obdobju poročanja ni spreminjal. Zunaj območja, ki prejema nordijsko pomoč, se je proizvodnja zmanjšala za 6 %. V tem okviru stabilnost količin proizvodnje na območju, ki prejema pomoč, kaže, da je shema pomoči učinkovito dosegla svoj namen, da se v severnih regijah ohrani kmetijska dejavnost, kot je določeno v sklepih.

Prežvekovalci

V obdobju poročanja je bilo približno 81 % finskega govejega mesa proizvedenega na območju, ki prejema nordijsko pomoč. Proizvodnja se v obdobju poročanja ni spreminjala, pri čemer so bila nihanja največ 2-odstotna. Obseg proizvodnje je bil največji na območju C2 (glej sliko 1), in sicer je znašal približno 60 % proizvodnje govejega mesa na območju, ki prejema nordijsko pomoč. Stabilnost količin proizvodnje kaže, da je pomoč v tem primeru dosegla svoj namen, da se na območju, ki prejema pomoč, ohrani kmetijska dejavnost, kot je določeno v sklepih.

Prašiči in perutnina

Na nacionalni ravni je približno polovica svinjskega mesa proizvedena na območju, ki prejema nordijsko pomoč. Med letoma 2016 in 2020 se je proizvodnja na območju, ki prejema pomoč, zmanjšala za približno 6 %. V preostalih delih države pa se je proizvodnja nekoliko bolj zmanjšala. Ta kontrast ponazarja vlogo nordijske pomoči pri ohranjanju kmetijske proizvodnje. Proizvodnja svinjskega mesa je skoncentrirana v najjužnejši regiji, ki prejema pomoč (C1, glej sliko 1), pri čemer je v tej regiji nekoliko več kot 70 % vse proizvodnje območja, ki prejema pomoč.

Proizvodnja perutnine (vključno z brojlerji in purani) se v obdobju poročanja ni bistveno spreminjala. Proizvodnja perutnine je skoncentrirana v regiji, ki prejema pomoč, C1 (glej sliko 1).

Hortikultura

V obdobju poročanja se proizvodnja hortikulturnih rastlin ni bistveno spreminjala, pri čemer so bila nihanja skupne proizvodnje le približno 3-odstotna.

Pri poročanju o hortikulturi se razlikuje med podatki za območja s kratkoročno (2–7 mesecev) in dolgoročno proizvodnjo v rastlinjakih (več kot 7 mesecev). Analiza podatkov, ki se razlikujejo na tej ravni, je pokazala večje spremembe.

Kratkoročna proizvodnja hortikulturnih rastlin se je v obdobju poročanja na območju, ki prejema pomoč, zmanjšala za 7 %. Na nacionalni ravni je približno polovica kratkoročne proizvodnje hortikulturnih rastlin potekala na območju, ki prejema pomoč, pri čemer je skoncentrirana v regiji, ki prejema pomoč, C1 (glej sliko 1).

Dolgoročna proizvodnja hortikulturnih rastlin se je v obdobju poročanja na območju, ki prejema pomoč, povečala za približno 5 %. Približno 59 % nacionalne dolgoročne proizvodnje je na območju, ki prejema pomoč, pri čemer je skoncentrirana v regiji, ki prejema pomoč, C1 (glej sliko 1).

Razvoj na področju proizvodnje hortikulturnih rastlin kaže, da je shema pomoči dosegla svoj namen ohranjanja kmetijske proizvodnje, saj se skupna proizvodnja v rastlinjakih ni bistveno spreminjala kljub nekaterim spremembam, ki jih je mogoče opredeliti le s podrobnejšo analizo.

Pridelava poljščin

Pridelava žitaric in sladkorne pese je skoncentrirana predvsem v regijah A in B (glej sliko 1), zunaj območja, ki prejema pomoč. Podatki o ravneh pridelave poljščin niso na voljo posebej za vsako regijo, ki prejema podporo. Mogoče pa je ugotoviti, da so ravni pridelave poljščin zaradi podnebnih in geografskih pogojev na območju, ki prejema pomoč, znatno nižje kot v južnem delu države.

Nasprotno je pridelava trave skoncentrirana v severnih regijah, saj se trava pogosto prideluje na govedorejskih kmetijah. V primerjavi s pridelavo poljščin je pridelava trave na območju, ki prejema pomoč, sorazmerno cenejša. Na nacionalni ravni je več kot polovica poljščin za krmo pridelana na območju, ki prejema pomoč, večina škrobnega krompirja pa v regijah, ki prejemata pomoč, C1 in C2 (glej sliko 1).

Druga pomoč

Shema nordijske pomoči na Finskem vključuje podporo za severne jelene, ki se dodeli za posamezno žival. V obdobju poročanja se je upoštevalo največje število upravičenih proizvodnih dejavnikov iz sklepov. Preostali del druge pomoči ni neposredno povezan s proizvodnjo.

Sklepne ugotovitve v zvezi s proizvodnimi količinami

Nordijska pomoč na Finskem prispeva k ohranjanju stabilnih ravni proizvodnje na območju, ki prejema pomoč. Skupna proizvodnja sektorjev, ki prejemajo podporo, se na območju, ki prejema pomoč, v obdobju poročanja ni bistveno spreminjala. V obdobju poročanja se je dejansko upoštevalo največje število upravičenih proizvodnih dejavnikov v različnih kategorijah proizvodnje.

3.4    Razvoj kmetijskega gospodarstva v regijah, ki prejemajo Nordijsko pomoč

V obdobju poročanja je bilo na Finskem približno 47 000 kmetij, od tega 58 % na območju, ki prejema pomoč. To pomeni 8-odstotno zmanjšanje števila glede na izhodiščno stanje iz leta 2015. V obdobju poročanja se je število kmetij zmanjšalo v različnih sektorjih in regijah, ki prejemajo pomoč. Razvoj je bil v najjužnejših regijah, ki prejemata pomoč, C1 in C2P (glej sliko 1) nekoliko hitrejši kot na preostalem območju, ki prejema pomoč.

Hitrost zmanjševanja števila kmetij za proizvodnjo mleka je bila večja od hitrosti zmanjševanja števila kmetij na nacionalni ravni. Kljub prejeti pomoči je bila hitrost zmanjševanja števila kmetij za proizvodnjo mleka na območju, ki prejema pomoč, in v preostalih delih države približno enaka: v obdobju poročanja je proizvodnjo opustila približno vsaka četrta kmetija za proizvodnjo mleka. V regiji, ki prejema pomoč, C4 (glej sliko 1) je približno vsaka tretja kmetija za proizvodnjo mleka prenehala obratovati. Neugoden razvoj kmetijskega gospodarstva v sektorju mleka učinkovito ponazarja gospodarski kontekst, v katerem se uporablja nordijska pomoč, in učinek te pomoči: kljub zmanjševanju števila kmetij se je ohranila stalna raven proizvodnje.

Spremembe v zvezi s kmetijami za proizvodnjo govejega mesa so bile počasnejše od sprememb v zvezi s kmetijami za proizvodnjo mleka. Stopnje spremembe na območju, ki prejema pomoč, se med regijami, ki prejemajo pomoč, razlikujejo. V obdobju poročanja se je v regiji C2P (glej sliko 1) zaprla več kot petina vseh kmetij za proizvodnjo govejega mesa, v regiji C1 (glej sliko 1) pa sta prenehala obratovati le 2 % takih kmetij. Nasprotno se je število kmetij za proizvodnjo govejega mesa na nacionalni ravni zmanjšalo za več kot 8 %. Ta razlika ponazarja vlogo nordijske pomoči pri ohranjanju proizvodnje.

Število kmetij za proizvodnjo perutnine na območju, ki prejema pomoč, se v obdobju poročanja ni bistveno spremenilo, kar ponovno kaže na učinek pomoči pri ohranjanju kmetijske proizvodnje v severnih regijah.

Kljub shemi pomoči so se nekateri sektorji na območju, ki prejema pomoč, soočili z obsežnim opuščanjem, kar delno ponazarja težke gospodarske razmere kmetov in majhno dobičkonosnost kmetijstva na Finskem. Število kmetij za pridelavo poljščin se je v obdobju poročanja močno zmanjšalo (npr. –45 % v regiji C2P in –35 % v regiji C3, glej sliko 1), vendar je relativno stopnjo zmanjševanja mogoče delno pripisati majhnemu prvotnemu absolutnemu številu kmetij za pridelavo poljščin na območju, ki prejema pomoč. Zunaj območja, ki prejema pomoč, se je število kmetij za pridelavo poljščin zmanjšalo za 11 %. Poleg tega se je zmanjšalo tudi število kmetij za pridelavo hortikulturnih rastlin (–19 % na nacionalni ravni, –23 % v regiji C3, glej sliko 1).

Močno se je zmanjšalo tudi število prašičjih farm. V severnih regijah C2P in C3 je le nekaj prašičjih farm, v najsevernejši regiji C4 pa nobene (glej sliko 1 v zvezi z območji).

Pomen nacionalne pomoči za skupni dobiček kmetij se je med sektorji proizvodnje in regijami, ki prejemajo pomoč, razlikoval. V vseh sektorjih se pomen povečuje proti severu. V obdobju 2016–2019 je bil pomen največji za proizvodnjo mleka (10,4 % dobička v regiji C1, 11,5 % v regiji C2, 12 % v regiji C2P, 19,2 % v regiji C3) in govedorejske kmetije (10 % v regiji C1, 11,3 % v regiji C2, 16,2 % v regiji C3). To sta tudi sektorja, v katerih se število kmetij v obdobju poročanja ni bistveno spremenilo, kar ponazarja vlogo nordijske pomoči pri ohranjanju kmetijske proizvodnje na severu. Pomen za skupni dobiček kmetij je bil najmanjši v sektorju hortikulture (1,1 % v regiji C1, 1,2 % v regiji C2).

Po navedbah inštituta za gospodarske raziskave Pellervo Economic Research je težko opredeliti neposreden učinek nordijske pomoči na splošne gospodarske razmere na območju, ki prejema pomoč, saj nanje vplivajo tudi dejavniki, kot so druga pomoč, politika in družbeni dejavniki. Vendar je na podlagi podatkov o zaposlenosti in številu podjetij mogoče ugotoviti, da so razmere v severnih regijah C (glej sliko 1) slabše od razmer v najjužnejši kmetijski regiji A (glej sliko 1). Zaposlenost v kmetijskem sektorju je na območju, ki prejema pomoč, sorazmerno pomembnejša (npr. približno 8 % vseh zaposlenih v regiji C2) kot v preostalih delih države (npr. 0,8 % v regiji A). Velik delež zaposlenih v kmetijstvu glede na vse zaposlene na območju, ki prejema nordijsko pomoč, kaže na pomen nacionalne podpore sektorju na severu.

Zaradi nadaljevanja kmetijske proizvodnje na območju, ki prejema pomoč, so se ohranile številne okoljske storitve in odprta kmetijska pokrajina, ki je v regiji, v kateri prevladuje gozd, redkost. Ta razvoj bistveno prispeva k zmanjšanju erozije in spiranja hranil ter pozitivno vpliva na biotsko raznovrstnost. Opozoriti je treba na možnost, da bi bila kmetijska proizvodnja brez nordijske pomoči še bolj skoncentrirana v južnem delu države, s čimer bi se povečalo odtekanje hranil v vodne poti.

4.    NORDIJSKA POMOČ NA ŠVEDSKEM V OBDOBJU 2016–2020

4.1    Izdane odobritve

V obdobju poročanja so bile spremenjene zahteve po poročanju o izdanih odobritvah, da bi se poenostavil sistem pomoči. Informacije o izdanih odobritvah za leta v obdobju poročanja so bile predložene v skladu z zadevnimi sklepi ter so predstavljene v preglednicah 6 in 7 spodaj. Na podlagi Sklepa C(2010) 6050 je bilo Švedski odobreno, da v letih 2016 in 2017 izplača 318,67 milijona SEK/leto (približno 33,37 milijona EUR/leto 22 ), kot je prikazano v preglednici 6 spodaj. Od 1. januarja 2018 je Švedski na podlagi Sklepa Komisije (EU) 2018/479, notificiranega pod dokumentarno številko C(2018) 1622, odobreno, da izplača 422,92 milijona SEK/leto (približno 40,51 milijona EUR 23 ). Najvišji letni zneski se štejejo za letna povprečja pomoči, dodeljene v obdobju petih koledarskih let, ki ga zajema Sklep (EU) 2018/479.

Preglednica 6: Pomoč, ki je bila v obdobju 2016–2017 odobrena v skladu s Sklepom C(2010) 6050, kot je bil spremenjen s Sklepom C(2015) 6592

Preglednica 7: Pomoč, odobrena v skladu s Sklepom (EU) 2018/479, notificiranim pod dokumentarno številko C(2018) 1622, v obdobju 2018–2022

4.2    Izplačana pomoč

Nordijska pomoč

Pri izplačilu letne nordijske pomoči Švedski v obdobju poročanja so se upoštevale zgornje mejne vrednosti, določene v sklepih. Izplačana pomoč se je leta 2018 povečala za tretjino (v skladu s povečanjem odobrenih ravni na podlagi Sklepa (EU) 2018/479, v naslednjih letih pa so bila povečanja zanemarljiva. Kategorije za poročanje o pomoči so bile v obdobju poročanja poenostavljene, pri čemer oblike preglednic spodaj ustrezajo zadevnim zahtevam.

Preglednica 8: Nordijska pomoč Švedski glede na sektor, v milijonih SEK

Najvišja dovoljena pomoč v obdobju 2016–2017 je bila 318,67 milijona SEK 32 , v obdobju 2018–2020 pa 422,92 milijona SEK 33 . V preglednici spodaj je prikazano, da so se najvišje vrednosti upoštevale.

Skupna podpora na območju, ki prejema nordijsko pomoč

Kmetijstvo na območjih, vključenih v shemo pomoči, je upravičeno tudi do instrumentov, ki jih financira EU, zlasti dveh stebrov v okviru SKP (preglednica 9). Od ukrepov iz drugega stebra so zlasti pomembni podpora za območja z naravnimi omejitvami in kmetijsko-okoljsko-podnebni ukrepi. Zgornja meja za skupno podporo regiji, ki prejema pomoč, ni določena niti v Sklepu C(2010) 6050 niti v Sklepu (EU) 2018/479. V okviru programa za razvoj podeželja za obdobje 2014–2022 bi se lahko podpora za kolobarjenje dodelila le izven območij z naravnimi omejitvami. Zato se je okoljska podpora za kolobarjenje na območjih z naravnimi omejitvami (za obveznosti v okviru programskega obdobja 2007–2013) postopno zmanjševala do leta 2018, ko je bila ukinjena. Stopnja pomoči EU se od leta 2003 spremlja naknadno.

Preglednica 9: Povzetek pomoči, izplačane na Švedskem, vključno s pomočjo Skupnosti, v milijonih SEK

Skupna kombinirana podpora se je z nekaj odstopanji v zadnjih petih letih nekoliko povečala, vendar je dosledno ostajala pod referenčno stopnjo in je po obsegu enaka od leta 1997.

4.3    Proizvodne količine na območju, ki prejema pomoč

Sektor mleka

Mleko je najpomembnejši kmetijski proizvod na območju, pri čemer je delež skupne proizvodnje mleka na Švedskem približno 13 %. Ta delež se v petletnem obdobju ni bistveno spremenil, se je pa zmanjšal glede na izhodiščni 15-odstotni delež v referenčnem letu 1991. V obdobju poročanja je povprečni znesek, izplačan za proizvodnjo kravjega mleka, znašal 342 milijonov SEK na leto (v primerjavi s povprečnim zneskom 267 milijonov SEK v obdobju 2011–2015), kar je v skladu s povišanimi odobrenimi stopnjami na podlagi Sklepa (EU) 2018/479.

V obdobju poročanja se je proizvodnja mleka na območju, ki prejema pomoč, zmanjšala za približno 3,9 % (3,1 % na nacionalni ravni). Zmanjševanje je bilo razmeroma enakomerno v celotnem obdobju poročanja. Podpora za prevoz je bila izplačana za približno 362 778 ton na leto (v primerjavi s povprečno 386 202 tonami/leto v predhodnem petletnem obdobju). Dejstvo, da je bilo zmanjšanje proizvodnje na območju, ki prejema pomoč, podobno zmanjšanju v preostalih delih države, kaže na učinek pomoči pri ohranjanju proizvodnje v težjih razmerah na severu.

Prašiči in perutnina

Prašičereja se je v petletnem obdobju na območju nekoliko povečala. Eden od oteževalnih dejavnikov za prašičerejce na severu Švedske je majhno število klavnic. To pomeni dolge razdalje od kmetije do klavnice ter zmanjšuje možnosti kmetov pri izbiri, kam bodo dostavili živali, in pri pogajanju o cenah za zakol. Kar zadeva svinje za vzrejo pujskov, so bila nihanja v številu kmetij in svinj v obdobju majhna, kar je v skladu z razvojem plačil. Letna proizvodnja (povprečno 11 436 GVŽ) ostaja veliko manjša od skupnega dovoljenega proizvodnega dejavnika (17 000 GVŽ).

Proizvodnja jajc se je med leti v obdobju poročanja razlikovala. Na letna nihanja lahko vpliva čas, ko se kokoši nesnice nadomestijo z novimi. Proizvodnja jajc v severnih delih Švedske je močno odvisna od krme, ki temelji na žitih, saj so pogoji za gojenje žit manj ugodni kot v južnih delih Švedske.

Jagodičevje in zelenjava

Kmetije za pridelavo jagodičevja in zelenjave so podporo prejele vsako leto, zajemale pa so 341 ha, kar pomeni 5-odstotno zmanjšanje od prejšnjega petletnega obdobja. Obseg območja je v zadnjih petih letih nihal, enako kot proizvodnja, in dosega manj kot polovico največjega števila upravičenih proizvodnih dejavnikov.

Sklepne ugotovitve v zvezi s proizvodnimi količinami

Kar zadeva mleko, se obseg proizvodnje ni bistveno spremenil, razen manjšega povečanja leta 2020 v skladu z nacionalnim trendom. Druga sektorja tudi ostajata precej stabilna, čeprav obseg proizvodnje med leti niha. Vsi sektorji dejansko upoštevajo največje število upravičenih proizvodnih dejavnikov.

4.4    Razvoj kmetijskega gospodarstva v regiji, ki prejema pomoč

Za območje na Švedskem, ki prejema pomoč, so značilni majhna gostota prebivalstva, ki se še zmanjšuje, omejitve potenciala za gospodarski razvoj in slabi pogoji za kmetijstvo. Za strukturo kmetij so značilna manjša in bolj razpršena polja nepravilnih oblik, kot so sicer v povprečju na Švedskem. Zaradi tega in zaradi razdalj med posameznimi polji so višji tudi stroški prevoza znotraj kmetijskih posestev. Za najsevernejša okrožja, vključena v shemo nordijske pomoči, delež nacionalne proizvodnje (izražen kot bruto regionalni proizvod) kaže trend zmanjševanja z manjšimi letnimi odstopanji od leta 1995 do leta 2015, od takrat naprej pa je delež enak (bruto regionalni proizvod za zadevna okrožja je približno 13 %, izražen kot delež skupnega nacionalnega BDP).

Glavni kmetijski proizvod na tem območju je mleko, ki obsega približno 13 % skupne proizvodnje mleka na Švedskem (v primerjavi s 15 % leta 1991). Število proizvajalcev se je med letoma 2016 in 2020 na območju in v celotni državi zmanjšalo za 20 %, medtem ko se je število krav na območju zmanjšalo za 10 %, na nacionalni ravni pa za 8 %. Proizvodnja mleka se je zmanjševala počasneje (–3,9 %), še vedno pa hitreje kot na ravni celotne države (–3,1 %). Proizvodnja mleka na območju, ki prejema pomoč, je leta 2020 znašala 15 000 ton manj kot leta 2016. Kljub nordijski pomoči in drugi dodeljeni pomoči je bila ekonomska vzdržnost kmetij na območju, ki prejema pomoč, znatno manjša kot v južnih in srednjih delih države. Na območju, ki prejema pomoč in na katerem prevladuje gozd, so zemljišča za kmetijsko proizvodnjo tista, ki zagotavljajo odprtost pokrajine, s čimer se spodbuja njena biotska raznovrstnost. Za kmetijsko dejavnost na območjih, ki prejemajo podporo, je značilna manj intenzivna proizvodnja, saj ta dejavnost vključuje predvsem travinje in pašnike. Na teh območjih se običajno uporablja zelo malo pesticidov in gnojil. Zato je vpliv na okolje manjši kot pri kmetijskih dejavnostih v drugih delih države.

Čeprav se je število prebivalcev na zadevnem območju v obdobju 2016–2020 nekoliko povečalo, je bila rast prebivalstva v preostalem delu države veliko večja, zato se je vrzel v številu prebivalstva med severnimi območji in državo kot celoto povečala. Od leta 1990 je bil razvoj prebivalstva na območjih, ki prejemajo podporo, negativen, pri čemer se je število prebivalcev zmanjšalo za 3 %, v preostalem delu Švedske pa se je povečalo (za 18 %).

5.    SKLEPNE UGOTOVITVE 

V tem poročilu se obravnavajo odobritve nordijske pomoči, dodeljene Finski in Švedski v obdobju 2016–2020, ter doseženi rezultati. Poročilo je sestavljeno na podlagi podatkov organov držav članic v skladu s členom 143(2) Akta o pristopu.

5.1    Finska

V zvezi z izvajanjem sheme nordijske pomoči na Finskem Komisija ugotavlja naslednje:

1.Skladnost z najvišjo stopnjo pomoči, dovoljeno na podlagi odobritev Komisije: pri skupnem znesku izplačane pomoči in celotni podpori na območju, ki prejema Nordijsko pomoč, so bile v obdobju 2016–2020 upoštevane najvišje dovoljene stopnje pomoči iz Sklepa C(2009) 3067, kot je bil spremenjen s sklepi C(2009) 9122, C(2013) 2809 in C(2015) 2790, ter nato iz Sklepa (EU) 2018/672, notificiranega pod dokumentarno številko C(2016) 8419.

2.Skladnost z največjim številom upravičenih proizvodnih dejavnikov: skupna proizvodnja sektorjev, ki prejemajo podporo, se na območju, ki prejema pomoč, v obdobju poročanja ni bistveno spreminjala. V obdobju poročanja se je upoštevalo največje število upravičenih proizvodnih dejavnikov.

3.Izpolnitev ciljev sheme pomoči: pomoč na Finskem je na splošno prispevala k ohranjanju kmetijske proizvodnje na območju, ki prejema pomoč, in zagotavljanju podpore zaposlovanju na območju. Pomoč je zlasti pomembna za proizvodnjo mleka in govejega mesa, ki se večinoma izvaja na območju, ki prejema pomoč.

5.2    Švedska

V zvezi z izvajanjem sheme nordijske pomoči na Švedskem Komisija ugotavlja naslednje:

1.Skladnost z najvišjo stopnjo pomoči, dovoljeno na podlagi odobritev Komisije: pri celotnem znesku izplačane Nordijske pomoči v obdobju 2016–2020 je bila upoštevana zgornja meja za najvišjo dovoljeno stopnjo pomoči, odobreno v Sklepu C(2010) 6050 in nato Sklepu (EU) 2018/479, notificiranem pod dokumentarno številko C(2018) 1622.

2.Skladnost z največjim številom upravičenih proizvodnih dejavnikov: največje število upravičenih proizvodnih dejavnikov, ki prejemajo pomoč, je bilo upoštevano v vseh sektorjih, ki prejemajo nordijsko pomoč.

3.Izpolnitev ciljev sheme pomoči: po pregledu sheme leta 2010 je proizvodnja mleka na območju, ki prejema pomoč, v prvih štirih letih obdobja poročanja ostala stabilna, v obdobju 2019–2020 pa se je nekoliko povečala. Obseg drugih kategorij proizvodnje se ni bistveno spremenil.

V obeh državah nadaljevanje kmetijske proizvodnje prispeva k ohranjanju odprte, dobro upravljane kmetijske pokrajine na pretežno gozdnem območju, ki prejema nordijsko pomoč. Ohranjanje odprtosti pokrajine je pozitivno za biotsko raznovrstnost in privlačnost pokrajine. Ohranjanje kmetijske proizvodnje pa pozitivno vpliva tudi na sposobnost preživetja oddaljenih podeželskih območij.

Na podlagi informacij nacionalnih organov Komisija meni, da so organi zadovoljivo uporabljali Sklep C(2009) 3067, kakor je bil spremenjen s sklepi C(2009) 9122, C(2013) 2809 in C(2015) 2790, in nato    Sklep (EU) 2018/672, notificiran pod dokumentarno številko C(2016) 8419, za Finsko ter Sklep C(2010) 6050 in nato Sklep (EU) 2018/479, notificiran pod dokumentarno številko C(2018) 1622, za Švedsko, ki zadevajo pomoč severnim regijam.

(1)    UL C 241, 29.8.1994, str. 9.

(2)    Finska COM(2002) 102 z dne 25. februarja 2002, Švedska COM(2002) 105 z dne 1. marca 2002.

(3)    Finska COM(2007) 459 z dne 31. julija 2007, Švedska COM(2007) 416 z dne 31. julija 2007.

(4)    COM(2012) 358 final z dne 29. junija 2012.

(5)      COM(2017) 189 final z dne 24. aprila 2017.

(6)      Pomoč na enoto se lahko med regijami razlikuje v mejah najvišjega povprečja.

(7)

     Najvišja skupna izplačana pomoč ne sme presegati 382 milijonov EUR na leto.

(8)

     Največje število upravičenih dejavnikov na koledarsko leto in za kvotno leto 2014/2015.

(9)      Krave dojilje, telice, moško govedo, starejše od 6 mesecev, in zaklane telice ter zaklani biki in voli v regijah C3 in C4, ki prejemata podporo.

(10)      Nevezana pomoč. Referenčna količina ne presega 139 200 GVŽ.

(11)      Pomoč za proizvodnjo v rastlinjakih se lahko razlikuje glede na dolžino obdobja rasti.

(12)      Pomoč se lahko razlikuje glede na tehnični standard skladiščnega prostora.

(13)      Splošna pomoč na hektar za kmetijsko površino v uporabi v regijah C2–C4, ki prejemajo podporo.

(14)      Na podlagi obdelovalne površine žit (razen ječmena, ovsa in mešanih žit) in drugih poljščin (oljne ogrščice in drugih oljnic, beljakovinskih rastlin in predivnic), sladkorne pese, škrobnega krompirja ter jabolk v regijah C1, C2 in severnem delu regije C2, ki prejemajo podporo. Pomoč za zelenjavo, gojeno na prostem, se lahko izplača v regijah C1–C4, ki prejemajo podporo.

(15)      Pomoč za mlade kmete za kmetijsko površino v uporabi v regijah C1–C4, ki prejemajo podporo.

(16)      V regijah C3 in C4, ki prejemata podporo.

(17)      Mleko: Kainuu ter pokrajini Laponska in Koillismaa (severovzhodna Finska). Meso: pokrajina Laponska.

(18)      Pomoč se lahko plača za storitve, ki ohranjajo proizvodne pogoje za živinorejo na območjih, na katerih so razdalje daljše od povprečnih.

(19)      Najvišji znesek pomoči: pomoč se dodeli za količine, skladiščene ob koncu junija, pri čemer ne presega naslednjih najvišjih zneskov: 0,34 EUR/kg za barjansko robido, 0,10 EUR/kg za drugo divje jagodičevje in 0,42 EUR/kg za divje gobe.

(20)      Skolti, preživetje v naravi in reja severih jelenov.

(21)      Referenčna količina za nevezano pomoč za prašiče in perutnino.

(22)      Menjalni tečaj 1 EUR = 9,55 SEK glede na podatke Evropske centralne banke za povprečni menjalni tečaj od 4. januarja 2016 do 29. decembra 2017.

(23)      Ta obračun temelji na tečaju 1 EUR = 10,44 SEK na podlagi povprečnega obračunskega tečaja, ki ga je ECB zabeležila v obdobju 2018–2020.

(24)      Pomoč na enoto se lahko med regijami razlikuje v mejah najvišjega povprečja.

(25)      Najvišja dovoljena pomoč: 318,67 milijona SEK.

(26)      Le koze, ki se uporabljajo v proizvodnji mleka. Ocenjena proizvodnja mleka je 800 kg na kozo letno.

(27)      Od kmetije do zbirnega centra ali prvega centra za predelavo.

(28)      Pri čemer je ena kokoš nesnica 0,01 GVŽ, ena svinja 0,33 GVŽ in en prašič za zakol 0,10 GVŽ.

(29)      Razen krompirja.

(30)      Količniki za pretvorbo v glave velike živine (GVŽ): koza šteje 0,15 GVŽ, prašič za zakol 0,10 GVŽ, svinja 0,33 GVŽ, kokoš nesnica pa 0,01 GVŽ.

(31)      Od tega se za kategorijo kravjega mleka in pomoč za prevoz kravjega mleka lahko dodeli podpora v višini največ 395,9 milijona SEK.

(32)      Sklep C(2010) 6050, kot je bil spremenjen s Sklepom C(2015) 6592.

(33)      Sklep (EU) 2018/479, notificiran pod dokumentarno številko C(2018) 1622.

(34)      Vključno s podporo za prevoz.

(35)      Referenčna stopnja: 318,67 milijona SEK.

(36)      Referenčna stopnja: 318,67 milijona SEK.

(37)      Referenčna stopnja: 422,92 milijona SEK.

(38)      Referenčna stopnja: 422,92 milijona SEK.

(39)      Referenčna stopnja: 422,92 milijona SEK.