This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52022DC0289
COMMUNICATION FROM THE COMMISSION TO THE EUROPEAN PARLIAMENT AND THE COUNCIL 2022 Strategic Foresight Report Twinning the green and digital transitions in the new geopolitical context
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU Poročilo o strateškem predvidevanju za leto 2022 Tesno povezovanje zelenega in digitalnega prehoda v novih geopolitičnih razmerah
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU Poročilo o strateškem predvidevanju za leto 2022 Tesno povezovanje zelenega in digitalnega prehoda v novih geopolitičnih razmerah
COM/2022/289 final
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 29.6.2022
COM(2022) 289 final
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
Poročilo o strateškem predvidevanju za leto 2022
Tesno povezovanje zelenega in digitalnega prehoda v novih geopolitičnih razmerah
I.Uvod
Svet se spopada s tektonskimi geopolitičnimi premiki, s katerimi se krepijo megatrendi, ki že vplivajo na EU 1 . Dolgoročne posledice ruske vojaške agresije na Ukrajino, tudi za energijo, prehrano, gospodarstvo, varnost, obrambo in geopolitiko, bodo nedvomno vplivale na pot Evrope pri doseganju pravičnega zelenega in digitalnega prehoda. Vendar ti in drugi prihodnji izzivi Evropske unije ne bodo odvrnili od njenih dolgoročnih ciljev. S pravim naborom politik se lahko njihovo doseganje celo pospeši. Nazadnje bi to lahko spodbudilo našo odpornost in odprto strateško avtonomijo na različnih področjih, od energije, prehrane, varnosti in kritične oskrbe – vključno s surovinami, potrebnimi za prehod – do najsodobnejših tehnologij.
Glede na to novo geopolitično ozadje in na podlagi celovitega postopka predvidevanja 2 je v Poročilu o strateškem predvidevanju za leto 2022 predstavljen v prihodnost usmerjen strateški razmislek o medsebojnem vplivu zelenega in digitalnega prehoda. Oba spadata med glavne naloge politike EU, njun medsebojni vpliv pa bo imel ogromne posledice za prihodnost. Njun uspeh bo tudi ključen za doseganje ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj. Čeprav sta po naravi drugačna in oba zaznamuje posebna dinamika, pa je treba njuno tesno povezovanje – tj. njuno zmogljivost medsebojne krepitve – podrobneje preučiti. Zeleni prehod se ne bo uresničil brez ciljev in politik, določenih v evropskem zelenem dogovoru, tj. medsektorski strategiji za doseganje podnebne nevtralnosti in zmanjšanje degradacije okolja do leta 2050. Do nedavnega je digitalni prehod napredoval z upoštevanjem le omejenih vidikov trajnostnosti. Da bi se zmanjšali škodljivi stranski učinki in v celoti izkoristil njegov potencial za omogočanje okoljske, socialne in gospodarske trajnostnosti, je treba za digitalni prehod oblikovati ustrezne politike in ga ustrezno upravljati, kot je predstavljeno v digitalnem kompasu in svežnju „Pripravljeni na 55“ 3 .
Na poti do leta 2050 bo tesno povezovanje odvisno od sposobnosti uporabe obsežnih obstoječih in novih tehnologij, pa tudi od različnih geopolitičnih, družbenih, gospodarskih in regulativnih dejavnikov. Na podlagi njihove analize je v tem sporočilu opredeljenih deset ključnih področij, na katerih bo potrebno ukrepanje. Celovit, v prihodnost usmerjen in strateški pristop k dvojnemu prehodu, ki priznava njegovo geopolitično naravo, je potreben za nadaljnjo krepitev sinergij in obravnavanje napetosti.
II.Sinergije in napetosti med zelenim in digitalnim prehodom
Digitalne tehnologije bi lahko imele ključno vlogo pri doseganju podnebne nevtralnosti, zmanjšanju onesnaževanja in obnovi biotske raznovrstnosti. Z merjenjem in nadzorovanjem vhodnih podatkov in večjo avtomatizacijo, bi se lahko s tehnologijami, kot sta robotika in internet stvari, izboljšala učinkovita raba virov ter okrepila prožnost sistemov in omrežij. Energijsko učinkovito upravljanje podatkov, ki temelji na blokovnih verigah, v celotnem življenjskem ciklu proizvodov in storitev in njihovi celotni vrednostni verigi bi lahko spodbudilo napredek pri prehodu na bolj krožno gospodarstvo in doseganju konkurenčne trajnosti 4 . Digitalne tehnologije bi lahko podpirale tudi spremljanje, poročanje in preverjanje emisij toplogrednih plinov za oblikovanje cen ogljika. Digitalni potni listi za proizvode omogočajo boljšo sledljivost materialov in sestavnih delov ter neprekinjeno sledljivost, s tem pa izboljšujejo dostopnost podatkov, kar je bistveno za vzdržne krožne poslovne modele. Digitalni dvojčki 5 bi lahko olajšali inovacije in snovanje bolj trajnostnih postopkov, proizvodov ali stavb. Kvantno računalništvo bo olajšalo simulacije, ki so za klasične računalnike preveč zapletene. S podatkovnimi tehnologijami, nameščenimi v vesolju, ki zagotavljajo globalne informacije v realnem času, se spremlja napredek pri doseganju trajnostnosti. Z izmenjavo podatkov ali igrifikacijo se lahko poveča sodelovanje javnosti pri usmerjanju prehodov in soustvarjanju inovacij.
Z uresničevanjem zelenega prehoda se bo preoblikoval tudi digitalni sektor. Obnovljivi viri energije, obnovljivi vodik, jedrska energija (vključno z majhnimi modularnimi reaktorji) in tehnologija jedrske fuzije 6 bodo vsi zelo pomembni v okviru vse večjih potreb po energiji v digitalnem sektorju. Spodbujanje politik, namenjenih doseganju podnebne nevtralnosti in energijske učinkovitosti za podatkovne centre in infrastrukture v oblaku do leta 2030, vključno z zadostitvijo njihovemu povpraševanju po električni energiji s sončno ali vetrno energijo, bo podpiralo ekologizacijo na podatkih temelječih tehnologij, kot so analitika velepodatkov, blokovna veriga in internet stvari. Vendar lahko zamude pri uporabi zmogljivosti in infrastrukture za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov pomeni izziv. Boljše načrtovanje lokacij in uporaba ustreznih tehnologij bi omogočila ponovno uporabo toplote, ki jo proizvedejo podatkovni centri, v terciarnem sektorju. Trajnostno financiranje bo pomagalo pritegniti s podnebno nevtralnostjo povezane naložbe v digitalni sektor. Boljša zasnova, več krožnih poslovnih modelov in vzorcev proizvodnje lahko pomaga zmanjšati e-odpadke. Na strani povpraševanja bodo potrošnja in prakse podjetij ter državljanov pomembne za zmanjšanje porabe energije pri uporabi digitalnih tehnologij.
Če digitalne tehnologije ne bodo energijsko učinkovitejše, se bo z njihovo široko uporabo povečala poraba energije. Informacijska in komunikacijska tehnologija (IKT) je odgovorna za 5–9 % svetovne porabe električne energije in približno 3 % emisij toplogrednih plinov 7 . Neobstoj dogovorjenega okvira za merjenje vpliva digitalizacije na okolje, vključno z morebitnimi povratnimi učinki 8 , povzroča izrazite razlike v teh ocenah. Vendar študije kažejo, da se bo poraba energije v zvezi z IKT zaradi vse večje uporabe in proizvodnje potrošniških naprav, povpraševanja po omrežjih, podatkovnih centrih in kriptosredstvih še naprej povečevala 9 . Poraba energije se bo povečala tudi zaradi večje uporabe spletnih platform, iskalnikov, konceptov virtualne resničnosti, kot so metaverzum 10 ter platforme za pretakanje glasbe in videovsebin. Po drugi strani pa lahko uporaba prihodnjih generacij čipov z majhno porabo energije 11 in učinkovitejše tehnologije povezljivosti (5G in 6G, omrežja, ki jih poganja umetna inteligenca) morda zmanjša skupni odtis IKT.
Pojavile se bodo nadaljnje napetosti v zvezi z e-odpadki in okoljskimi odtisi digitalnih tehnologij. Večja odvisnost od elektronike, telefonov in računalniške opreme pospešuje svetovno proizvodnjo e-odpadkov, ki bi lahko do leta 2030 dosegla 75 milijonov ton 12 . Od tega se trenutno v EU le 17,4 % pravilno obdela in reciklira 13 , medtem ko se proizvodnja e-odpadkov povečuje po 2,5 milijona ton na leto 14 . Brez ustreznih politik bo vsak prehod na nove standarde ali tehnologije zahteval obsežno zamenjavo opreme. Na primer, 5G in 6G bosta od uporabnikov zahtevala zamenjavo opreme, da bi se v celoti izkoristile njune koristi, saj bi bila večina obstoječih pametnih telefonov, tablic in računalnikov zgolj povratno združljivih 15 . Napredek na področju digitalizacije bo povečal tudi porabo vode, npr. za hlajenje podatkovnih centrov ali proizvodnjo čipov. Rudarjenje in obdelava surovin, potrebnih za prehoda, odpirata okoljska vprašanja in vzbujata etične pomisleke. Nazadnje pa bodo tveganja za podnebje in okolje vplivala na življenjsko dobo in delovanje kritičnih digitalnih infrastruktur. V naslednjih 30 letih se lahko stroški škode zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov po vsej EU povečajo za 60 % 16 .
Na splošno lahko digitalne tehnologije, če se pravilno upravljajo, pomagajo ustvariti podnebno nevtralno, z viri gospodarno gospodarstvo in družbo, zmanjšajo porabo energije in virov v ključnih gospodarskih sektorjih in postanejo gospodarnejše z viri.
III. Kritične tehnologije za tesno povezovanje
Energija, prevoz, industrija, stavbe in kmetijstvo so sektorji z največjimi emisijami toplogrednih plinov v EU 17 . Zmanjšanje njihovega odtisa, kot je tudi predvideno v svežnju „Pripravljeni na 55“, ter krepitev njihove odpornosti sta zato ključna za uspešno tesno povezovanje. Vendar je brez ustreznih tehnologij in politik škodljivi vpliv teh sektorjev na okolje morda še težje zmanjšati. To zlasti velja na svetovni ravni, saj bo predvideno število prebivalstva, ki naj bi se do leta 2050 povečalo na 9,7 milijarde, z višjim povprečnim dohodkom zahtevalo več hrane, industrijskih proizvodov, energije, stanovanj, mobilnosti in vode.
Do leta 2030 bodo večino zmanjšanj emisij CO2 omogočile tehnologije, s katerimi že danes razpolagamo. Vendar bo podnebno nevtralnost in krožnost do leta 2050 omogočil razvoj novih tehnologij, ki so trenutno v poskusni, predstavitveni ali prototipni fazi 18 . To vključuje različne digitalne tehnologije, ki lahko pospešijo tesno povezovanje v vseh sektorjih.
1.Digitalizacija energije
Z rusko vojaško agresijo na Ukrajino se je povečal pomen geopolitičnih vidikov prehoda na čisto energijo ter poudarjena je bila potreba po njegovi pospešitvi ter združitvi moči za doseganje odpornejšega energetskega sistema in prave energetske unije 19 . EU je predložila velikopotezne možnosti za blaženje učinka visokih cen energentov na potrošnike (zlasti ranljive in tiste, ki jim grozi energetska revščina) in industrijo ter za krepitev varnosti oskrbe z energijo v EU. Srednjeročno je celovit sistem EU, ki večinoma temelji na proizvodnji čiste energije, diverzifikaciji oskrbe z energijo, pa tudi povečanju prihrankov energije in energijske učinkovitosti v vseh sektorjih, stroškovno najučinkovitejša rešitev za zmanjšanje odvisnosti EU od fosilnih goriv. Na primer, celovito izvajanje svežnja „Pripravljeni na 55“ bi zmanjšalo porabo plina EU za 30 % do leta 2030 20 . To je še pomembnejše, saj bo napredek dvojnega prehoda povečal povpraševanje po električni energiji.
Digitalizacija lahko okrepi energetsko varnost EU. Digitalne tehnologije lahko podpirajo učinkovitejše pretoke nosilcev energije in povečajo medsebojno povezanost trgov. Zagotovijo lahko potrebne podatke za usklajevanje ponudbe in povpraševanja na bolj razčlenjeni ravni in bližje realnemu času. Napovedovanje proizvodnje energije in povpraševanja po njej se lahko izboljša z digitalnimi tehnologijami, novimi senzorji, satelitskimi podatki in blokovno verigo. To bi pametnim omrežjem omogočilo, da porabo prilagodijo vremenskim razmeram, ki vplivajo na proizvodnjo energije iz različnih obnovljivih virov. Navedeno bo omogočilo uspešno upravljanje in distribucijo energije iz obnovljivih virov, olajšalo čezmejno izmenjavo in preprečilo prekinitve. Digitalizacija bo opolnomočila ljudi in podjetja, tako da jim bo omogočila prehod na porabo zelenih virov energije, prilagoditev porabe ali celo trgovanje z energijo. „Energija kot storitev“ 21 in inovativne energetske storitve, ki temeljijo na podatkih, lahko spremenijo način sodelovanja med dobavitelji energije in potrošniki. Poleg tega lahko postanejo mikroomrežja in samoorganizirana omrežja način upravljanja energetskega sistema od spodaj navzgor. Za povečanje odpornosti proti hibridnim grožnjam bo digitalizacija energetskih sistemov zahtevala večje zmogljivosti na področju kibernetske varnosti ter zanesljive, samostojne in vseprisotne komunikacijske sisteme, kot je zanesljiva povezljivost, temelječa na vesoljski tehnologiji.
2.Omogočanje bolj zelenega prevoza z digitalnimi tehnologijami
Skupaj z rastjo prebivalstva in višjimi življenjskimi standardi se bo povpraševanje po prevozu še naprej povečevalo. Na splošno bi se lahko potniški prevoz med letoma 2015 in 2050 skoraj potrojil. Pričakuje se, da se bo ne glede na prizadevanja za preusmeritev več prometa v druge načine prevoza, kot sta železniški in vodni promet, potniški prevoz v EU do leta 2050 povečal za približno 21 %, tovorni promet pa za 45 % 22 . Urbanizacija, vse večja ozaveščenost potrošnikov, nastajajoči stroški trajnostnih možnosti prevoza (danes še vedno razmeroma visoki) ter novi poslovni modeli (tudi kadar gre za upravljanje dobavne verige) bodo prav tako vplivali na sektor. Poleg tega lahko digitalizacija še dodatno pospeši hibridizacijo delovnih mest, ki vpliva na lokalno in čezmejno mobilnost delavcev.
V kombinaciji z digitalnimi tehnologijami bodo širše vrste uporabe baterij prihodnje generacije 23 omogočile velik premik mobilnosti v smeri trajnostnosti. To velja za različne načine prevoza, vključno s potniškim prevozom in tovornim prometom, težkimi tovornimi vozili ali letalstvom. Na primer, električni zrakoplovi bi lahko povezovali majhna regionalna letališča v vsej EU. Upravljanje dodatnega povpraševanja po električni energiji na področju prevoza za neposredno elektrifikacijo in masovno proizvodnjo goriv iz obnovljivih virov in nizkoogljičnih goriv za sektorje, ki jih je težko razogljičiti, kot sta letalstvo in vodni promet, je treba uskladiti z izboljšanjem energijske učinkovitosti električnih vozil. Zahteva tudi pristop na sistemski ravni za vgradnjo senzorjev, računalniške zmogljivosti in napredne programske opreme. Uporaba podatkov, pridobljenih iz vozil in njihovega okolja, lahko optimizira polnjenje. Dvosmerno polnjenje bi lahko zagotovilo prožnost za pametna omrežja električne energije, s čimer se podpira vključevanje energije iz obnovljivih virov in povečuje njihova uporaba. Poleg tega lahko digitalizacija skupaj s storitvami, ki temeljijo na vesoljski tehnologiji, podpira zanesljive rešitve za povezana in avtomatizirana (vključno z avtonomnimi) plovila in vozila, s čimer prispeva k učinkovitejšemu upravljanju prometa in manjši porabi goriva. Poskusne zasnove, kot so preskuševalne naprave ali živi laboratoriji, ki omogočajo preskušanje rešitev na področju mobilnosti v resničnem okolju lahko pomagajo bolje razumeti potrebe končnih uporabnikov. Digitalni dvojčki vozil lahko zagotovijo celovite podatke o obratovanju v realnem času, zgodovini servisov, konfiguraciji, zamenjavi delov ali garanciji. Pametna mobilnost bo zahtevala velike naložbe za razvoj novih tehnologij in infrastruktur ter dostop to različnih digitalnih tehnologij, kot so umetna inteligenca, oblak ali polprevodniki. Poleg tega bodo morali akterji v sektorju za doseganje kritične mase in preprečevanje odvisnosti od velikih prevladujočih akterjev vzpostaviti partnerstva, združiti naložbe ter se dogovoriti o skupnih standardih, infrastrukturah, platformah in okvirih upravljanja. Ključni bosta tudi družbena sprejemljivost samovozečih vozil in njihova dostopnost, povezana s stroški.
Digitalizacija in umetna inteligenca bosta prav tako spodbudili pojav učinkovitejših multimodalnih rešitev na področju mobilnosti, tako da bosta združili vse načine v eni interoperabilni platformi, kot sta „mobilnost kot storitev“ ali „prevoz kot storitev“. To bi lahko povečalo učinkovitost, izbiro potrošnikov, razpoložljivost in cenovno dostopnost, zlasti javnega prevoza. Poleg tega bodo digitalne platforme pospešile druge možnosti, kot sta združevanje in souporaba. Digitalna tehnologija je tudi ključna za zagotavljanje, da se storitve povezane multimodalne mobilnosti pojavijo v mestih ter oddaljenih in podeželskih regijah, kar državljanom in podjetjem omogoča dostop do različnih možnosti potniškega prevoza in tovornega prometa ter izbiro med njimi. Poleg tega lahko nove tehnologije in rešitve z nizkimi emisijami, digitalne tehnologije in rešitve ter tehnologije in rešitve, ki temeljijo na umetni inteligenci, kot so droni, zagotovijo širok nabor novih aplikacij in storitev, od dostave blaga do zdravstvene pomoči. To bo zahtevalo nadaljnjo interoperabilnost med različnimi načini, izvajalci in platformami ter vseprisotno povezljivost. Zlasti lahko boljši in širši dostop do podatkov o mobilnosti javnim organom pomaga spremljati in načrtovati dejavnosti, infrastrukturo in storitve prevoza ter bolje usklajevati ponudbo in povpraševanje ob nižjih stroških in manjšem vplivu na okolje. Dostop do podatkov je tudi ključen za izboljšanje upravljanje prometa in zagotavljanje večje izbire trajnostnih rešitev na področju mobilnosti za potrošnike in podjetja.
3.Spodbujanje podnebne nevtralnosti industrije z digitalnimi tehnologijami
Za uresničitev podnebne nevtralnosti za leto 2050 bo morala industrija EU že do leta 2030 zmanjšati emisije CO2 za 23 % v primerjavi z letom 2015 24 . Na svetovni ravni je industrija odgovorna za približno 37 % celotne porabe končne energije 25 in približno 20 % emisij toplogrednih plinov 26 . Štirje energetsko intenzivni industrijski sektorji – jeklo, cement, kemikalije, celuloza in papir – so predstavljali približno 70 % njihovih skupnih svetovnih emisij CO2. So tudi največji industrijski porabniki energije v EU.
Digitalne tehnologije bodo pomembne za upravljanje ponudbe in povpraševanja velikih industrijskih porabnikov energije v sistemu z raznolikimi viri in surovinami. Pametni števci, vključno z individualnimi števci, in senzorji bi lahko povečali energijsko učinkovitost z zagotavljanjem informacij o njeni porabi v realnem času in uporabo teh informacij v orodjih za upravljanje energije. Sistemi za nadzorne preglede, analitiko velepodatkov in zbiranje podatkov 27 bodo izboljšali učinkovitost industrijskih postopkov ter obdelave podatkov za sprejemanje pametnejših odločitev. Digitalni dvojčki bodo pomagali izboljšati sistemske zasnove, preskušati nove proizvode, spremljati in zagotavljati preventivno vzdrževanje, ocenjevati življenjski cikel proizvodov in izbrati optimalne materiale. Optimizacija, ki temelji na podatkih, bo pomagala izboljšati obstoječe materiale, razviti bolj zelene alternative in podaljšati njihovo življenjsko dobo. Spremljanje in sledenje zagotavljata informacije o materialih ali delih, uporabljenih v proizvodih, kar bi lahko povečalo krožnost z boljšim vzdrževanjem in visokokakovostnim recikliranjem v zaprti zanki. Vključitev proizvodnih, digitalnih in drugih naprednih tehnologij, kot sta robotika ali tri- in štiridimenzionalni 28 tisk, bo prav tako imela pomembno vlogo. Uporaba digitalnih rešitev v industrijskem sektorju zahteva višje ravni tehnološke pripravljenosti in kibernetske varnosti za zaščito podatkov o industrijskih postopkih in celovitosti njihovega delovanja.
4.Ekologizacija stavb z digitalizacijo
Demografski trendi in urbanizacija bodo spodbudili spremembe povpraševanja po stavbah. Vse številčnejše mestno prebivalstvo bo do leta 2060 podvojilo obseg svetovnega stavbnega fonda. V EU lahko število ljudi, ki živijo v pretežno urbanih in vmesnih regijah, do leta 2050 doseže 80 % 29 . Prav tako bo več malih gospodinjstev, ki bodo verjetno porabila več energije na osebo kot večja. Ti trendi, usklajeni z uporabo digitalnih naprav za delo na daljavo, izobraževanje, pametno ali samostojno življenje, bodo povečali porabo energije v stavbah. V EU ta sektor trenutno predstavlja 40 % porabe energije, medtem ko je 75 % stavbnega fonda energijsko neučinkovitega 30 .
Za doseganje podnebne nevtralnosti in znatnih koristi z vidika ničelnega onesnaževanja bodo morale biti nove stavbe do leta 2030 brezemisijske, petina obstoječih pa naknadno opremljenih 31 . Doseganje podnebne nevtralnosti v sektorju bi zahtevalo zamenjavo ogrevanja na fosilna goriva s trajnostnimi alternativami, kot so toplotne črpalke, ki zmanjšujejo ogljični odtis zaradi uporabe vode in izboljšujejo splošno energijsko učinkovitost, hkrati pa zagotavljajo, da so rešitve na voljo vsem. To bo prispevalo k cilju EU glede prenove 35 milijonov energijsko neučinkovitih stavb do leta 2030 32 . Pametne stavbe in števci bi lahko pomagali pri doseganju teh ciljev in spopadanju z energetsko revščino. Do leta 2030 bi lahko informacijsko modeliranje gradbenih objektov z zagotavljanjem dolgoročne analize odločitev v zvezi z zasnovo v gradbeništvu in uporabe stavb še dodatno povečalo energijsko učinkovitost in učinkovitost rabe vode v sektorju. Razpoložljivost anonimiziranih podatkov, pametne naprave in ravnanje potrošnikov bodo omogočili ciljno usmerjene naložbe v prenove. Digitalni dnevniki in analiza življenjskega cikla bodo potrebni za ocenjevanje, sporočanje, shranjevanje in sledenje informacij o emisijah v celotni življenjski dobi ter bodo pomagali zmanjšati vpliv materialov na okolje in preprečiti uporabo strupenih materialov. Digitalni dvojčki bi lahko spremenili način načrtovanja, spremljanja in upravljanja mestnih površin. To bi lahko pomenilo manjše emisije v mestih, večjo gospodarnost z viri in višjo kakovost življenja, boljšo uporabo prostora stavb, stavbe pa bi lahko bile zaradi tega zasnovane tako, da bi bile odpornejše proti nevarnim dogodkom.
5.Pametnejše in bolj zeleno kmetijstvo
Podnebne in okoljske krize, demografske spremembe in geopolitična nestabilnost bodo izziv za odpornost kmetijstva EU in njegovo pot k trajnostnosti. Brez ukrepanja politike bi se lahko svetovne emisije iz kmetijstva do leta 2050 povečale za 15–20 %. Do takrat naj bi bilo po napovedih 10 % svetovnih površin, ki so trenutno primerne za pridelke in živino, podnebno neprimernih 33 . Biosfero, vodo, tla ali biotsko raznovrstnost bodo ogrožale nove nevarnosti. V novih geopolitičnih razmerah mora EU zmanjšati svojo odvisnost od uvoza krme, gnojil in drugih vhodnih materialov. To se mora zgoditi, ne da bi se ogrozila produktivnost, prehranska varnost ali ekologizacija sektorja, hkrati pa je treba reševati vprašanje prehranske varnosti v partnerskih državah z nizkimi dohodki.
S pravilno uporabo lahko digitalne tehnologije omogočijo pametno in bolj zeleno kmetovanje. Večja uporaba digitalnega zaznavanja na kraju samem (da se obdelave prilagodijo specifičnim pogojem) in storitve EU, ki temeljijo na vesoljski tehnologiji, bi lahko zmanjšale porabo vode, pesticidov, gnojil in energije, kar bi koristilo tudi zdravju ljudi in živali. Digitalni dvojčki bodo zagotovili podatke za upravljanje diverzifikacije proizvodov in uporabo funkcionalne biotske raznovrstnosti za preoblikovanje zatiranja škodljivih organizmov. Kvantno računalništvo lahko skupaj z bioinformatiko in genomiko rastlin izboljša razumevanje bioloških in kemijskih procesov, potrebnih za zmanjšanje uporabe pesticidov in gnojil. Digitalne platforme, ki olajšujejo lokalno distribucijo in preprečujejo nastanek odpadne hrane, bi lahko spodbudile lokalno proizvodnjo in skrajšale verige porabe. Satelitski podatki, senzorji, blokovna veriga in podatki vzdolž vrednostne verige bi lahko povečali sledljivost in preglednost. Odprte kmetijske digitalne platforme, ki zagotavljajo osnovo za varno in zanesljivo souporabo podatkov ter varne in zanesljive digitalne storitve, kot je precizno kmetovanje, bi lahko okrepile pošteno sodelovanje v vrednostni verigi in ustvarile učinkovite večstranske platforme. Zaradi širše uporabe teh tehnologij bodo potrebni nižji stroški namestitve in vzdrževanja ter večja povezljivost na obrobnih in podeželskih območjih. Poleg tega bodo morale digitalne rešitve, razvite za standardizirane postopke, podpirati raznovrstnejše modele kmetovanja. Zaupanje, visoke ravni varnosti ter ustrezna znanja in spretnosti bodo določali uporabo tehnologij v zvezi s tesnim povezovanjem.
IV. Geopolitični, gospodarski, družbeni in regulativni dejavniki, ki določajo tesno povezovanje
Trenutni geopolitični premiki potrjujejo potrebo po pospešitvi dvojnega prehoda, krepitvi odpornosti in odprti strateški avtonomiji EU. Posledice ruske vojaške agresije proti Ukrajini so že spremenile geopolitične in gospodarske okoliščine. To vključuje različne dejavnike, pomembne za tesno povezovanje: hitro naraščanje cen energentov in hrane ter povezane socialne posledice, morebitna potreba po začasnem povečanju uporabe premoga, nadaljnji pritisk na javne finance, višje stopnje inflacije, povečana kibernetska tveganja, težave z dobavnimi verigami in slabši dostop do kritičnih surovin in tehnologij. Nova nujnost pospešitve prehoda s fosilnih goriv bi se lahko izkazala za prelomno točko zelenega prehoda. Geopolitične razmere bodo prav tako spodbudile preoblikovanje dobavnih verig zaradi sprememb stroškov dela in proizvodnje na svetovni ravni ter posledic pandemije COVID-19. To bo ustvarilo dodaten pritisk, da je treba preiti na manj ranljive, raznovrstnejše in zanesljivejše ter po možnosti „prijateljske“ dobavne verige 34 . V nekaterih primerih bi to lahko tudi zmanjšalo ogljični odtis in spodbudilo krožno gospodarstvo. V tem okviru so partnerji EU, kot so Južna Koreja, Združene države Amerike in Japonska, na primer prav tako vzpostavili ali nedavno začeli vzpostavljati sisteme spremljanja dobavne verige in domače zmogljivosti.
Zagotavljanje dostopa do kritičnih surovin bo za dvojni prehod EU bistvenega pomena. Trenutno je odvisnost EU od tretjih držav, vključno s Kitajsko, na področju številnih kritičnih surovin celo večja kot od Rusije na področju fosilnih goriv 35 . Lastna proizvodnja EU predstavlja le 4 % svetovne dobavne verige kritičnih surovin, ki se uporabljajo v proizvodnji digitalne opreme, kot so paladij, tantal ali neodim 36 . EU prav tako nima ustrezne razširjene rudarske in predelovalne industrije ter industrije recikliranja. Napredek pri razvoju domačih rezerv, vključno s tistimi, ki so za gospodarstvo strateškega pomena, je bil doslej nezadosten, zlasti glede na to, da se projekti še vedno spopadajo z znatnimi ovirami. Hkrati bo doseganje naših ciljev glede čiste energije zahtevalo povečanje količin različnih surovin, npr. 3 500-odstotno povečanje uporabe litija, ključne komponente za električno mobilnost. Čile ima trenutno 40 % zalog litija, medtem ko je na Kitajskem 45 % vseh obratov za rafiniranje na svetu 37 . Poleg tega se pričakuje 330-odstotno povečanje uporabe kobalta in 30 do 35-odstotno povečanje aluminija in bakra 38 . Trgovina, sodelovanje in partnerstva z najrazličnejšimi podobno mislečimi državami, bogatimi z minerali, so še naprej izredno pomembni. Svetovni porast povpraševanja zaostruje boj za vire in bo verjetno poslabšal koncentracijo proizvodnje, kar bo ustvarilo dodatna geopolitična tveganja na področju dobave. Poleg dostopa do kritičnih surovin bo sposobnost določanja okoljskih in socialnih standardov, ki zagotavljajo trajnostnost dejavnosti rudarjenja, rafiniranja in recikliranja ter proizvodnje energije, ključnega pomena v novih geopolitičnih razmerah 39 .
Skupaj z zadostnimi naložbami lahko večja krožnost 40 in natančnost v proizvodnji pomagata zmanjšati te strateške odvisnosti. Digitalizacija lahko dodatno pospeši krožnost z izboljšanjem zasnove, večjo natančnostjo v proizvodnji in izboljšanjem postopkov popravil, prenove in recikliranja. Na primer, po letu 2040 bi lahko bilo recikliranje glavni vir EU za dobavo večine prehodnih kovin, skupaj z nadaljnjo potrebo po primarnih kovinah 41 . Recikliranje bo še pomembnejše, saj je na primer proizvodnja jekla ali aluminija iz odpadnih kovin energetsko precej manj intenzivna kot njuna proizvodnja iz surovin 42 . Pomembni sta količina in kakovost recikliranja. Na primer primesi bakra v jeklu in aluminiju povzročajo velike izgube vrednosti, posledično pa večjo porabo energije in več emisij.
Pomen geopolitike tehnologij se bo povečal. Dostop do kritičnih tehnologij bo zagotovil konkurenčno prednost in zmanjšal strateške odvisnosti. Trenutna omejena zmogljivost EU na področju nekaterih horizontalnih tehnologij slabi njen položaj 43 . Konkurenca na področju tehnologij bi se lahko hitro povečala, kar bi povzročilo razdrobljenost svetovnih inovacijskih ekosistemov. To lahko poviša stroške in poveča tveganja za kibernetsko varnosti, zlasti v zvezi s tehnologijami z dvojno rabo, npr. infrastruktura 5G in 6G ali digitalne tehnologije v kmetijstvu 44 . To je še toliko pomembnejše, saj se bosta količina zbranih podatkov, tudi o navadah in vedenjskih vzorcih potrošnikov, ter število povezanih naprav močno povečala. Poleg tega se pričakuje tudi povečanje rivalstev zaradi vrednot in družbenih modelov. To je opazno že zdaj pri različnih pristopih k internetu. Na primer omejevanje dostopa do določene vsebine (npr. Kitajska, Rusija), uresničevanje na vrednotah temelječega pristopa (npr. osredotočenost EU na zasebnost podatkov in zanesljivo umetno inteligenco) ali spodbujanje posebnih modelov upravljanja (npr. ki so večinoma privatizirani, kot to velja za ZDA, ali ki jih spodbuja država, kot to velja za kitajsko kibernetsko suverenost) 45 . Vse večja je zaskrbljenost zaradi povezav med zlonamernimi kibernetskimi dejavnostmi in dezinformacijami, ki ogrožajo demokracijo, poglabljajo delitve in ovirajo dostop do točnih informacij. To je pomembno, saj je bilo zadnjih 30 let demokratičnega napredka izničenih 46 : povprečna raven demokracije v svetovnem merilu se je leta 2021 zmanjšala na raven leta 1989. Poleg tega bi lahko trenutne geopolitične razmere vplivale na projekte, povezane z dvojnim prehodom, v partnerskih državah, ki se že spopadajo s finančnimi omejitvami in omejitvami ponudbe zaradi posledic pandemije COVID-19. Ta izziv postaja še toliko pomembnejši, ker je napredek pri doseganju ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj na svetovni ravni prvič nazadoval 47 .
Prilagajanje naših politik novemu gospodarskemu modelu bo ključno za doseganje dvojnega prehoda. To vključuje preusmeritev tradicionalnega stališča do gospodarskega napredka v bolj kvalitativno, ki se razvija na podlagi blaginje, učinkovite rabe virov, krožnosti in prenove. Nazadnje je za doseganje podnebne nevtralnosti, trajnostne rabe virov in ničelnega onesnaževanja ter zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti potrebna korenita sprememba gospodarskih in socialnih politik, ki temelji na ustreznem naboru tržnih instrumentov (npr. oblikovanje cen ogljika) in naložbah v trajnostne projekte v javnih in zasebnih sektorjih. Rast socialnih podjetij in naložb z družbenim in okoljskim učinkom prav tako spodbuja ta premik.
Dvojni prehod bo pravičen ali pa ga ne bo: vključenost in cenovna dostopnost bosta pogoj za njegov uspeh. Ljudje z nizkimi in srednjimi dohodki so bolj dovzetni za učinke in stroške dvojnega prehoda, kot so npr. avtomatizacija delovnih mest, dostop do digitalnih rešitev in digitalnih javnih storitev, višje cene energije in hrane, financiranje izboljšav energijske učinkovitosti stavb ali prometna revščina 48 . Obstaja tudi vrzel med tehnološko usposobljenimi podjetji in tistimi, ki tehnološko zaostajajo. Regionalne razlike v stopnji gospodarske razvitosti in socialne blaginje lahko te delitve še poslabšajo. Zaradi trenj na trgu dela in kapitalskem trgu bi lahko bil dvojni prehod dolgotrajnejši in dražji. V tem okviru bo doseganje podnebne nevtralnosti in okoljske trajnostnosti mogoče le, če ju bodo spremljali ukrepi, ki te skupine podpirajo pri prevzemanju povezanih finančnih bremen in premoščanju razlik 49 . Doseganje ciljev evropskega digitalnega desetletja in evropskega stebra socialnih pravic bo ključno za odpravo teh vrzeli, vendar bo morda potrebnega več ukrepanja. To je še toliko prepričljivejše glede na dejstvo, da tisti, ki najtežje nosijo breme prehoda, povzročajo najmanj emisij. Trenutno 10 % najbogatejših Evropejcev dejansko izpusti trikrat toliko emisij na prebivalca kot preostali državljani Evrope 50 .
Dvojni prehod bo povzročil korenite spremembe na trgu dela EU in s tem povezanih znanj in spretnosti. Sektorji in regije, ki so močno odvisni od premogovništva, pridobivanja fosilnih goriv ter povezane predelave in dobavnih verig, se bodo spopadali z izgubo delovnih mest. Po drugi strani pa bo zeleni prehod, npr. na področju čiste energije, prenove in krožnega gospodarstva, ustvaril nova delovna mesta 51 . Podobno bo digitalni prehod verjetno ustvaril nove zaposlitvene možnosti in poslovne priložnosti, npr. na področju naprednih tehnologij, medtem ko bo povzročil izgubo drugih delovnih mest ali pa bodo ta v celoti ali delno avtomatizirana. Nadaljnja digitalizacija, ki jo je pospešil COVID-19, bo prav tako vplivala na pogoje in vzorce dela ter na dostop do socialne zaščite. Ni nujno, da bodo ti procesi potekali hkrati, njihov učinek na različna podjetja, sektorje in regije pa ne bo enakomeren, kar pomeni morebitna neravnovesja v gospodarstvu in na trgu dela. Spremenjena vsebina delovnih mest in preusmerjanje delovne sile bosta zahtevala drugačne nabore znanj in spretnosti. Na splošno so lahko učinki dvojnega prehoda na trg dela dopolnilni, njegove povečevalne in izničevalne učinke pa je vredno podrobneje raziskati.
Vzorci proizvodnje in potrošnje se bodo razvijali. Tehnologije, kot so računalništvo v oblaku, internet stvari ali analitika velepodatkov, bodo vse pogosteje omogočale nove poslovne modele, vključno z ostoritvenjem – prodajo storitev namesto proizvodov. Na primer proizvodnja kot storitev bo manjšim podjetjem omogočila uporabo učinkovitejših najsodobnejših proizvodnih obratov. Vzorci potrošnje, podkrepljeni tudi z demografskimi spremembami, bodo zelo pomembni, saj do 72 % svetovnih emisij toplogrednih plinov prihaja iz porabe gospodinjstev 52 . Zaradi izbire potrošnikov, kot so uporaba električnega vozila, namestitev toplotne črpalke ali naknadno opremljanje hiše, bi se lahko skupne emisije CO2 zmanjšale za približno 55 % na svetovni ravni 53 . Tudi izbira pri ravnanju, npr. sprememba načina prehranjevanja, uporaba javnega prevoza ali kolesarjenje, bo ključna za okolje in splošno zdravje prebivalstva. Prav tako bodo na vzorce potrošnje vplivale digitalne tehnologije. Ob porastu e-trgovanja bodo olajšale potrošnjo in oblikovale odločitve potrošnikov, ki vse bolj temeljijo na digitalnih informacijah. Prav tako bodo spodbujale socialno, delilno in krožno gospodarstvo, pa tudi premike od lastništva sredstev k njihovemu proizvajanju ali trgovanju z njimi, npr. energija iz obnovljivih virov ali rabljeno blago, kot je moda. Osebno spremljanje izpostavljenosti onesnaževanju ali prispevanje k okoljskim podatkom in dostop do njih prek omrežij mikrosenzorjev in pametnih naprav bo ljudi opolnomočilo pri njihovi izbiri.
Za omogočanje dvojnega prehoda bodo pomembni standardi. Ti lahko podpirajo razvoj preskusnih metod, sistemov upravljanja ali interoperabilnostnih rešitev, potrebnih za dvojni prehod. V številnih primerih so pogoj za dostop do trga ter podpirajo izvajanje zakonodaje EU in ciljev politike, kot je usklajen pristop EU k trajnostnim proizvodom. Podatkovni standardi bodo imeli pomembno vlogo pri zagotavljanju, da se lahko eksponentno povečanje količine iz različnih virov in zasebni podatki 54 uporabljajo učinkovito in zanesljivo. Čeprav je standardizacija ključna za izvajanje ciljev naše politike, pa jo številne države nečlanice EU vse pogosteje odločno uporabljajo, da bi svojim industrijskim sektorjem zagotovile večji dostop do trga in boljše uvajanje tehnologij. V tem smislu bosta vloga EU pri oblikovanju svetovnih standardov in glas podjetij v EU v organih, ki določajo regionalne standarde, še naprej ključna.
Javne in zasebne naložbe bodo še naprej ključne za prehoda, podpirali pa jih bodo tudi „tesnemu povezovanju naklonjeni“ kapitalski trgi. Dolgoročni proračun EU za obdobje 2021–2027 skupaj z instrumentom za okrevanje NextGenerationEU znaša 2,018 bilijona EUR. Vsaj 30 % sredstev se bo porabilo za boj proti podnebnim spremembam, kar je največji delež do zdaj največjega proračuna EU. Poleg tega bo v obdobju 2026–2027 10 % letne porabe v okviru dolgoročnega proračuna namenjenih za podporo biotski raznovrstnosti. 25 načrtov, ki so bili do zdaj sprejeti v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, namenja 40 % doseganju zelenih, 26 % pa doseganju digitalnih ciljev, čeprav je njihova osredotočenost na morebitno uporabo digitalnih rešitev za doseganje podnebnih ciljev nekoliko omejena. Pomembni bodo tudi posebni mehanizmi financiranja, npr. sklad za inovacije 55 ali Sklad za pravični prehod. Kljub temu bi lahko do leta 2030 potrebe po dodatnih zasebnih in javnih naložbah za dvojni prehod znašale skoraj 650 milijard EUR na leto 56 . V trenutnih geopolitičnih razmerah bodo te ocene verjetno na koncu seznama dejanskih potreb, zlasti kar zadeva zeleni prehod 57 . Potrebne so dodatne naložbe, hkrati pa je treba upoštevati tveganja povečevanja javnega dolga, prerazporejanja prednostnih nalog na področju javnih financ in negotovih gospodarskih obetov. Na primer morebitno povečanje izdatkov za obrambo bi lahko vplivalo na javne proračune, namenjene dvojnemu prehodu. To povečuje pomen prednostnega razvrščanja izdatkov, izboljšanja kakovosti ter sestave javnih financ in civilno-vojaških sinergij, zlasti na področju tehnologij in vesoljskih sistemov. Nazadnje bo preprečevanje znatnih nasedlih naložb in mehanizmov vezave zahtevalo večjo osredotočenost na naložbene odločitve, primerne za prihodnosti, tako da npr. stavb in energetske ali industrijske infrastrukture ne bo treba razgraditi pred koncem njihove življenjske dobe, temveč se lahko spremeni njihova namembnost ali pa se naknadno opremijo. To je pomembno tudi zato, da se obstoječim tehnologijam ne daje prednosti pred tistimi, ki se na trgu uvajajo na novo.
V. Ključna področja za ukrepanje
Zaradi novega občutka nujnosti, ki je povezan s hitrim razvojem geopolitičnih razmer, so potrebne ustrezne politike za krepitev priložnosti in zmanjšanje morebitnih tveganj v zvezi z medsebojnim vplivom zelenega in digitalnega prehoda do leta 2050.
1. V spreminjajočem se geopolitičnem okolju mora EU še naprej krepiti svojo odpornost in odprto strateško avtonomijo v kritičnih sektorjih, ki so povezani s prehodoma. V energetskem sektorju so potrebna okrepljena prizadevanja za zelene vire energije, ki nadomeščajo našo odvisnost od fosilnih goriv, hkrati pa diverzificirajo vire v prehodnem obdobju. Ključen bi bil tudi razvoj rešitev za ustvarjanje zalog in zmogljivosti za skladiščenje za trenutne in prihodnje nosilce energije, kot je obnovljivi vodik. Z načelom „energijska učinkovitost na prvem mestu“, ki se uporablja v celotni družbi in v vseh gospodarskih sektorjih, bi se poraba energije precej zmanjšala. Odprtost in mednarodno sodelovanje bosta ključna kot gonilni sili za spodbujanje inovacij in tehnološkega razvoja, hkrati pa bosta zagotovila spoštovanje vzajemnosti in enakih konkurenčnih pogojev. Ugodno okolje za razvoj digitalnih industrijskih platform EU za medpodjetniško sodelovanje ter sodelovanje med podjetji in potrošniki in lažje strateško sodelovanje v vseh industrijskih ekosistemih bosta pomagala okrepiti naš položaj na področju tehnološke konkurenčnosti. Prav tako bosta podpirala pojav inovatorjev v EU na novih večstranskih platformah v ključnih sektorjih. Delo opazovalnice EU za kritične tehnologije in postopek rednega pregleda bosta pomembna v okviru trenutnih in prihodnjih tveganj za (tehnološke) strateške odvisnosti. V stalnih prizadevanjih za posodobitev bo treba za odzivanje na izzive, ki so posledica dvojnega prehoda in drugega razvoja dogodkov na trgu, ti pa rezultat zlasti geopolitičnih razmer, zbirko orodij politik na področju trgovine, carin, konkurence 58 in državne pomoči redno posodabljati. To bi EU ščitilo pred netrajnostnimi proizvodi in postopki iz tretjih držav, hkrati pa ublažilo učinke neizogibnih kratkoročnih stroškov znotraj Evrope in zunaj nje. Podobno se bodo prispevek skupne kmetijske politike k prehranski varnosti in tudi drugi ukrepi za krepitev odpornosti prehranskih sistemov upoštevali bolj strateško z namenom tesnega povezovanja in glede na odprto strateško avtonomijo Evrope v novih geopolitičnih razmerah.
2. EU mora okrepiti prizadevanja za spodbujanje dvojnega prehoda na svetovni ravni. Multilateralizem, ki temelji na pravilih, in mednarodno sodelovanje, ki temelji na vrednotah, bi bilo treba vključiti med prednostne naloge. Globalno sodelovanje, tudi s proaktivnim načrtom za raziskave in inovacije s podobno mislečimi partnerji, bo pomembno za pospeševanje razvoja tehnologij za tesno povezovanje in obravnavanje pomislekov v zvezi z digitalizacijo. Stroške in koristi dvojnega prehoda bi bilo treba jasno sporočiti partnerskim državam, zlasti tistim, na katere bo ta verjetno negativno vplival. Okrepiti bi bilo treba zeleno in digitalno diplomacijo ter ozaveščanje, izkoriščanje moči predpisov in standardizacije ter spodbujanje vrednot EU. Izkušnje EU na področju trgovanja z emisijami z določitvijo njihove zgornje meje, oblikovanje cen onesnaževanja in ustvarjanje prihodkov za pospeševanje razogljičenja ter podpiranje najranljivejših bi lahko druge države spodbudili k uporabi podobnih sistemov. Prizadevati bi si bilo treba za vzajemno koristna strateška partnerstva, zlasti s sosednjimi in afriškimi državami. Navedeno vključuje finančno podporo projektom, povezanim z dvojnim prehodom, ki temeljijo na neizkrivljeni trgovini in naložbah, tudi v skladu s strategijo EU Global Gateway. To bo zahtevalo razvoj fizične zelene in digitalne infrastrukture (varna 5G in 6G, čisti prometni koridorji, alternativni viri energije, čisti električni daljnovodi) in zagotovitev ugodnega okolja za projekte. Zelene obveznice bi lahko bile učinkovito orodje za financiranje dvojnih infrastrukturnih projektov za zagotavljanje koristi za vse.
3. EU mora za doseganje dvojnega prehoda strateško upravljati svoje dobave kritičnih proizvodov, hkrati pa okrepiti svoje obrambne zmogljivosti in ohranjati konkurenčnost svojega gospodarstva. Razvoj domačih zmogljivosti in diverzifikacija virov dobave vzdolž vrednostne verige bo ključno za znatno zmanjšanje obstoječih strateških odvisnosti in preprečevanje tveganja, da jih nadomestijo nove. To je zlasti pomembno na področju kritičnih surovin, na katerem je potreben dolgoročen in sistemski pristop 59 . EU bi morala okrepiti svojo sposobnost spremljanja svetovnih trgov primarnih proizvodov, da bi predvidela in ublažila motnje v dobavni verigi in se po potrebi opremila z instrumenti, kot so ustvarjanje zalog in možnosti skupnega javnega naročanja, da bo pripravljena na naslednjo motnjo v oskrbi. Za zagotovitev njihovega pridobivanja bo treba vzpostaviti strateška partnerstva s partnerskimi državami, bogatimi z minerali, zlasti s podobno mislečimi, ter razviti domače projekte na področju rudarjenja in predelave, hkrati pa zagotoviti visoko raven varstva okolja. EU mora ob polnem spoštovanju pravnega reda na področju okolja in harmoniziranih standardov za sodelovanje javnosti prav tako podpirati in pospeševati razvoj najdragocenejših strateških evropskih projektov, vključno s poenostavitvijo in pospešitvijo postopkov izdaje dovoljenj. To morajo spremljati naložbe v inovacije in prehod na krožno gospodarstvo, razvoj urbanih rudnikov in vzpostavitev trga sekundarnih surovin z določitvijo ciljev za zbiranje, učinkovitost recikliranja in vsebnost recikliranih materialov: trajnejši proizvodi in višje ravni kakovostnega recikliranja bodo zmanjšali odvisnosti od pridobivanja primarnih virov po letu 2035. Potrebna so prizadevanja za spodbujanje najvišjih standardov trajnostnosti in inovacij, zmanjševanje vpliva vrednostne verige surovin na okolje in družbo ter vključitev mreže trgovinskih sporazumov in sporazumov o naložbah in finančne zmogljivosti Ekipe Evropa za privabljanje naložbenih sredstev celotne vrednostne verige surovin v EU in tretjih državah.
4. EU mora med prehodoma okrepiti socialno in ekonomsko kohezijo. Delavci, podjetja, sektorji in regije v prehodu potrebujejo prilagojeno podporo in spodbude za prilagoditev. Socialni dialog, naložbe v ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in pravočasen razvoj partnerstev med javnimi zavodi za zaposlovanje, sindikati, industrijo in izobraževalnimi zavodi so ključni. Za to je treba okrepiti tudi socialno zaščito in državo blaginje, vključno z mehanizmi za ciljno preprečevanje ali obravnavanje negativnih učinkov na skupnosti in gospodinjstva z nizkimi in srednjimi dohodki in boj proti revščini, pa tudi z mehanizmi za reševanje delovnih mest in politikami, ki pomagajo pri prehajanju na trgu dela za spopadanje s pretresi. Strategije za regionalni razvoj in naložbe vanj, ki jih podpira kohezijska politika, bi morale podpreti dvojni prehod, hkrati pa zmanjšati ekonomske, socialne in tehnološke razlike, vključno z okoljsko nepravičnostjo. Nemotena in varna povezljivost, tudi na podeželskih in oddaljenih območjih, bo skupaj s krepitvijo zmogljivosti ter znanj in spretnosti ključna za zagotavljanje koristi tesnega povezovanja vsem državljanom in podjetjem.
5. Sisteme izobraževanja in usposabljanja je treba prilagoditi novim socialno-ekonomskim razmeram. To vključuje znanja in spretnosti za prilaganje hitro spreminjajočim se razmeram na področju tehnologije in trgu dela, pa tudi zelene spretnosti in podnebno ozaveščenost za podporo ustvarjanju vrednosti v zelenem prehodu in odgovornemu državljanstvu. Zagotavljanje, da je dvojni prehod pravičen do vseh, je odvisno od znatnega povečanja socialnih odhodkov v zvezi s tesnim povezovanjem v okviru pravičnega prehoda, npr. za izobraževanje in vseživljenjsko učenje. Mobilnost delovne sile v različnih sektorjih in usmerjene zakonite migracije je treba povečati. Prav tako bo bistvena podpora trajnostnim življenjskim stilom, skladnim s ciljem 1,5 °C, z vključevanjem državljanov in podjetij, zagotavljanjem cenovne dostopnosti ter oblikovanjem politik in infrastruktur, ki jih spodbujajo.
6. Dodatne naložbe bi bilo treba usmerjati v tehnologije in infrastrukture, ki podpirajo tesno povezovanje. Za krepitev odpornosti EU in lažji dvojni prehod je treba z usmerjenimi reformami in naložbami odpraviti ranljivosti na nacionalni ravni in ravni EU. Ustrezne makroekonomske in sektorske politike je treba skrbno usklajevati. Potrebna je nadaljnja preusmeritev v dolgoročno naravnane naložbe in trajnostna sredstva. EU bo morala okrepiti dodatne zasebne in javne dolgoročne naložbe v tesno povezovanje, zlasti v raziskave in inovacije na področju vseh kritičnih tehnologij in v vseh sektorjih, v uporabo tehnologij in človeškega kapitala ter v sinergije med njimi in v infrastrukture. Za to je potreben omogočitveni okvir. Dokončanje bančne unije in unije kapitalskih trgov bo bistveno za povečanje zanesljivosti finančnih trgov, zmanjšanje morebitnih prihodnjih tveganj za finančno stabilnost in zagotavljanje razvitih in likvidnih finančnih trgov. To vključuje spodbujanje okvirov za trajnostno financiranje, da bi se povečale zasebne naložbe v trajnostne projekte. Taksonomija EU in načelo, da se ne škoduje bistveno, na katerem temelji, sta pomembna koraka v tej smeri. Dodatne naložbe bodo zahtevale orodja financiranja, ki bodo združevala zasebna in javna sredstva. Večdržavni projekti bi lahko olajšali združevanje sredstev EU ter nacionalnih in zasebnih sredstev. Zeleno javno in zasebno naročanje bi bilo treba razširiti na trajnostne digitalne tehnologije. Razmisliti bi bilo treba o subvencijah za trajnostno proizvodnjo in potrošnjo. Pomembni bodo socialno podjetništvo in naložbe zasebnih akterjev z družbenim in okoljskim učinkom. Davčne politike in obdavčitev je treba prilagoditi dvojemu prehodu, neizkoriščene dodatne naložbe usmeriti v projekte, ki ga spodbujajo 60 , ter zagotoviti prave cenovne signale in spodbude za proizvajalce, uporabnike in potrošnike.
7. Usmerjanje prehodov zahteva trden in zanesljiv okvir spremljanja. Štiri razsežnosti konkurenčne trajnostnosti, tj. pravičnost, okoljska trajnostnost, gospodarska stabilnost in produktivnost zahtevajo ambiciozno in celostno oblikovanje politik, pri katerem se pozornost namenja sinergijam in napetostim. Potrebni premik k novemu gospodarskemu modelu zahteva celosten pristop k merjenju in spremljanju blaginje, ki ni osredotočena zgolj na BDP, z obravnavanjem sedanjih in prihodnjih generacij v EU in zunaj nje. V pomoč pri sprejemanju političnih odločitev, ki uresničujejo njen polni trajnostnostni potencial, in za izkoriščanje trajnostnega financiranja je potreben nov in trden okvir na ravni EU za merjenje omogočitvenih učinkov digitalizacije in njenega splošnega odtisa v smislu emisij toplogrednih plinov ter rabe energije in virov, vključno z minerali in elementi redke zemlje 61 . Točne in zanesljive informacijami ter uradne statistike lahko državljanom, podjetjem in javnim organom pomagajo pri sprejemanju informiranih odločitev. Nazadnje lahko spremljanje podatkov EU pomaga oceniti, ali so potrebni dodatni ukrepi.
8. Prožni regulativni okvir EU, primeren za prihodnost, v ospredju katerega bo enotni trg, bo spodbujal trajnostne poslovne modele in vzorce potrošnje. Enotni trg in njegove različne razsežnosti, npr. glede podatkov ali energije, se morajo nenehno razvijati, da lahko spremljajo dvojni prehod. Za spodbujanje krožnosti, vzpostavitev omogočitvenih trgov, krepitev industrijskih ekosistemov in zagotavljanje raznolikosti udeležencev na trgu je potreben boljši regulativni okvir s spodbudami za inovacije, ki bo spodbujal krožnost. Upravne ovire bi bilo treba sistematično odpraviti, da bi se olajšali projekti in infrastruktura v zvezi s tesnim povezovanjem. Zaradi vse večje vloge neopredmetenih sredstev bo potreben namenu ustrezen okvir intelektualne lastnine. Pri oblikovanju politik EU bi bilo treba še naprej izkoriščati uporabo digitalnih rešitev, kot so digitalni dvojčki, umetna inteligenca za napovedovanje ali modeliranje za ocene učinkov. S proučevanjem združenih učinkov v ocenah obstoječe zakonodaje bi se lahko tesno povezovanje bolje analiziralo 62 . Potrošnike bi bilo treba zaščititi pred zavajajočimi praksami, kot sta zeleno zavajanje in načrtovana zastarelost. Z javnostjo je treba razpravljati o koristih in izzivih prehodov. Sodelovanje pri odločanju bi se lahko okrepilo z digitalnimi tehnologijami ali živimi laboratoriji. Dodatno bi bilo treba preučiti uporabo umetne inteligence za podporo vključevanju državljanov v oblikovanje politik, kot je to bilo v primeru digitalne platforme, razvite za Konferenco o prihodnosti Evrope.
9. Določanje standardov bo ključno za tesno povezovanje in zagotavljanje prednosti EU prvega na trgu na področju konkurenčne trajnostnosti. Zasnova proizvodov, ki temelji na načelu „zmanjšaj, popravi, ponovno uporabi in recikliraj“, bi morala postati prevladujoča. Trenutno ukrepanje za zagotavljanje trajnostnosti fizičnega blaga v EU je treba uskladiti s standardi za vse sektorje, da se obrne trend čezmerne potrošnje in načrtovane zastarelosti. Nedavni predlogi Komisije 63 , da se trgovcem naloži obveznost, da potrošnikom zagotovijo informacije o trajnosti in popravljivosti proizvodov, bi lahko zagotovili trdno podlago za to. EU mora razviti bolj strateški pristop k mednarodnim dejavnostim standardizacije v ustrezni globalni obliki 64 . Za zagotovitev izvajanja mednarodnih standardov je treba te uskladiti s sledenjem in sledljivostjo. Na primer pri določanju svetovnega standarda za baterije bi se lahko za digitalne potne liste zahtevalo, da sledijo etičnemu in okoljskemu odtisu svojih elementov. Uporaba standardov za zagotovitev, da so tehnologije in infrastrukture za tesno povezovanje interoperabilne, bo omogočila tudi vključevanje partnerjev EU v postopek izvajanja.
10. Za izkoriščanje potenciala tehnologij za tesno povezovanje bo potreben močnejši okvir kibernetske varnosti in souporabe podatkov. Boljša interoperabilnost med različnimi lastniki, pripravljavci in uporabniki podatkov v EU, vključno z nacionalnimi in podnacionalnimi informacijskimi sistemi, bo olajšala souporabo podatkov med različnimi akterji: javnimi organi, podjetji, civilno družbo in raziskovalci. Okrepljen in varnejši okvir souporabe podatkov, ki odpravlja nejasnost glede odškodninske odgovornosti in lastništva pri prenosu podatkov bo zaščitil ljudi in podjetja, prav tako pa bo pomagal pri vzpostavitvi zaupanja v tehnologije za tesno povezovanje in njihovem sprejemanju. Pomembni bodo skupni pristopi k merilom kibernetske varnosti za proizvode in storitve, vključno s celovitim sklopom pravil, tehničnimi zahtevami, standardi in postopki. Poleg tega je treba okrepiti odpornost kritičnih subjektov in infrastruktur z okvirom EU, ki zajema vse nevarnosti, da bi se državam članicam pomagalo zagotoviti, da lahko kritični subjekti preprečijo motnje, jih vzdržijo in si opomorejo od njih. Ključna bo tudi cenovna dostopnost tehnologij kibernetske varnosti.
VI. Sklepne ugotovitve
Boljše razumevanje medsebojnega vpliva zelenega in digitalnega prehoda je ob različnih prihodnjih megatrendih in nepredvidenih dogodkih ključno za uspešno tesno povezovanje. Področja ukrepanja, predstavljena v tem sporočilu (glej zgoraj), se odzivajo na potrebo po povečanju sinergij in obravnavanju napetosti znotraj dvojnega prehoda. To zahteva dinamičen pristop k predvidevanju sprememb in prilagajanju odzivov politike ob hkratnem odločnem ohranjanju smeri pri uresničevanju dolgoročnih ciljev. Na ta način bo uspešno tesno povezovanje, ki ga bodo omogočile trajnostne digitalne in druge tehnologije, do leta 2050 podpiralo novo, obnovljivo in podnebno nevtralno gospodarstvo, v katerem se bodo ravni onesnaževanja zmanjševale, s čimer se bosta obnovila biotska raznovrstnost in naravni kapital. To bo EU pomagalo, da si bo zagotovila mesto prvega na področju konkurenčne trajnostnosti in da bo okrepila svojo odpornost in odprto strateško avtonomijo. To bo povezano s pravičnim prehodom, ki bo koristil vsem ljudem, skupnostim in ozemljem v Evropi in zunaj nje.
Naslednje letno poročilo o strateškem predvidevanju bo osredotočeno na ključne prihodnje izzive in priložnosti, s katerimi se bo Evropa srečala v prihodnjih desetletjih, pri čemer bo vključevalo strateške vpoglede, ki so pomembni za krepitev globalne vloge EU.
V Poročilu o strateškem predvidevanju za leto 2021 so bile med ključnimi megatrendi, ki bodo v prihodnjih desetletjih vplivali na odprto strateško avtonomijo EU, poleg pritiskov na demokracijo in vrednote ter sprememb v svetovnem redu in demografiji, opredeljene podnebne spremembe in degradacija okolja, digitalna hiperpovezljivost in tehnološka preobrazba (COM(2021) 750 final).
To sporočilo temelji na poročilu Skupnega raziskovalnega središča o znanosti za politiko z naslovom „Pot v zeleno in digitalno prihodnost. Ključne zahteve za uspešen dvojni prehod v Evropski uniji“ [https://publications.jrc.ec.europa.eu/repository/handle/JRC129319]. Postopek priprave je vključeval posvetovanja s strokovnjaki in deležniki, objavo poziva k predložitvi dokazov, razprave s partnerji v okviru evropskega sistema za strateške in politične analize in državami članicami v vseevropski mreži za predvidevanje.
„Pripravljeni na 55“: uresničevanje podnebnega cilja EU za leto 2030 na poti do podnebne nevtralnosti (COM(2021) 550 final).
Sposobnost gospodarstva, industrijskih ekosistemov in podjetij v EU za prehod na trajnosten, produktiven, pravičen in stabilen makroekonomski model, ki ga omogočajo digitalne in čiste tehnologije, zaradi katerega bo Evropa prevzela prvo mesto pri preobrazbi in imela konkurenčno prednost prvega na trgu na svetovni ravni (COM(2019) 650 final).
Digitalni dvojček je virtualna predstavitev predmeta ali sistema, ki zajema njegov življenjski cikel, je posodobljena s podatki v realnem času in uporablja simulacijo, strojno učenje in sklepanje za pomoč pri odločanju. Razvoj pobude EU Destinacija Zemlja (DestinE) in njenih digitalnih zemeljskih dvojčkov je ključen za predvidevanje učinkov podnebnih sprememb in krepitev odpornosti proti njim. Poleg tega bo digitalni dvojček oceanov pomagal oblikovati najuspešnejše načine za obnovo morskih in obalnih habitatov, podporo trajnostnemu modremu gospodarstvu, ublažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje.
35 držav sodeluje pri izgradnji največje magnetne naprave za fuzijo na svetu, da bi dokazale izvedljivost fuzije kot obsežnega in brezogljičnega vira energije, ki temelji na enakem načelu, kot velja za dovajanje energije zvezdam.
Freitag, C., idr. (2021). „The real climate and transformative impact of ICT: A critique of estimates, trends, and regulations“ (Dejanski podnebni in preobrazbeni učinek IKT: kritičen pogled na ocene, trende in predpise), Patterns 2.
Vedenjski odzivi na izboljšano učinkovitost, ki izravna morebitne prihranke.
Npr. po Andrae, A. (2022). „Net global effect of digital - power and carbon“ (Neto globalni učinek digitalnega – energija in ogljik) bi se električni odtis IKT lahko povečal s 1 988 teravatnih ur v letu 2020 na 3 200 teravatnih ur v letu 2030.
Svet Evropske unije (2022). „Metaverse - virtual world, real challenges“ (Metaverzum – virtualni svet, resnični izzivi).
EU namerava z Aktom o čipih za Evropo (COM(2022) 45 final) obravnavati pomanjkanje polprevodniških čipov in okrepiti svoj tehnološki vodilni položaj, med drugim s povečanjem proizvodne zmogljivosti na 20 % svetovnega trga do leta 2030.
Zavrženi proizvodi z baterijo ali priključkom (Inštitut Združenih narodov za usposabljanje in raziskave, https://ewastemonitor.info/gem-2020/ ).
Forum OEEO (2021): https://weee-forum.org/ws_news/international-e-waste-day-2021/ .
ITU (2020). „The Global E-Waste Monitor“ (Globalni monitor e-odpadkov).
EIT Digital (2022). „Digital Technologies and the Green Economy report“ (Poročilo o digitalnih tehnologijah in zelenem gospodarstvu).
EEA (2022). „Economic losses and fatalities from weather- and climate-related events in Europe“ (Gospodarske izgube in smrtne žrtve zaradi dogodkov, povezanih z vremenom in podnebjem v Evropi).
Leta 2019 so predstavljali naslednji delež emisij toplogrednih plinov na posamezni sektor v EU: oskrba z energijo 27 %; notranji prevoz 23 %; industrija 21 %; stanovanjske in poslovne stavbe 12 %; kmetijstvo 11 % (European Environmental Agency greenhouse gases data viewer 2021 – Pregledovalnik podatkov Evropske agencije za okolje o toplogrednih plinih za leto 2021).
Mednarodna agencija za energijo (2021).
Načrt REPowerEU (COM(2022) 230 final).
COM(2022) 230 final.
Poslovni model, v okviru katerega ponudniki energetskih storitev ne zagotavljajo zgolj oblike energije, temveč „energetski proizvod na ključ“, kot je ohranjanje temperature v stavbi v določenem ciljnem razponu.
V primerjavi z letom 2015 na podlagi mešanega scenarija svežnja „Pripravljeni na 55“. Evropska komisija (2021). „Policy scenarios for delivering the European Green Deal“ (Scenariji politike za uresničevanje evropskega zelenega dogovora).
Na primer, trdne, litij-ionske brez kobalta ali tiste, ki uporabljajo materiale DRX (neurejene kamene soli s presežnim litijem, ki omogočajo, da so katode baterije narejene brez niklja ali kobalta).
SWD(2021) 601 final.
International Energy Agency (2020).
United States Environmental Protection Agency (2021).
Računalniški sistem za zbiranje in obdelavo podatkov ter uporabo operativnih nadzornih pregledov na velike razdalje.
Štiridimenzionalno natisnjeni predmeti lahko spreminjajo obliko ali se sčasoma sami sestavijo, če so izpostavljeni sprožilcem, kot so toplota, svetloba, voda, magnetno polje ali druga oblika energije, ki sproži postopek spremembe.
Vir: Eurostat. Pandemija COVID-19 je pokazala vse večje zanimanje za selitev na podeželska območja. Ali gre pri tem za kratkotrajen ali dolgoročen trend, bo med drugim odvisno od povezljivosti podeželskih območij. Za več informacij glej: Dolgoročna vizija za podeželska območja EU (COM(2021) 345 final) in „Scenarios for EU rural areas 2040“ (Scenariji za podeželska območja EU leta 2040), https://data.europa.eu/doi/10.2760/29388 .
COM(2021) 802 final.
COM(2021) 558 final; COM(2021) 802 final.
COM(2020) 662 final.
IPCC (2022). „Impacts, Adaptation, and Vulnerability“ (Vplivi, prilagoditev in ranljivost). Prispevek delovne skupine II k šestemu ocenjevalnemu poročilu Medvladnega panela za podnebne spremembe.
Namerno pridobivanje kritičnih materialov, blaga ali storitev z zavezniki, ki imajo iste vrednote.
Strateške odvisnosti in zmogljivosti (SWD(2021) 352 final); Strateške odvisnosti in zmogljivosti EU: druga faza poglobljenih pregledov (SWD(2022) 41 final).
Samo Kitajska predstavlja 86 % svetovne dobave neodima. Paladij večinoma zagotavlja Rusija (40 %), tantal pa Demokratična republika Kongo (33 %). Evropska komisija (2020). „Critical Raw Materials for Strategic Technologies and Sectors in the EU: a foresight study“ (Kritične surovine za strateške tehnologije in sektorje v EU – prognostična študija).
Evropska komisija (2020). „Critical Raw Materials for Strategic Technologies and Sectors in the EU: a foresight study“ (Kritične surovine za strateške tehnologije in sektorje v EU – prognostična študija).
„Metals for Clean Energy: Pathways to solving Europe’s raw materials challenge“ (Kovine za čisto energijo: načini reševanja izziva Evrope na področju surovin), KU Leuven in Eurometaux, 2022.
Danino-Perraud, R. (2021). „Géoéconomie des chaînes de valeur: les matières premières minérales de la filière batterie, Études de l’Ifri, Ifri“.
Npr. EU bi lahko z recikliranjem izrabljenih baterij leta 2050 zadostila 52-odstotnemu povpraševanju po litiju, 49-odstotnemu povpraševanju po niklju in 58-odstotnemu povpraševanju po kobaltu za električno mobilnost. Rizos, V., Righetti, E. (2022). „Low-carbon technologies and Russian imports: How far can recycling reduce the EU’s raw material dependency?“ (Nizkoogljične tehnologije in ruski uvoz: v kakšnem obsegu lahko recikliranje zmanjša odvisnost EU na področju surovin?), CEPS Policy Insight.
„Metals for Clean Energy: Pathways to solving Europe’s raw materials challenge“ (Kovine za čisto energijo: načini reševanja izziva Evrope na področju surovin), KU Leuven in Eurometaux, 2022.
Recikliranje lahko močno zmanjša porabo energije za teoretični faktor 27 za jeklo in praktični faktor 30 za aluminij (Komiyama, H. (2014). „Beyond the Limits to Growth: New Ideas for Sustainability from Japan, Science for Sustainable Societies“ (Onkraj omejitev rasti: nove zamisli za trajnostnost z Japonske – Znanost za trajnostne družbe)).
Na primer na področju kvantnega računalništva je 50 % vodilnih podjetij v ZDA, 40 % na Kitajskem in niti eno v EU. Na področju 5G ima Kitajska skoraj 60 % zunanjega financiranja, ZDA 27 %, Evropa pa 11 %. Na področju umetne inteligence pa imajo ZDA 40 % zunanjega financiranja, Evropa 12 % in Azija (vključno s Kitajsko) 32 %. Na področju biotehnologije so v obdobju 2018–2020 ZDA potrošile 260 milijard USD, Evropa 42 milijard USD in Kitajska 19 milijard USD. McKinsey Global Institute (2022). „Securing Europe’s future beyond energy“ (Zagotavljanje prihodnosti Evrope onkraj energije).
Angyalos, Z., Botos, S., in Szilagyi, R. (2021). „The importance of cybersecurity in modern agriculture“ (Pomen kibernetske varnosti v sodobnem kmetijstvu), Journal of Agricultural Informatics.
The Economist Intelligence Unit (2022). „Five ways in which the war in Ukraine will change business“ (Pet načinov, kako bo vojna v Ukrajini spremenila poslovanje).
Boese, V., in drugi (2022). „Democracy Report 2022: Autrocratization Changing Nature?“ (Poročilo o demokraciji za leto 2022: Spreminjajoča se narava avtokratizacije?), Varieties of Democracy Institute, V-DEM.
To vključuje zmanjšanje neenakosti, zmanjševanje emisij ogljika in spopadanje z lakoto, kjer se je napredek ustavil ali nazadoval. ZN (2021). „Progress towards the Sustainable Development Goals: report of the Secretary-General“ (Napredek pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja: poročilo generalnega sekretarja).
Bodisi zaradi stroškov bodisi zaradi neobstoja storitev.
Pri tem se upoštevajo tudi poraba in naložbeni vzorci glede na spol.
Evropska komisija (2021). „The Future of Jobs is Green“ (Prihodnost delovnih mest je zelena).
Program Združenih narodov za okolje (2020). „Emissions Gap Report 2020“ (Poročilo o emisijski vrzeli za leto 2020).
Mednarodna agencija za energijo (2021). „Net zero by 2050 - A Roadmap for the Global Energy Sector“ (Ničelne neto emisije do leta 2050 – časovni načrt za svetovni energetski sektor).
Glede na predvidene podatke se ocenjuje, da se bo svetovna količina podatkov povečala za 530 %, in sicer s 33 zetabajtov leta 2018 na 175 zetabajtov leta 2025 (COM(2020) 66 final).
Eden od največjih svetovnih programov financiranja za komercialno predstavitev inovativnih nizkoogljičnih tehnologij. Zagotovil bo približno 38 milijard EUR za podporo do leta 2030, odvisno od cene ogljika.
COM(2021) 662 final.
COM(2022) 600 final.
V skladu s sporočilom z naslovom „Politika varstva konkurence, primerna za spopadanje z novimi izzivi“ (COM(2021) 713 final).
V sporočilu REPowerEU je poudarjeno, da mora EU tudi z zakonodajnim predlogom zagotoviti ustrezen okvir za podporo prizadevanjem držav članic in industrije na tem področju.
Nedavni predlog o uvedbi olajšave za zmanjšanje naklonjenosti zadolževanju v razmerju do lastniškega kapitala in o omejitvi odbitka obresti za namene davka od dohodkov pravnih oseb (COM(2022) 216 final) bo imel pomembno vlogo pri spodbujanju dvojnega prehoda.
Nekatera prizadevanja v tej smeri so bila uresničena v okviru evropske zelene digitalne koalicije.
Priporočilo za osnutek mnenja platforme Pripravljeni na prihodnost z naslovom „Kako spodbujati medsebojno povezanost digitalnega in zelenega prehoda, med drugim s poenostavitvijo?“.
COM(2022) 143 final.
V skladu s „Strategijo EU za standardizacijo“ (COM(2022) 31 final).
