EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 24.3.2022

COM(2022) 139 final

POROČILO KOMISIJE SVETU

Načrt Komisije za izboljšanje evropskega finančnega ustroja in poročilo o napredku za leto 2021

Ta dokument je odgovor Komisije na sklepe Sveta o krepitvi evropskega finančnega ustroja za razvoj, sprejete 14. junija 2021, v katerih je Svet pozval Komisijo, naj predstavi načrt za izvajanje ciljev in priporočil iz sklepov ter letno poroča o doseženem napredku. Cilj tega načrta za izboljšan finančni ustroj je povečati učinek, učinkovitost in prepoznavnost evropskega finančnega ustroja za razvoj, in sicer:

—s potrditvijo močnega usmerjanja politike EU,

—s spodbujanjem okrepljenega usklajevanja,

—z vzpostavitvijo bolj vključujočega finančnega ustroja,

—z zagotavljanjem večje prepoznavnosti in vpliva EU in njenih držav članic v okviru pristopa Ekipa Evropa.

Osredotoča se na ukrepe, ki so v pristojnosti Komisije v sodelovanju z visokim predstavnikom/podpredsednikom EU. Poleg tega je v tem poročilu predstavljeno stanje izvajanja teh ukrepov od konca leta 2021.

1.POTREBA PO IZBOLJŠANJU EVROPSKEGA FINANČNEGA USTROJA

2.Ozadje

EU in njene države članice so tradicionalno največje svetovne donatorke razvojne pomoči, pri čemer so leta 2020 zagotovile približno 46 % svetovne pomoči (66,8 milijarde EUR) 1 . Pomoč EU je bistveno prispevala k izkoreninjenju revščine, zmanjšanju ranljivosti in neenakosti ter pomoči partnerskim državam pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja in Pariškega sporazuma.

Vendar javna sredstva ne zadostujejo za obravnavanje razsežnosti vse večjih potreb po doseganju ciljev trajnostnega razvoja. Zato EU in njene države članice vse bolj presegajo bolj tradicionalne načine zagotavljanja pomoči in uporabljajo uradno razvojno pomoč (URP) za ustvarjanje dodatnih virov financiranja, zlasti s privabljanjem zasebnega kapitala. Zato vse bolj sodelujejo s finančnimi institucijami in se bolj zanašajo na inovativne finančne instrumente, pri čemer uporabljajo javna sredstva za spodbujanje naložb, na primer z mešanim financiranjem ali jamstvi.

Evropski finančni ustroj za razvoj je tako z leti postal bolj zapleten zaradi pojava teh novih instrumentov in vse večjega števila akterjev, ki jih zajema, vključno s Komisijo, visokim predstavnikom/podpredsednikom, državami članicami EU ter njihovimi nacionalnimi institucijami in organizacijami za financiranje razvoja, pa tudi Evropsko investicijsko banko (EIB) in Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD). Poleg tega Komisija intenzivno sodeluje z različnimi mednarodnimi finančnimi akterji. Vsi ti akterji si prizadevajo za doseganje ciljev trajnostnega razvoja, vendar imajo posebne prednostne naloge in načine posredovanja, ki ponujajo različne prednosti in primerjalne prednosti, zlasti v smislu geografskega, sektorskega ali finančnega strokovnega znanja.

Pandemija COVID-19 je še povečala nujnost reševanja razvojnih izzivov in s tem nujnost krepitve evropskega finančnega ustroja za razvoj. Zaradi gospodarskih posledic COVID-19 so se povečale potrebe po financiranju, poleg tega pa so močno vplivale na partnerske države EU, s čimer so izničile leta napredka pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja. Leta 2020 je bila letna vrzel v financiranju ciljev trajnostnega razvoja v državah v razvoju ocenjena na 3,7 bilijona EUR 2 . Da bi premostili to vrzel v financiranju, so bolj kot kdaj prej potrebne obsežne naložbe. Za boljšo obnovo je treba učinkovito uporabiti vse vire financiranja (javne/zasebne, domače/mednarodne) v kombinaciji z učinkovitimi reformami politike, pri čemer nihče ne sme biti zapostavljen. Trajnostno financiranje bo zato ključno za mobilizacijo mednarodnega in domačega zasebnega kapitala za financiranje naložb v trajnostno infrastrukturo.

Poleg tega EU glede na pomembne svetovne geopolitične izzive in vse večjo vlogo novih donatorjev potrebuje nov pristop k spodbujanju svojega modela razvoja, ki temelji na vrednotah in je osredotočen na človeka, ter k zaščiti in spodbujanju političnih, gospodarskih in varnostnih interesov EU po vsem svetu.

Glede na te svetovne razvojne izzive mora biti evropski finančni ustroj za razvoj še uspešnejši, učinkovitejši, skladnejši in vplivnejši. Okrepljeno usklajevanje s pristopom Ekipa Evropa je bolj kot kdaj prej ključno za preprečevanje razdrobljenih ukrepov ter zagotavljanje boljših sinergij in učinkovitosti. To vključuje tudi boljše izkoriščanje dolgoletnih izkušenj različnih akterjev ter, kjer je to mogoče, združevanje finančnih virov za večji učinek in večjo mobilizacijo naložb zasebnega sektorja.

Poleg tega je izboljšan evropski finančni ustroj za razvoj z okrepljenim političnim usmerjanjem bistvenega pomena za okrepitev vloge EU kot globalnega akterja in ima lahko ključno vlogo v zvezi z našimi geopolitičnimi ambicijami, zlasti pri spodbujanju naših strateških interesov in vrednot po svetu. Z evropskim finančnim ustrojem za razvoj bi se moralo izboljšati dopolnjevanje med pomočjo, razvojnimi naložbami, programom reform in diplomacijo. Samo na ta način lahko evropski finančni ustroj za razvoj čim bolj poveča uporabo obstoječih virov uradne razvojne pomoči in pospeši finančne tokove na področja, kjer so potrebe največje, poveča razvojni učinek in poveča prepoznavnost prizadevanj celotne EU in njenih držav članic za doseganje ciljev trajnostnega razvoja. 

V tem dokumentu so opisani številni ukrepi, ki jih namerava Komisija sprejeti za okrepitev evropskega finančnega ustroja za razvoj. Poročilo navaja tudi pomembne ukrepe, ki so že bili sprejeti v tej smeri. V zvezi s tem sta začetek izvajanja strategije Global Gateway 3 decembra 2021 in njen naložbeni sveženj Global Gateway Afrika-Evropa 4 ključni odraz novega okolja ter kažeta na nadaljnji razvoj načina, kako bo EU izvajala svoje zunanje dejavnosti v prihodnjih letih. Strategija Global Gateway, ki temelji na vrednotah, je načrt za velike naložbe v razvoj infrastrukture po svetu, da bi s trajnostnimi in visokokakovostnimi projekti okrepili digitalna, prometna in energetska omrežja. Prinaša gotovost in enake konkurenčne pogoje za vlagatelje in podjetja ter visoko raven preglednosti in standardov, da bi ljudem zagotovili trajne socialne in gospodarske koristi.

Poleg tega sta instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI) – Globalna Evropa 5 (s skupnim proračunom v višini 79 milijard EUR) in instrument za predpristopno pomoč III 6 (14 milijard EUR), sprejeta leta 2021, pomembna mejnika, ki bosta ključnega pomena za izboljšanje sedanje finančne strukture. Prinašajo pomembne izboljšave v smislu poenostavitve in usmerjanja strateške politike EU, zagotavljajo tudi spodbude za boljše strateško in geopolitično usklajevanje med evropskimi akterji ter povečujejo potencial za pridobivanje kapitala iz zasebnega sektorja, da bi dosegli preobrazbeni učinek v praksi.

Glede na veliko vrzel v financiranju ciljev trajnostnega razvoja je Komisija pravkar objavila razpis za zbiranje prijav za ustanovitev strokovne skupine na visoki ravni, ki bo Komisiji pripravila priporočila za nadaljnje pospeševanje toka zasebnega kapitala v države z nizkimi in srednjimi dohodki.

3.Obnovljene razprave o tem, kako okrepiti evropski finančni ustroj za razvoj

Razprave o tem, kako izboljšati evropski finančni ustroj za razvoj, potekajo že več kot desetletje 7 na različnih ravneh in vključujejo različne skupine deležnikov. Komisija je leta 2018 sprejela sporočilo z naslovom „Učinkovitejša finančna arhitektura za naložbe zunaj Evropske unije“ 8 , v katerem je izpostavila nekatere pomanjkljivosti obstoječe ureditve in predstavila nekatere začetne ukrepe za izboljšanje finančne strukture.

Po poročilu skupine modrecev na visoki ravni iz leta 2019 9 in študiji izvedljivosti iz leta 2021 10 o možnostih za okrepitev prihodnjega evropskega finančnega ustroja za razvoj je Svet v sklepih iz junija 2021 11 poudaril pomen krepitve in izboljšanja sedanje institucionalne ureditve evropskega finančnega ustroja za razvoj (Status Quo+) ter poudaril, „da je treba poskrbeti, da bo evropski finančni ustroj za razvoj bolj uspešen, učinkovit, razvojno usmerjen, skladen in prepoznaven, v skladu z načelom politika na prvem mestu ter s strateškimi interesi in vrednotami EU“. Svet se je strinjal tudi, da bi moral finančni ustroj EU „temeljiti na odprti, sodelovalni in vključujoči strukturi, pri tem sodelovati z vsemi evropskimi razvojnimi bankami in finančnimi institucijami ter se opirati na njihovo nacionalno, sektorsko ali finančno strokovno znanje, dodano vrednost in vire“.

Svet je v sklepih poudaril, da je treba „mobilizirati trajnostno financiranje zasebnega sektorja“. Čeprav zasebni sektor navadno ni bil v središču razvojnih naložbenih strategij, obstaja vedno večje soglasje, da je njegov prispevek ključnega pomena za financiranje razvoja (kot dopolnilo omejenim sredstvom javnega sektorja) ter za spodbujanje trajnostnih delovnih mest in rasti v partnerskih državah.

Svet je pozval EIB in EBRD, naj „še naprej sistematično poglabljata usklajevanje na strateški in tehnični ravni“, naj se „usklajujeta z drugimi svetovnimi finančnimi institucijam, dejavnimi v njunih državah delovanja“, ter naj okrepita primerjalne prednosti pri razvojnem financiranju, preprečita razdrobljenost in čim bolj povečata svoj razvojni učinek. Na splošno Svet poziva vse evropske razvojne akterje k okrepitvi sodelovanja. 

Svet je pozval Komisijo, naj predstavi načrt za izboljšanje evropskega finančnega ustroja za razvoj. Svet je med drugim izpostavil naslednja področja, na katerih so potrebne izboljšave: usklajevanje in usmerjanje politike s strani Komisije pri izvajanju razvojne politike EU z zagotavljanjem več spodbud za sofinanciranje in delitev tveganja; krepitev vloge strateškega odbora EFSD+; poenostavitev dostopa do financiranja; krepitev vključenosti; podpiranje manjših akterjev pri njihovih stebrnih ocenah; podpora oblikovanju naborov projektov v obliki tehnične pomoči; krepitev pristopa Ekipa Evropa za povečanje prepoznavnosti skupnega delovanja.

4.Pobude partnerskih institucij za okrepitev njihovega sodelovanja

Evropski finančni ustroj za razvoj zajema številne akterje (glej Prilogo za okvirno določitev).

V skladu z zgoraj navedenimi razpravami in na podlagi pridobljenih izkušenj si evropski razvojni akterji prizadevajo okrepiti sodelovanje z različnimi pobudami. Države članice, njihove nacionalne razvojne banke in organizacije, evropske in mednarodne finančne institucije so se povezale v okviru različnih mrež glede na obseg ukrepanja, strateške prednostne naloge, interese in potrebe.

Deležnike glede na naravo/področje uporabe združuje več pobud in pomenijo različne stopnje sodelovanja:

·Združenje EDFI 12 (1992): združuje razvojne finančne institucije (vključno z nekaterimi državami, ki niso članice EU), katerih naloga je podpora zasebnemu sektorju. Ustanovljena je bila družba za upravljanje EDFI.

·Okrepljeno partnerstvo 13  (2016): sestavljajo ga Komisija, tri javne razvojne banke in ena razvojna agencija (ocenjeni vsi stebri).

·Mreža strokovnih delavcev 14 (2007): sestavljajo jo predvsem evropske organizacije za razvojno sodelovanje, ocenjene s stebrno oceno (vključno z nekaterimi državami, ki niso članice EU), s poudarkom na krepitvi zmogljivosti in tehnični pomoči.

Vzporedno s tem obstaja tudi memorandum o soglasju 15 med EIB in EBRD iz leta 2012, sklenjen skupaj s Komisijo, po katerem imajo banke med seboj redne usklajevalne sestanke. Mreža je tudi omogočila sklenitev „okvirnega sporazuma o sodelovanju pri projektih“ med obema bankama, in sicer oktobra 2021 (glej spodaj). 

Naslednji graf 16 prikazuje okvirno in neizčrpno vizualno predstavitev obstoječih pobud za sodelovanje, ki jih vodijo države članice in institucije za financiranje razvoja:

Druge pobude vključujejo na primer pobudo EIB/KfW/AFD za vzajemno zaupanje 17 ali okvir postopkov za oddajo javnih naročil med EIB in EBRD. Partnerske institucije so začele tudi številne pobude za sofinanciranje 18 ..

5.Prejšnja prizadevanja Komisije za izboljšanje evropskega finančnega ustroja za razvoj

Komisija je v skladu z zgoraj navedenimi razpravami in na podlagi pridobljenih izkušenj v zadnjih letih uvedla pomembne izboljšave evropskega finančnega ustroja za razvoj. Ključni korak naprej je bil začetek izvajanja evropskega načrta za zunanje naložbe 20 in Evropskega sklada za trajnostni razvoj (EFSD) 21 v obdobju 2016–2017, ki temeljita na uveljavljenih mehanizmih mešanega financiranja EU 22 ter ponujata novo proračunsko jamstvo EU za kritje naložb v afriških državah in sosedstvu EU, pri čemer se za pomoč pri privabljanju naložb zasebnega sektorja na podlagi treh dopolnjujočih stebrov izkorišča strokovno znanje ustreznih javnih in zasebnih akterjev. Dober primer okrepljenega dialoga in sodelovanja, ki države upravičenke povezuje s Komisijo, državami članicami ter evropskimi in mednarodnimi finančnimi institucijami, je tudi naložbeni okvir za Zahodni Balkan.

Posebej bi bilo treba omeniti platformo EU za kombiniranje pri zunanjem sodelovanju (EUBEC) 23 , ki jo je Komisija vzpostavila leta 2012, da bi optimizirala delovanje mehanizmov za kombiniranje nepovratnih sredstev in posojil na področju zunanjega delovanja.

Komisija je vzpostavila tudi redne strateške dialoge na visoki ravni z evropskimi in mednarodnimi finančnimi institucijami (npr. EIB, EBRD, Skupino Svetovne banke, Mednarodnim denarnim skladom, Azijsko razvojno banko, Medameriško razvojno banko) za razpravo o skupnih političnih in političnih ciljih.

Komisija je leta 2015 začela pobudo za okrepljeno usklajevanje in sodelovanje z EIB, EBRD, Skupino Svetovne banke in Mednarodnim denarnim skladom, da bi okrepila politični vzvod in usklajenost. Pobuda skupne misije v posamezne države sosedstva in širitve ter skupno delo v ključnih sektorjih, kot so energijska učinkovitost in podnebne naložbe.

Pomembna novost je nastala tudi leta 2020, ravno ko je pandemija COVID-19 zunanje delovanje EU postavila na preizkušnjo. Zaradi razsežnosti krize so bila potrebna skupna prizadevanja, viri in strokovno znanje vseh evropskih akterjev. EU je predlagala pristop Ekipa Evropa 24 , ki je omogočil skupno zagotavljanje izdatne podpore partnerskim državam EU v obliki humanitarne pomoči, podpore njihovim zdravstvenim, vodnim in sanitarnim sistemom ter obravnavanja socialno-ekonomskih posledic. Odziv EU in njenih držav članic na krizo zaradi COVID-19 v okviru pristopa Ekipa Evropa 25 je pokazal, kako velik obseg in prepoznavnost je mogoče doseči s sodelovanjem. To tesno sodelovanje bi moralo biti vir navdiha za okrepljeno usklajevanje med EU in njenimi državami članicami pri njihovem sodelovanju s partnerskimi državami EU.

6.NAČRT ZA IZBOLJŠANJE EVROPSKEGA FINANČNEGA USTROJA ZA RAZVOJ

7.Cilji

Cilj načrta Komisije je okrepiti evropski finančni ustroj za razvoj na podlagi pristopa Ekipa Evropa. Komisija si prizadeva za zagotovitev vplivnejšega, učinkovitejšega, usklajenega, politično usmerjenega, vključujočega in prepoznavnega evropskega finančnega ustroja za razvoj. Tak okrepljen finančni ustroj je potreben za začetek pobud za preoblikovanje, spodbujanje javnih naložb v partnerskih državah in zagotavljanje njihovega spodbujevalnega in predstavitvenega učinka, potrebnega za vključevanje zasebnih vlagateljev, ter spodbujanje uspešnega zasebnega sektorja, ki so ključnega pomena za ustvarjanje trajnostnih delovnih mest in rasti.

Načrt temelji na ugotovitvah študije izvedljivosti in priporočilih iz poročila skupine modrecev, s tem povezanem poročilu Komisije 26 in različnih delovnih dokumentih ali dokumentih o stališčih, ki so jih predložile finančne institucije. Temelji tudi na priznanem uspehu pristopa Ekipa Evropa in prizadevanjih za usklajevanje med finančnimi institucijami EU.

Nadalje obravnava evropski finančni ustroj za razvoj v širšem mednarodnem okviru, v katerem lahko usklajevanje in dopolnjevanje z mednarodnimi deležniki prispevata k izboljšanju mednarodnega finančnega ustroja.

Cilj predlaganih izboljšav je doseči naslednje štiri cilje:

Potrditev močnega usmerjanja politike EU

Za učinkovitejši evropski finančni ustroj za razvoj je potrebno še močnejše usmerjanje politike EU. Treba je okrepiti skladnost dejavnosti finančnih institucij s cilji zunanje politike EU, da bi čim bolj povečali razvojni učinek dejavnosti EU v tretjih državah in njihovo usklajenost s strateškimi interesi EU.

Spodbujanje okrepljenega usklajevanja

Evropski finančni ustroj za razvoj bi moral temeljiti na okrepljenem usklajevanju, ki bi se opiralo na raznolikost vseh akterjev, da bi delovali v duhu pobude „Ukrepajmo skupaj“ ter povečali skladnost ukrepov EU v partnerskih državah za večjo učinkovitost in preobrazbeni razvojni učinek, hkrati pa pritegnili zasebne vlagatelje.

Vzpostavitev bolj vključujočega finančnega ustroja

Evropski finančni ustroj za razvoj bi moral biti vključujoč in omogočati sodelovanje vseh zainteresiranih institucij za financiranje razvoja, vključno z manjšimi in srednjimi partnerji.

Zagotovitev večje prepoznavnosti in vpliva ukrepov EU in držav članic v okviru pristopa Ekipa Evropa

Zaradi večje prepoznavnosti ukrepov EU in držav članic po svetu je treba izboljšati blagovno znamko EU, tudi s pristopom Ekipa Evropa, ter prispevati k vzpostavitvi nove blagovne znamke Global Gateway. To je potrebno za zagotovitev, da se vloga EU, kot je prepoznana v svetu, uskladi z obsegom njene podpore. Zaradi velikega deleža EU v mednarodnih finančnih institucijah je potrebna skladnejša in doslednejša vloga EU za učinkovitejšo zaščito strateških interesov EU.

8.Ukrepi

Načrt v podporo tem ciljem podrobno določa posebne ukrepe, ki jih Komisija predlaga za dosego teh štirih ciljev. Ti so bili razdeljeni na posebne ukrepe, ki izhajajo iz pred kratkim sprejetih NDICI – Globalna Evropa in drugih strateških dokumentov, ter na dodatne ukrepe, ki bodo podpirali izboljšave pri usmerjanju politik, usklajevanju, vključevanju in prepoznavnosti.

2.2.1    NDICI – Globalna Evropa in drugi strateški dokumenti

Jasnejša smer in usmeritve politike

Kot je navedeno zgoraj, so okrepljena politična smer in usmeritve bistvene, da bi čim bolj povečali učinke zunanjega delovanja EU in zagotovili močan prispevek k splošnim političnim ciljem. Uredba o Instrumentu za sosedstvo ter razvojno in mednarodno  – Globalna Evropa in uredba o instrumentu za predpristopno pomoč (IPA III) določata prednostne naloge, ki naj bi jih EU podprla ter določila cilje porabe za posebna področja, kot so podnebje, migracije in prisilno razseljevanje ali človekov razvoj. Sporočilo Strategija Global Gateway 27 je zagotovilo dodatno usmeritev, kako reševati pereče svetovne izzive, od podnebnih sprememb in varstva okolja do krepitve digitalizacije, izboljšanja zdravstvene varnosti, spodbujanja konkurenčnosti EU in zagotavljanja svetovnih dobavnih verig. V naložbenem svežnju Global Gateway Afrika-Evropa 28 , ki je bil predstavljen na vrhu EU-AU februarja 2022, so podrobneje določene prednostne naloge za sodelovanje v Afriki v podporo močnemu, vključujočemu, zelenemu in digitalnemu okrevanju in preobrazbi. Nazadnje, strategija EU za sodelovanje v indijsko-pacifiški regiji (september 2021) omogoča podlago za naložbe v azijsko-pacifiško regijo. Kar zadeva sosedstvo, so novi cilji vzhodnega partnerstva in skupnega sporočila o prenovljenem partnerstvu z južnim sosedstvom ter njunih dveh priloženih gospodarskih naložbenih načrtov usmerjeni v spodbujanje dolgoročnega okrevanja teh regij in njihove gospodarske konvergence z EU.

V uredbi o NDICI – Globalna Evropa in uredbi o IPA III je zapisano načelo „politika na prvem mestu“. To pomeni, da morajo vsi zunanji ukrepi EU, vključno s tistimi, ki jih zajemajo proračunska jamstva EU, podpirati prednostne naloge politike, o katerih so se skupaj dogovorile EU in njene partnerske države, kot je opredeljeno v ustreznih programskih dokumentih. Ti programski dokumenti in naložbeni načrti zagotavljajo jasno usmeritev politike za vse dejavnosti sodelovanja EU. Poleg tega geografsko razlikovanje med dejavnostmi sodelovanja prispeva tudi k večjemu učinku na razvoj, saj ponuja podporne ukrepe in naložbene dejavnosti, prilagojene državam in regijam upravičenkam, s čimer se krepi strateški in dosleden pristop strukture za naložbe.

Zaradi uporabe načela „politika na prvem mestu“ v okviru EFSD+ Komisija in visoki predstavnik/podpredsednik sopredsedujeta strateškemu odboru EFSD+ ter določata politične smernice za prihodnje operacije. V okviru NDICI – Globalna Evropa imajo strateški odbor EFSD+ in regionalni operativni odbori vidnejšo vlogo, saj usmerjajo operacije mešanega financiranja in proračunska jamstva (vključno s tistimi, ki so se prej posredno upravljala v okviru mandata za zunanja posojila ali Sklada za spodbujanje naložb v državah AKP). Poleg tega je naložbeni okvir za Zahodni Balkan še naprej vodilni organ za usmerjanje podpore in naložb na celotnem Zahodnem Balkanu v okviru odprtega in vključujočega pristopa Ekipa Evropa (in širše), pri čemer deluje v popolni usklajenosti s strateškim odborom EFSD+.

Portal o pobudah in vodilnih pobudah ter partnerstvih Ekipe Evropa

S skupnim načrtovanjem programov in skupnim izvajanjem se bo spodbujalo tesnejše evropsko usklajevanje, ki je bistveno za zagotavljanje boljših sinergij in učinkovitosti. Dejavno usklajevanje med državami članicami in njihovimi razvojnimi finančnimi institucijami bi prav tako moralo presegati uporabo sredstev EU ter potekati sistematično, tudi kadar se uporabljajo njihova lastna sredstva. Načrtovanje programov 31   na ravni držav in regij vključuje tudi podporo pobudam Ekipe Evropa in vodilnim pobudam (v skladu z načrti za gospodarske naložbe, strategije Global Gateway in naložbenim svežnjem Afrika-Evropa), v katerih institucije EU, države članice in evropske finančne institucije sodelujejo pri doseganju sistemskih sprememb v skladu z načelom „politika na prvem mestu“ ter strateškimi cilji in vrednotami EU. Pobude Ekipe Evropa povezujejo načrtovanje programov EU in držav članic ter finančne prispevke z usklajenim in strateškim pristopom v praksi. V okviru skupno dogovorjenih političnih prednostnih nalog v posameznih državah in svetovnih regijah pobude Ekipe Evropa spodbujajo usklajene ukrepe s preobrazbenim učinkom v partnerskih državah/regijah, pri čemer se opirajo na združene vire vseh akterjev. Pobude Ekipe Evropa so v celoti vključene v programske dokumente EU, pri čemer jim je namenjen večji del večletnih proračunov.

V skladu s tem pristopom so bili za sosedstvo in Zahodni Balkan v gospodarskih in naložbenih načrtih za vsako regijo, oblikovanih po intenzivnem posvetovanju s partnerskimi državami in državami članicami, določeni glavni cilji in vodilne pobude, da bi dosegli največji možni učinek v regiji. Ti so bili v celoti vključeni v dvostranske in regionalne programske dokumente za sosedstvo ter v programski okvir IPA III.

NDICI – Globalna Evropa določa načelo odprte in sodelovalne finančne strukture za razvoj. Komisija bo izkoristila dolgoletne izkušnje upravičenih institucij držav članic za financiranje razvoja, da bi zagotovila, da se bo njihovo široko sektorsko in geografsko strokovno znanje optimalno uporabilo.

Poleg orodij za razvoj institucij, ki omogočajo izmenjavo znanja med nacionalnimi upravami v okviru programov, kot sta TAIEX ali twinning, si bo Komisija prizadevala za nadaljnjo podporo oblikovanju partnerstev.

Za večjo mobilizacijo zasebnih naložb

Že pred začetkom pandemije COVID-19 javna sredstva še zdaleč niso zadostovala za odpravo ogromne vrzeli v financiranju ciljev trajnostnega razvoja, financiranje za razvoj pa se je vse bolj uporabljalo za mobilizacijo bilijonov potrebnih sredstev. Zaradi krize, naraščajočih potreb in zmanjševanja sredstev je bolj kot kdaj prej treba mobilizirati dodatna sredstva za pomoč partnerskim državam pri izpolnjevanju njihovih finančnih potreb ter doseganju ciljev trajnostnega razvoja in ciljev Pariškega sporazuma. Ključno je, da EU mobilizira finančna sredstva zasebnega sektorja, da bi pomagala financirati zeleno, trajnostno in vključujoče okrevanje ter pospešila napredek pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja. Boljša uporaba uradnega razvojnega financiranja je bistvena za pomoč pri privabljanju zasebnih finančnih sredstev in spodbujanje kapitalskih trgov v podporo ciljem trajnostnega razvoja v državah v razvoju. V zvezi s tem je trajnostno financiranje ključnega pomena za mobilizacijo mednarodnega in domačega zasebnega kapitala za financiranje trajnostnih naložb v partnerskih državah. Finančna veja instrumenta NDICI – Globalna Evropa je okrepljena, saj zagotavlja več zmogljivosti za finančne instrumente, zlasti z jamstvom za zunanje delovanje, ki bo krilo naložbe v višini do 53,4 milijarde EUR, vključno s 40 milijardami EUR v operacijah EFSD+ za obdobje 2021–2027, zlasti za pomoč pri mobilizaciji dodatnih javnih in zasebnih naložb. S strategijo Global Gateway bo Evropa v celoti izpolnila pri zmanjšanju naložbene vrzeli na svetovni ravni in boljšemu izkoriščanju virov v podporo financiranju ciljev trajnostnega razvoja v državah v razvoju, zlasti s preučitvijo potencialne vloge drugih deležnikov, ki presegajo tradicionalne akterje, pri financiranju trajnostnega razvoja. 

Izboljšan pravni okvir in postopki za učinkovitejše izvajanje

V okviru uredbe o NDICI – Globalna Evropa je bil pravni okvir EU za zunanje delovanje pomembno racionaliziran in bo bistvenega pomena za vzpostavitev okrepljenega evropskega finančnega ustroja za razvoj. Uredba združuje več instrumentov in načinov financiranja (ki so imeli v prejšnjem programskem obdobju različne mehanizme upravljanja in različne pravne podlage 33 ) v okviru enega samega pravnega okvira in mehanizma upravljanja. Prejšnja ureditev je povzročila razdrobljenost zunanjih ukrepov, kar je otežilo zagotavljanje sinergij in skladnosti finančnih instrumentov. Novi okvir poenostavlja izvajanje podpore za naložbe, saj zagotavlja skladen sklop pravil, postopkov in upravljanja ter ustvarja enake konkurenčne pogoje za dvostranske in multilateralne institucije za financiranje razvoja. Komisija pripravlja tudi več novih pobud, da bi partnerskim institucijam olajšala oddajo vlog v okviru EFSD+, s čimer podpira cilje vključevanja.

Poleg tega uredba o NDICI – Globalna Evropa vzpostavlja neodvisen, nepristranski, vključujoč in pregleden sistem za obvladovanje tveganj prek tehnične skupine za ocenjevanje jamstva plus (GTAG+), ki je odprta za strokovnjake iz partnerskih institucij in zainteresiranih držav članic ter ki ga organizira in vodi Komisija. Metodologije ocenjevanja tveganja in prejemkov se dosledno uporabljajo za vse naložbene sklope. GTAG+ bo med finančnimi institucijami spodbujala skupno razumevanje metodologije ocenjevanja tveganja in njenih temeljnih predpostavk, s čimer se bosta izboljšali splošna preglednost in nazadnje učinkovitost postopka obvladovanja tveganj. 

Nazadnje, uredba o NDICI – Globalna Evropa in uredba o IPA III vključujeta določbe za okrepljeno spremljanje in poročanje. S spremljanjem rezultatov, ki temelji na dokazih, in vrednotenja se lahko podpira tudi komunikacija in prepoznavnost v skladu s prednostnimi nalogami, opredeljenimi v strateških načrtih na državni, regionalni in svetovni ravni.

V središču izboljšav sedanje finančne strukture je NDICI – Globalna Evropa, vendar bo Komisija izvedla dodatne ukrepe za doseganje večjega učinka in okrepitev usmerjanja, usklajevanja, vključevanja in prepoznavnosti politike.

2.2.2    Ukrepi za potrditev močnega usmerjanja politike EU

V tem oddelku so poleg ukrepov v zvezi z NDICI – Globalna Evropa in drugimi strateškimi dokumenti predstavljeni dodatni ukrepi, namenjeni krepitvi „usmerjanja politike EU“.

Enotno nastopanje v multilateralnih finančnih institucijah

Komisija in visoki predstavnik/podpredsednik v zvezi s sestavami Sveta znotraj EU podpirata zahtevo več držav članic, da bi moral biti Svet v razpravah o razvojnem financiranju sestavljen iz dveh svetov: Sveta za ekonomske in finančne zadeve (ECOFIN) in Sveta za zunanje zadeve (FAC – razvojna sestava). S tem bi se pri vprašanjih, povezanih z razvojnim financiranjem, upoštevali vsi ustrezni vidiki (finančna vzdržnost, zunanja politika in vpliv na razvoj) in olajšalo oblikovanje stališča EU. To bi lahko pomagalo pri zavzetju skupnega stališča v multilateralnih finančnih institucijah. To je še toliko pomembneje ob uvedbi strategije Global Gateway, katere namen je zagotoviti horizontalni pristop k izvajanju strateških prednostnih nalog EU s podporo naložbam v tretjih državah, ki zajema razvojno in nerazvojno pomoč.

Na mednarodni ravni je bistveno zagotoviti učinkovito, usklajeno in dosledno obveščanje o političnih prednostnih nalogah EU v forumih in organih, kjer je zastopanih več evropskih akterjev. EU in njene države članice bi morale nastopati enotno, da bi čim bolj povečale svoj vpliv in učinek vzvoda. EU bi morala še naprej spodbujati partnerstva z različnimi evropskimi in mednarodnimi finančnimi institucijami v okviru obsežnega programa reform in ključnih političnih prednostnih nalog. Prav tako bi si bilo treba prizadevati za skupna stališča o strateških načrtih vseh multilateralnih razvojnih bank, katerih delničarke so države članice EU.

2.2.3    Ukrepi za spodbujanje okrepljenega usklajevanja

V tem oddelku so poleg ukrepov v zvezi z NDICI – Globalna Evropa in drugimi strateškimi dokumenti predstavljeni dodatni ukrepi, namenjeni krepitvi usklajevanja med deležniki evropskega finančnega ustroja za razvoj.

Okrepljeno usklajevanje na državni in regionalni ravni

V skladu z okrepljenim poudarkom na geografskem pristopu je treba pri odločanju o projektih, ki jih je treba kriti s finančnimi instrumenti, vrsti potrebnih naložb in finančnih institucijah, ki jih je treba vključiti, upoštevati posebnosti držav ali regij (npr. vprašanja vzdržnosti dolga). Zato bo ključnega pomena spodbujanje tesnejšega usklajevanja na državni in regionalni ravni. 

Delegacije EU bi morale imeti na podlagi svojega lokalnega strokovnega znanja osrednjo vlogo pri oblikovanju pobud Ekipe Evropa in drugih skupnih dejavnosti sodelovanja v partnerskih državah EU ter podpiranju posebnih političnih reform. Evropski razvojni akterji in finančne institucije bi se morali zlasti bolj zanašati na delegacije EU pri oblikovanju seznamov naložbenih projektov, ki imajo lahko preobrazbeni razvojni učinek. Skupno načrtovanje in izvajanje na ravni držav z evropskimi partnerji se bosta okrepila tudi s predhodnim dialogom med delegacijami EU in ključnimi razvojnimi akterji.

Poleg finančnih instrumentov in za pospešitev krepitve zmogljivosti v partnerskih državah bo okrepljena tudi tehnična pomoč, vključno z mobilizacijo strokovnega znanja evropskega javnega sektorja, zlasti za podporo upravnim in regulativnim reformam partnerskih držav ter za spodbujanje spoštovanja evropskih in mednarodnih standardov.

Razširjeni dialog in sodelovanje z neevropskimi finančnimi institucijami

Uspešno sodelovanje na svetovni ravni pomeni tudi, da mora EU razširiti dialog in sodelovanje na razvojne banke držav, ki niso članice EU, ter poglobiti partnerstva in zavezništva z deležniki zunaj EU.

2.2.4    Ukrepi za vzpostavitev bolj vključujoče finančnega ustroja

V tem oddelku so poleg ukrepov v zvezi z instrumentom NDICI – Globalna Evropa in drugimi strateškimi dokumenti predstavljeni dodatni ukrepi, namenjeni krepitvi vključenosti v finančni ustroj za razvoj.

Cilj Komisije je vzpostaviti vključujoč in integriran sistem, v katerem lahko vsi akterji sodelujejo s svojimi orodji in strokovnim znanjem za povečanje javnega financiranja, vključevanje zasebnih vlagateljev ter krepitev zmogljivosti in tehnične pomoči.

Z boljšim pretokom informacij in rednimi izmenjavami, kot je predlagano v oddelku za usklajevanje, se bo prispevalo k utrjevanju poti večje vključenosti in zagotovilo, da se vse države članice in njihovi razvojni akterji zavedajo naložbenih možnosti ter da se za doseganje večjega učinka na terenu uporabi najučinkovitejša kombinacija orodij in akterjev.

Zagotavljanje vključujočih razprav na vseh ravneh

Vsi deležniki, zlasti Komisija, predstavniki držav članic za razvoj, evropske multilateralne in bilateralne finančne institucije ter organizacije za razvojno sodelovanje, bodo redno pregledovali napredek pri izboljšanju evropskega finančnega ustroja za razvoj. Tako se bo zagotovila večja vključenost s povezovanjem vseh predstavnikov držav članic za razvoj, evropskih multilateralnih in bilateralnih finančnih institucij ter organizacij za razvojno sodelovanje, skupaj s Komisijo. 

Poleg razprav o pregledu stanja in usmerjanju razprav na visoki ravni je treba okrepiti vključujoče usklajevanje horizontalnih vprašanj na tehnični ravni.

Okrepljena podpora za stebrne ocene

Komisija zelo ceni možnost, da vse evropske finančne institucije opravijo svojo vlogo v finančnem ustroju za razvoj. Opozoriti je treba, da stebrna ocena ni predpogoj za sodelovanje v skupnih naložbah (kot so pobude Ekipe Evropa), in Komisija bo, kot je bilo navedeno zgoraj, proučila možnost zagotavljanja spodbud za dajanje prednosti skupnim predlogom z evropskimi subjekti, ki niso bili ocenjeni s stebrno oceno (če bo vodilni subjekt ocenjen s stebrno oceno).

2.2.5    Ukrepi za povečanje prepoznavnosti in vpliva EU

V tem oddelku so poleg ukrepov v zvezi z NDICI – Globalna Evropa in drugimi strateškimi dokumenti predstavljeni dodatni ukrepi, namenjeni krepitvi komunikacije in splošne prepoznavnosti EU.

Krepitev komunikacijskih prizadevanj v okviru pristopa Ekipa Evropa

Da bi povečali prepoznavnost razvojnih ukrepov EU in držav članic na svetovni in lokalni ravni ter zagotovili, da bo Evropa veljala za vplivnega svetovnega akterja, ki ustreza pomenu njenega finančnega posredovanja, je bistveno, da akterji evropskega finančnega ustroja za razvoj združijo moči v prizadevanjih na področju komuniciranja.

S pojavom novih donatorjev je pomembno, da se lahko obseg evropske podpore partnerskim državam natančno prikaže. Za učinkovito obveščanje o splošni podpori, ki jo mobilizirajo EU in njene države članice, bo treba odpraviti pomanjkanje primerljivih podatkov med državami članicami in evropskimi finančnimi institucijami.

Pristop Ekipa Evropa bo osrednji del prizadevanj EU za strateško komuniciranje in javno diplomacijo, tako na svetovni kot na državni in regionalni ravni. V zvezi s tem lahko pobude Ekipe Evropa zagotovijo koristno in vidno priložnost za oblikovanje komunikacijskih prizadevanj. Za sosedstvo in Zahodni Balkan bo osredotočenost na gospodarskih in naložbenih načrtih kot ključnih orodjih za doseganje rezultatov v okviru pristopa Ekipa Evropa.

9.SKLEP

Potrebno je hitro, usklajeno in ambiciozno ukrepanje, da se zagotovi izboljšanje evropskega finančnega ustroja za razvoj in doseganje želenega učinka tako za EU kot za njene partnerice.

Odziv Ekipe Evropa na krizo zaradi COVID-19 je pokazal, da so EU, njene države članice in njihove finančne institucije močnejše, kadar sodelujejo in sledijo skupnim ciljem. Finančni ustroj mora temeljiti na tem pristopu, da se zagotovi pravočasna izmenjava informacij med finančnimi partnerji in ustreznimi zainteresiranimi stranmi ter sodelovanje, od zagotavljanja tehnične pomoči do izvedbe projektov in predhodne ocene do ocenjevanja, pri čemer se je treba opreti na strokovno znanje svoje države, sektorja ali finančnega znanja. Njihovo delovanje naj bi usmerjali skupni cilji pod močnim političnim usmerjanjem EU. To bo prineslo tudi prepoznavnost in priznanje EU kot ključnega mednarodnega partnerja.

Dejavna udeležba in prizadevanja vseh sodelujočih partnerjev so ključnega pomena za optimizacijo evropskega finančnega ustroja za razvoj, izboljšanje sodelovanja, povečanje učinka in zagotovitev, da se EU ustrezno prizna vloga ključnega svetovnega akterja. Komisija in visoki predstavnik/podpredsednik sta v tesnem partnerstvu z vsemi evropskimi zainteresiranimi stranmi pripravljena prevzeti osrednjo vlogo pri teh prizadevanjih in sta že začela izvajati predlagane ukrepe za izboljšanje.

Priloga: Akterji evropskega finančnega ustroja za razvoj

Države, ki niso članice EU

Multilateralne razvojne banke: Evropska investicijska banka (EIB), Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD)

Svetovne/regionalne/mednarodne banke: Skupina Svetovne banke (WBG), Afriška razvojna banka (AfDB), Azijska razvojna banka (ADB), Medameriška razvojna banka (IDB) itd.

(1)

 Evropska komisija (2021), Ekipa Evropa je kot vodilna svetovna donatorka leta 2020 povečala uradno razvojno pomoč na 66,8 milijarde evrov , 13. april 2021 .

(2)

OECD (2020), Global Outlook on Financing for Sustainable Development 2021: A New Way to Invest for People and Planet (Svetovne napovedi o financiranju za trajnostni razvoj 2021: nov način vlaganja za ljudi in planet), OECD Publishing, Pariz.

(3)

 Skupno sporočilo Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in EIB Strategija Global Gateway , 1. december 2021, JOIN(2021) 30 final.

(4)

Evropska komisija (2022), EU-Afrika: Naložbeni sveženj strategije povezljivosti Global Gateway , 18. februar 2022.

(5)

Uredba (EU) 2021/947 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. junija 2021 o vzpostavitvi Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa, spremembi in razveljavitvi Sklepa št. 466/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU) 2017/1601 in Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009 (UL L 209, 14.6.2021, str. 1).

(6)

Uredba (EU) 2021/1529 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. septembra 2021 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA III) (UL L 330, 20.9.2021, str. 1).

(7)

Glej na primer Camdessus, M. (2010), European Investment Bank’s external mandate 2007–2013 Mid‐Term Review – Report and recommendations of the Steering Committee of “wise persons” (Camdessusovo poročilo in priporočila usmerjevalnega odbora „modrecev“ v okviru vmesnega pregleda zunanjega mandata EIB iz leta 2010), EIB Publishing, Luxembourg.

(8)

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu in EIB z naslovom Učinkovitejša finančna arhitektura za naložbe zunaj Evropske unije , 12. september 2018, COM(2018) 644 final.

(9)

Skupina modrecev na visoki ravni za evropski finančni ustroj za razvoj (2019), Europe in the world – The future of the European financial architecture for development (Evropa v svetu – prihodnost evropskega finančnega ustroja za razvoj), generalni sekretariat Sveta EU, Bruselj.

(10)

Obvestilo generalnega sekretariata Sveta delegacijam EU z naslovom Feasibility study on options for strengthening the future European financial architecture for development – Executive Summary (Študija izvedljivosti o možnostih za krepitev prihodnjega evropskega finančnega ustroja za razvoj – povzetek), 14. april 2021, GSC(2021) 6961/1/21 REV 1.

(11)

 Sklepi Sveta o krepitvi evropskega finančnega ustroja za razvoj , 14. junij 2021, GSC(2021) 9462/1/21 REV 1.

   Glej tudi sklepe Sveta o krepitvi evropskega finančnega ustroja za razvoj , 5 . december  2019 , GSC( 2019 )  14434 / 19 .

(12)

15 članov: Bio (BE), CDC (UK), COFIDES (ES), DEG (DE), Finnfund (FI), FMO (NL), IFU (DK), Norfund (NO), OeEB (AT), Proparco (FR), SBI/BMI (BE), SIFEM (CH), Sace Simest (IT), SOFID (PT), Swedfund (SE).

(13)

AFD, KfW, CDP, AECID in Evropska komisija.

(14)

 Člani ADA (AT), AECID (ES), AICS (IT), AFD (FR), British Council (UK), Camoes (PT), CPVA (LT), CzechAid (CZ), Enabel (BE), Expertise France (FR), FIIAPP (ES), GIZ (DE), LuxDev (LU), SlovakAid (SK), Sida (SE), SNV (NL), RoAid (RO). Pridružene družbe: Danida (DK), FCDO (UK), MFA (EE) in MFA (NL). Opazovalka: Komisija. Mreža strokovnih delavcev zagotavlja povratne informacije o politikah z vidika strokovnih delavcev.

(15)

  Memorandum o soglasju med Evropsko komisijo, EIB in EBRD (2012) glede sodelovanja zunaj Evropske unije , Bruselj.

(16)

Celoten seznam je na voljo v prilogi.

(17)

EIB, KfW, AFD – operacije sofinanciranja in združevanje virov za ocenjevanje in spremljanje projektov, izmenjavo informacij in posvetovanje.

(18)

Kot je sklad za financiranje ukrepov v zvezi s podnebnimi spremembami „Interact Climate Change Facility“ (ICCF), katerega delničarji trenutno vključujejo: AFD, EIB, CDC, DEG, PROPARCO, BIO, Finnfund, COFIDES, Norfund, OeEB, SIFEM, Swedfund, European Financing Partners, delničarji so EIB in 13 ustanov za financiranje razvoja EU: Bio, CDC, COFIDES, DEG, Finnfund, FMO, IFU, PROPARCO, Norfund, SBI-BMI, Swedfund, SIFEM in OeEB ali Friendship Facility (PROPARCO – Francija, FMO – Nizozemska in DEG – Nemčija).

(19)

 Obvestilo generalnega sekretariata Sveta delegacijam EU Evropski finančni ustroj za razvoj – skupno poročilo EIB in EBRD , 25. november 2021, GSC(2021) 14398/21.

(20)

Načrt za zunanje naložbe v celovit pristop združuje tri dopolnjujoče se stebre (financiranje za pritegnitev dodatnih virov z mešanim financiranjem in jamstvom EFSD, tehnično pomoč, naložbeno ozračje). Glej Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropski centralni banki, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in Evropski investicijski banki „ Krepitev evropskih naložb za delovna mesta in rast: druga faza Evropskega sklada za strateške naložbe in nov evropski načrt za zunanje naložbe “, 14. september 2016, COM(2016) 581 final.

(21)

Uredba (EU) 2017/1601 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. septembra 2017 o vzpostavitvi Evropskega sklada za trajnostni razvoj (EFSD), jamstva EFSD ter jamstvenega sklada EFSD (UL L 249, 27.9.2017, str. 1).

(22)

Regionalni mehanizmi: naložbena platforma za Afriko, sklad za spodbujanje naložb na Karibih, sklad za spodbujanje naložb v Pacifiku, sklad za spodbujanje naložb v Aziji, Sklad za spodbujanje naložb v Srednji Aziji, sklad za spodbujanje naložb v Latinski Ameriki, naložbena platforma za sosedstvo in naložbeni okvir za Zahodni Balkan. S tematskega vidika: pobude za financiranje kmetijstva (AgriFI) in elektrifikacije (ElectriFI).

(23)

Evropska komisija (2019), Platforma EU za kombiniranje pri zunanjem sodelovanju .

(24)

Pristop „Ekipa Evropa“ je pristop, s katerim se črpajo prispevki Evropske unije in združujejo sredstva, ki jih mobilizirajo države članice in finančne institucije EU, ob upoštevanju pristojnosti EU in postopkov odločanja, vključno s pravili glasovanja, določenimi v Pogodbah EU. Pristop Ekipa Evropa temelji na EU, njenih državah članicah, njihovih finančnih institucijah, vključno z nacionalnimi razvojnimi bankami in izvajalskimi agencijami, ter EIB in EBRD. Izvaja se tudi v partnerskih državah EU, vključno prek delegacij EU, da se omogoča lažje usklajevanje EU na kraju samem.

(25)

Skupno sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o globalnem odzivu EU na pandemijo COVID-19 , 8. april 2020, JOIN(2020) 11 final.

(26)

  Poročilo Komisije Svetu o priporočilih skupine modrecev na visoki ravni za evropski finančni ustroj za razvoj , 31. januar 2020, COM(2020) 43 final.

(27)

Skupno sporočilo Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in EIB Strategija Global Gateway , 1. december 2021, JOIN(2021) 30 final.

(28)

Evropska komisija (2022), EU-Afrika: Naložbeni sveženj strategije povezljivosti Global Gateway , 18. februar 2022.

(29)

Kadar je to primerno, se lahko status opazovalca podeli prispevajočim, upravičenim partnerjem, partnerskim državam, ustreznim regionalnim organizacijam in drugim deležnikom.

(30)

Glej: https://ec.europa.eu/international-partnerships/global-europe-programming_en , https://ec.europa.eu/neighbourhood-enlargement/funding-and-technical-assistance/neighbourhood-development-and-international-cooperation-instrument-global-europe-ndici-global-europe_en in https://ec.europa.eu/neighbourhood-enlargement/enlargement-policy/overview-instrument-pre-accession-assistance_en . 

(31)

Bodisi skupno bodisi dvostransko načrtovanje programov. EU in države članice se s skupnim načrtovanjem programov dogovorijo o skupnem odzivu EU in njenih držav članic na razvojno strategijo partnerske države/regije, kar je takojšnja priložnost za izboljšanje usklajevanja, učinkovitosti in učinka.

(32)

 Kot je bilo napovedano v Strategiji za financiranje prehoda na trajnostno gospodarstvo , objavljeni 6. julija 2021.

(33)

V večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 se je razdelek „Globalna Evropa“ izvajal z več finančnimi instrumenti. Med njimi so:

• Uredba (EU) 2015/322 o izvajanju 11. Evropskega razvojnega sklada;

• Uredba (EU) št. 230/2014 o vzpostavitvi instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru;

• Uredba (EU) št. 232/2014 o vzpostavitvi evropskega sosedskega instrumenta;

• Uredba (EU) št. 233/2014 o vzpostavitvi instrumenta za razvojno sodelovanje;

• Uredba (EU) št. 234/2014 o vzpostavitvi partnerskega instrumenta za sodelovanje s tretjimi državami;

• Uredba (EU) št. 235/2014 o vzpostavitvi evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice;

• Uredba (EU) 2017/1601 o ustanovitvi Evropskega sklada za trajnostni razvoj, jamstva EFSD in jamstvenega sklada EFSD;

• Sklep (EU) 2018/412 o spremembi Sklepa št. 466/2014/EU o odobritvi jamstva EU Evropski investicijski banki za izgube pri financiranju v podporo naložbenim projektom zunaj Unije (pooblastilo za zunanja posojila);

• Uredba (EU) 2018/409 o spremembi Uredbe Sveta 480/2009 o ustanovitvi Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe.

(34)

 Delovni dokument služb Komisije z naslovom Launching the Global Europe Performance Monitoring System containing a Revised Global Europe Results Framework (Vzpostavitev sistema za spremljanje uspešnosti v okviru Globalne Evrope, ki vsebuje revidiran okvir za rezultate Globalne Evrope), 25. januar 2022, SWD(2022) 22 final.

(35)

 Forum sestavljajo generalni direktorji, pristojni za razvoj iz vseh držav članic, ter ustrezni generalni direktorji Komisije za mednarodna partnerstva, za sosedska in širitvena pogajanja, za evropsko civilno zaščito in operacije humanitarne pomoči ter generalni sekretar Evropske službe za zunanje delovanje. V razširjeni različici Ekipe Evropa vključuje tudi višje vodstvo razvojnih agencij držav članic in finančnih institucij držav članic ter EIB in EBRD.

(36)

 Poenostavljene oblike financiranja bi morale biti še vedno skladne z načelom dobrega finančnega poslovodenja in zlasti z načeli gospodarnosti, učinkovitosti in preprečevanja dvojnega financiranja.