MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 9. avgusta 2022

o predlogu direktive v zvezi z ureditvami prenosa, upravljanjem likvidnostnega tveganja, nadzorniškim poročanjem, zagotavljanjem storitev depozitarjev in storitev skrbništva ter dajanjem posojil s strani alternativnih investicijskih skladov

(CON/2022/26)

(2022/C 379/01)

Uvod in pravna podlaga

Evropska komisija je 25. novembra 2021 objavila sveženj pravnih aktov v podporo uniji kapitalskih trgov, vključno s predlogom direktive o spremembi direktiv 2011/61/EU in 2009/65/ES v zvezi z ureditvami prenosa, upravljanjem likvidnostnega tveganja, nadzorniškim poročanjem, zagotavljanjem storitev depozitarjev in storitev skrbništva ter dajanjem posojil s strani alternativnih investicijskih skladov (1) (v nadaljnjem besedilu: predlagana direktiva).

Evropska centralna banka (ECB) se je odločila, da o predlagani direktivi poda mnenje na lastno pobudo. Pristojnost ECB, da poda mnenje, izhaja iz členov 127(4) in 282(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije, saj predlagana direktiva vsebuje določbe, ki vplivajo na temeljno nalogo Evropskega sistema centralnih bank (ESCB), da opredeli in izvaja denarno politiko Unije, v skladu s členom 127(2) Pogodbe, na nalogo ESCB, da prispeva k nemotenemu vodenju politik pristojnih organov glede stabilnosti finančnega sistema, v skladu s členom 127(5) Pogodbe ter na naloge ECB, ki se nanašajo na zbiranje statističnih informacij, v skladu s členom 5 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke.

V skladu s prvim stavkom člena 17.5 Poslovnika Evropske centralne banke je to mnenje sprejel Svet ECB.

Splošne pripombe

1.   Cilji predlagane direktive

1.1.

ECB pozdravlja glavne cilje predlagane direktive, da se zapolnijo regulativne vrzeli pri delovanju Direktive 2011/61/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2) (v nadaljnjem besedilu: direktiva o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov ali direktiva o UAIS), zagotovi skladen nadzorni pristop k tveganjem, ki jih alternativni investicijski skladi (AIS) pomenijo za finančni sistem, ter zagotovi visoka raven zaščite vlagateljev in hkrati olajša povezovanje AIS na finančni trg EU.

1.2.

ECB prav tako podpira splošni cilj predlagane direktive, da se bolje uskladijo zahteve direktive o UAIS in Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3) (v nadaljnjem besedilu: direktiva o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje ali direktiva o KNPVP) glede vprašanj, ki so enako pomembna za obe direktivi, kot so ureditve prenosa in skrbniške storitve. Vendar se to mnenje osredotoča na predlagane spremembe direktive o UAIS.

1.3.

Kakor je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, bi bilo po mnenju ECB dobro, če bi predlagana direktiva zajemala tudi vprašanja, ki v direktivi o UAIS niso obravnavana, kot so operacionalizacija in razvoj makrobonitetnih orodij za uporabo ex ante kot sredstvo za zmanjševanje tveganj, ki jih AIS pomenijo za finančni sistem, ter zagotavljanje, da so ECB in drugim zadevnim centralnim bankam ESCB na voljo podrobni podatki o posameznih AIS.

Posebne pripombe

2.   Orodja za upravljanje likvidnosti in makrobonitetna orodja

2.1.

ECB na splošno pozdravlja cilj predlagane direktive, da se uskladijo obveznosti upraviteljev AIS (UAIS) glede upravljanja likvidnostnih tveganj, zlasti uvedbe vrst orodij za upravljanje likvidnosti, ki bi bila na voljo UAIS odprtih AIS za upravljanje likvidnostnih tveganj teh skladov, kot so visoke ravni odkupov s strani vlagateljev v kratkem času in odkupi, ki so osredotočeni na določen segment skladov. Vendar pa bi moral biti cilj predlagane direktive tudi omejiti likvidnostno neskladje med sredstvi in obveznostmi AIS, in sicer z ukrepi, ki bi bili usmerjeni posebej na sredstva ali obveznosti.

2.2.

Določbe predlagane direktive v zvezi z orodji za upravljanje likvidnosti (4) so skromne. V tej zvezi predlagana direktiva zahteva, da UAIS odprtih AIS izberejo vsaj en ustrezen instrument za upravljanje likvidnosti s sezama, določenega v Prilogi II k predlagani direktivi, za morebitno uporabo v korist vlagateljev v AIS (5). V izrednih okoliščinah predlagana direktiva dovoljuje tudi začasno prekinitev ponovnega odkupa ali izplačila enot AIS, če je to utemeljeno z upoštevanjem interesov vlagateljev v AIS (6). Predlagana direktiva torej določa skupni niz izbirnih orodij za upravljanje likvidnosti, ki jih lahko uporabljajo UAIS odprtih AIS, bi se pa sposobnost teh AIS za obvladovanje likvidnostnih tveganj okrepila, če bi bili UAIS dolžni izbrati vsaj nekaj od naštetih orodij in ne zgolj enega.

2.3.

Predlagana direktiva zahteva, da Komisija v 60 mesecih od začetka veljavnosti predlagane direktive začne pregled delovanja pravil iz direktive o UAIS (7). ECB predlagani pregled podpira, zlasti v delu, ki se nanaša na ustreznost zahtev za UAIS, ki upravljajo AIS, iz katerih se dajejo posojila, in sicer zaradi možnih tveganj za finančno stabilnost v tem sektorju, ki vztrajno raste. Vendar pa bi bilo treba predlagani pregled razširiti, da bi zajel dva dodatna vidika. Prvič, pregled bi moral zajemati razvoj makrobonitetnih orodij za upravljanje likvidnostnega tveganja, zlasti uporabo orodij za vnaprejšnje upravljanje likvidnosti, s katerimi se obravnava likvidnostno neskladje. Nekatera makrobonitetna orodja (8) je mogoče prilagoditi posebnim tveganjem za finančno stabilnost, ki se lahko pojavijo v sektorju AIS, in jih je mogoče izvajati še pred nastankom stresnega dogodka. Drugič, pregled bi moral posebej zajemati to, kako UAIS odprtih AIS s finančnim vzvodom določajo omejitve finančnega vzvoda in kako pristojni organi v skladu z direktivo o UAIS (9) uporabljajo svoja nadzorniška pooblastila v zvezi s takimi omejitvami finančnega vzvoda. Komisija bi morala pri ocenjevanju vidikov upravljanja AIS v državah članicah upoštevati tudi razvoj ustreznih mednarodnih standardov.

3.   Poročanje

3.1.

S predlagano direktivo se želi odpraviti podvojene zahteve za poročanje po zakonodaji Unije in nacionalni zakonodaji, vključno z nekaterimi statističnimi uredbami, ki jih je sprejela ECB (10), da se izboljša učinkovitost in zmanjšajo upravna bremena za UAIS (11). Zato predlagana direktiva pooblašča Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA), da Komisiji predloži poročilo za razvoj integriranega zbiranja nadzorniških podatkov, ki bi se med drugim osredotočilo na to, kako zmanjšati podvajanja in nedoslednosti med okviri poročanja v sektorju upravljanja premoženja in drugih sektorjih finančne industrije. Predlaga se, da ESMA pri pripravi tega poročila med drugim tesno sodeluje z ECB (12).

3.2.

ECB je pri pripravi tega poročila za razvoj integriranega zbiranja nadzorniških podatkov pripravljena sodelovati z ESMA, da se zagotovi skladnost z drugimi zahtevami za poročanje investicijskih skladov. Vendar ECB poudarja, da integracija osnovne infrastrukture za poročanje ne sme ovirati ali drugače posegati v pristojnost ECB, da sprejema statistične uredbe za svoje namene ali da še naprej vključuje celoten sklop ustreznih zahtev za statistično poročanje v ustrezne uredbe ECB, kot sta uredbi o zbiranju statističnih podatkov o imetjih vrednostnih papirjev ter o sredstvih in obveznostih investicijskih skladov (13).

4.   Dostop ESCB do podrobnih podatkov o sektorju AIS

4.1.

ECB ugotavlja, da člen 25(2) direktive o UAIS od pristojnih organov (14) matične države članice UAIS zahteva zagotavljanje, da se vse informacije, zbrane v skladu s členom 24 direktive o UAIS o vseh UAIS, ki jih nadzorujejo, in informacije, zbrane v skladu s členom 7 direktive o UAIS (v nadaljnjem besedilu: podatki o posameznih AIS), dajo na voljo pristojnim organom drugih zadevnih držav članic, ESMA in ESRB po postopku iz člena 50 direktive o UAIS o sodelovanju pri nadzoru. Vendar predlagana direktiva ne prinaša nobene večje spremembe glede vrst podatkov o posameznih AIS, ki jih pristojni organi v skladu s 24 členom direktive o UAIS zahtevajo od UAIS, ki jih nadzorujejo, niti glede drugih organov, ki jim morajo pristojni organi te podatke dati na voljo (15).

4.2.

Predlagana direktiva bi morala zahtevati, da ESMA, ki zdaj od pristojnih organov prejema podatke o posameznih AIS, te podatke da na voljo tudi ECB in drugim zadevnim centralnim bankam ESCB, da jim omogoči izpolnjevanje njihovih nalog, vključno s tistimi po Pogodbi glede opredelitve in izvajanja denarne politike ter prispevanja k stabilnosti finančnega sistema.

4.3.

Prvič, v zvezi s temeljno nalogo ESCB, da opredeli in izvaja denarno politiko, ter njegovim poglavitnim ciljem, da zagotavlja stabilnost cen, je treba opozoriti, da AIS prevzemajo pozicije na trgu vrednostnih papirjev, še zlasti pri produktih s stalnim donosom (16). Njihove pozicije imajo kot del njihove investicijske strategije pogosto finančni vzvod (17), vključno z uporabo izvedenih finančnih instrumentov. Take strategije lahko okrepijo gibanja na trgih državnih obveznic (18) in s tem vplivajo na transmisijo denarne politike v gospodarstvo, saj donosi državnih obveznic delujejo kot referenčna stopnja za pogoje financiranja podjetij in gospodinjstev. Takšni medsebojni vplivi z denarno politiko so še posebej pomembni v sedanjem času „normalizacije“ denarne politike, in sicer zaradi dveh razlogov. Prvi razlog je zgoraj navedena možnost, da naložbene strategije AIS okrepijo gibanja pri donosih državnih obveznic, s čimer povzročajo neupravičeno zaostrovanje pogojev financiranja zasebnega sektorja. Drugi pa je, da lahko AIS uporabljajo tudi naložbene strategije, pri katerih kupujejo določene državne obveznice euroobmočja in hkrati prodajajo druge državne obveznice euroobmočja, kar lahko prispeva k razlikam med donosi državnih obveznic euroobmočja. Pomembnost takih učinkov krepitve gibanj na trgih državnih obveznic je bila zaznana med pandemijo COVID-19 (19) in se bo verjetno še povečala, saj sektor AIS še naprej raste (20). AIS tudi vse bolj prispevajo k financiranju realnega gospodarstva, saj predstavljajo pomembne vlagatelje v vrednostne papirje, ki jih izdajajo podjetja. V tej zvezi je bilo pri pregledu strategije ECB (21) ugotovljeno, da so spreminjajoče finančne strukture, na primer povečanje finančnega posredništva preko nebančnega sektorja, spremenile transmisijo denarne politike.

4.4.

Drugič, dostop do podatkov o posameznih AIS bi centralnim bankam ESCB omogočil učinkovito izvajanje naloge, da prispevajo k stabilnosti finančnega sistema. Tveganja za finančno stabilnost, ki jih predstavljajo AIS, so se razkrila med nedavnim pretresom na trgih marca 2020, ko so se mnogi AIS soočili s hudim likvidnostnim stresom, ki je bil posledica znatnih odlivov in težav pri prodaji sredstev na trgih, kjer je bilo sekundarnega trgovanja malo ali ga sploh ni bilo. AIS so se na ta pritisk na likvidnost odzvali z obsežno prodajo sredstev in kopičenjem gotovine, številni pa so celo začasno prekinili izplačila. Takšno ravnanje AIS je povzročilo dodaten pritisk na vrednotenje sredstev in likvidnost na trgu, ki je prispeval k zaostrovanju pogojev za financiranje v realnem gospodarstvu in se je nazadnje sprostil šele z izrednimi ukrepi politike centralnih bank (22). Dogodki iz marca 2020 izpostavljajo, kako medsebojno prepletena sta poglavitni cilj ESCB v zvezi s stabilnostjo cen in njegova naloga, da prispeva k finančni stabilnosti, pri čemer je eno pogoj za uspešnost drugega. Kot je navedeno v pregledu strategije ECB, obstaja glede na tveganja za stabilnost cen, ki jih ustvarjajo finančne krize, jasen konceptualni razlog, da ECB pri svojih odločitvah glede denarne politike upošteva vidike finančne stabilnosti (23).

4.5.

Treba je izpostaviti, da ESCB že ima dostop do različnih nizov podatkov o nebančnih subjektih, ki jih zbirajo pristojni organi in repozitoriji sklenjenih poslov po uredbah Unije (24), s čimer se priznava potreba ESCB po dostopu do teh nizov podatkov za namene izvajanja denarne politike in pooblastil v zvezi s finančno stabilnostjo. Po mnenju ECB so takšne zakonodajne rešitve – pri katerih ima več organov dostop do istih nizov podatkov – učinkovite za izmenjavo podatkov med ustreznimi organi, saj preprečujejo podvajanje zahtev za poročanje, znižujejo stroške zbiranja podatkov in lajšajo preverjanje kakovosti podatkov. Prav tako podpirajo sodelovanje med organi, s čimer se olajšuje izpolnjevanje njihovih pooblastil. Poleg tega se v nizih podatkov, ki se poročajo v skladu z Uredbo (EU) 2015/2365 Evropskega parlamenta in Sveta (25) (v nadaljnjem besedilu: uredba o poslih financiranja z vrednostnimi papirji) in Uredbo (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (26) (v nadaljnjem besedilu: uredba o infrastrukturi evropskega trga), beležijo posamezni posli z izvedenimi finančnimi instrumenti in posli financiranja z vrednostnimi papirji; to so posli, ki se izvršujejo na trgih, na katerih so AIS pomembni akterji. Za razumevanje lastnosti tveganj pri posameznih AIS (npr. finančni vzvod, likvidnostno neskladje, medsebojna povezanost in baza vlagateljev) ter obsega, do katerega te lastnosti (in njihova heterogenost) usmerjajo dejavnost AIS na zgoraj navedenih trgih, morajo biti vsi zadevni organi sposobni podatke o finančnih poslih povezati z bilancami stanja pomembnih akterjev na trgu. Vse večja prisotnost in dejavnost AIS na teh trgih ima vse večji vpliv na transmisijski mehanizem denarne politike in na tveganja za finančno stabilnost, pri čemer mora ESCB oboje oceniti, da bi lahko učinkovito izpolnjeval poglavitni cilj v zvezi s stabilnostjo cen in nalogo, da prispeva k finančni stabilnosti.

4.6.

Zaradi pomanjkanja lastnega dostopa do podatkov o posameznih AIS se ECB trenutno opira na komercialne vire, ki nudijo drage, nepopolne in nepregledne podatke. V nasprotju z zavezujočo naravo poročanja podatkov po regulativnem okviru se AIS lahko sami odločajo, ali bodo poročali podatke za vključitev v komercialne nize podatkov, kar daje ESCB nepopoln in potencialno izkrivljen pregled nad trgom. To ima za posledico slabše poučene odločitve na področju denarne politike in ocene finančne stabilnosti. Poleg tega je preverjanje kakovosti komercialnih nizov podatkov zahtevno. ECB bi lahko načeloma spremenila svoje zadevne uredbe, ki se nanašajo na statistično poročanje (27), da bi zbirala enake ali zelo podobne podatke, kot se zbirajo na podlagi direktive o UAIS. Vendar bi bilo to v nasprotju s ciljem predlagane direktive, da se odpravijo podvojene zahteve za poročanje po zakonodaji Unije in nacionalni zakonodaji (28). Opozoriti je treba tudi na to, da mora ECB pri izvajanju naloge zbiranja statističnih podatkov po členu 5.1 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke upoštevati določena načela, ki vključujejo čim manjše breme za poročevalske enote (29). Poleg stroškov za poročevalske enote bi podvajanje zahtev za poročanje v zvezi z določenimi vrstami podatkov, ki niso vključene v sedanje zahteve za statistično poročanje, povzročilo tudi velike stroške za centralne banke ESCB in ECB. Na drugi strani bi bili v praksi stroški dostopa ECB do podatkov po direktivi o UAIS bistveno nižji, saj so podatki že zdaj na voljo v podatkovnih zbirkah in sistemih ECB zaradi statistične in druge podpore, ki jo ECB nudi ESRB (30), čeprav zaposleni v ECB in centralnih bankah ESRB do teh podatkov nimajo dostopa (31).

Kadar ECB priporoča, da se predlagana direktiva spremeni, so konkretni predlogi sprememb besedila s pripadajočimi pojasnili navedeni v ločenem tehničnem delovnem dokumentu. Tehnični delovni dokument je dostopen v angleščini na spletni strani EUR-Lex.

---

(1)  Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv 2011/61/EU in 2009/65/ES v zvezi z ureditvami prenosa, upravljanjem likvidnostnega tveganja, nadzorniškim poročanjem, zagotavljanjem storitev depozitarjev in storitev skrbništva ter dajanjem posojil s strani alternativnih investicijskih skladov, COM(2021) 721 final.

(2)  Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L 174, 1.7.2011, str. 1).

(3)  Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).

(4)  Glej člen 1, točka 6, predlagane direktive, ki v člen 16 direktive o UAIS vstavlja odstavke 2a do 2h, in Prilogo II k predlagani direktivi, ki nadomešča Prilogo V k direktivi o UAIS. Glej tudi člen 2, točka 4, predlagane direktive v zvezi z enako spremembo Direktive 2009/65/ES.

(5)  Člen 1, točka 6, predlagane direktive (ki v člen 16 direktive o UAIS vstavlja odstavek 2b).

(6)  Člen 1, točka 6, predlagane direktive (ki v člen 16 direktive o UAIS vstavlja odstavek 2c).

(7)  Člen 1, točka 21, predlagane direktive (ki v direktivo o UAIS vstavlja člen 69b).

(8)  Ta bi zajemala orodja, kot so nadzorniška določitev omejitev finančnega vzvoda (člen 25 direktive o UAIS, ki vsebuje pooblastilo pristojnega nacionalnega organa za določitev omejitev finančnega vzvoda AIS), začasna prekinitev izplačil v javnem interesu (člen 46(2), ki vsebuje pooblastilo pristojnega nacionalnega organa, da v javnem interesu začasno prekine izplačila) ali morebitne druge omejitve, kot so kapitalski blažilniki in razmerja med vrednostjo kredita in vrednostjo zastavljenega premoženja (LTV).

(9)  Glej člen 25(3) direktive o UAIS, ki med drugimi pooblastili vsebuje tudi pooblastilo pristojnega organa matične države članice UAIS, da določi omejitve glede ravni finančnega vzvoda, ki ga UAIS lahko uporabi pri svojem upravljanju AIS.

(10)  Uredba (EU) št. 1011/2012 Evropske centralne banke z dne 17. oktobra 2012 o statistiki imetij vrednostnih papirjev (ECB/2012/24) (UL L 305, 1.11.2012, str. 6) in Uredba (EU) št. 1073/2013 Evropske centralne banke z dne 18. oktobra 2013 o statistiki sredstev in obveznosti investicijskih skladov (ECB/2013/38) (UL L 297, 7.11.2013, str. 73).

(11)  Uvodna izjava 16 predlagane direktive.

(12)  Uvodna izjava 16 in člen 1, točka 21, predlagane direktive (ki v direktivo o UAIS vstavlja člen 69b). Glej tudi člen 2, točka 5, predlagane direktive (ki v direktivo o KNPVP vstavlja člen 20b).

(13)  Glej opombo 10.

(14)  Člen 4(1)(f) direktive o UAIS pristojne organe opredeljuje kot organe, ki so z zakonom ali drugim predpisom pooblaščeni za nadzor UAIS.

(15)  Glej zlasti člen 24(2) direktive o UAIS. Člen 1(10) predlagane direktive (ki spreminja člen 24 direktive o UAIS) zahteva, da UAIS redno poročajo pristojnim organom svoje matične države članice o trgih in instrumentih, s katerimi trgujejo v imenu AIS, ki jih upravljajo. Navedeni člen pooblašča ESMA, da pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi podrobnosti, o katerih je treba poročati. Člen 2(5)(1) predlagane direktive (ki uvaja nov člen 20a direktive o KNPVP) je enaka določba glede KNPVP.

(16)  EU alternative investment funds - 2022 statistical report, dostopno na spletni strani ESMA na naslovu www.esma.europa.eu.

(17)  Člen 4(1)(v) direktive o UAIS opredeljuje „finančni vzvod“ kot vsako metodo, s katero UAIS poveča izpostavljenost AIS, ki ga upravlja, in sicer preko izposojanja denarja ali vrednostnih papirjev, ali pa finančni vzvod, ki zajema pozicije izvedenih finančnih instrumentov ali kako drugače.

(18)  Glej na primer Odbor za finančno stabilnost. Holistic review of the March market turmoil, november 2020, in literatura, ki je tam navedena: https://www.fsb.org/wp-content/uploads/P171120-2.pdf (stran 30 in nasl.).

(19)  Glej članek Odbora za finančno stabilnost, naveden v opombi 18.

(20)  Kot se na primer meri glede na sredstva v njihovem upravljanju – glej poročilo ESMA iz opombe 16. Glej tudi ECB Occasional Paper Series, Non-bank financial intermediation in the euro area: implications for monetary policy transmission and key vulnerabilities, december 2021, strani 4 in 5, dostopno na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.

(21)  Glej pregled strategije ECB 2022, dostopen na naslovu:

https://www.ecb.europa.eu/home/search/review/html/ecb.strategyreview_monpol_strategy_overview.en.html.

(22)  Glej na primer oddelek 5.2 poročila ECB Financial Stability Review iz maja 2021, dostopno na spletni strani ECB na naslovu: www.ecb.europa.eu.

(23)  Glej pregled strategije ECB 2022; glej tudi Financial Stability Review ECB iz novembra 2021, razdelek z naslovom „The role of financial stability in the ECB’s new monetary policy strategy“.

(24)  Glej člen 81(3)(g) Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 201, 27.7.2012, str. 1) in člen 12(2)(f) Uredbe (EU) 2015/2365 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o preglednosti poslov financiranja z vrednostnimi papirji in ponovne uporabe ter spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 337, 23.12.2015, str. 1).

(25)  Uredba (EU) 2015/2365 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o preglednosti poslov financiranja z vrednostnimi papirji in ponovne uporabe ter spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 337, 23.12.2015, str. 1).

(26)  Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 201, 27.7.2012, str. 1).

(27)  To sta predvsem Uredba (EU) št. 1011/2012 Evropske centralne banke z dne 17. oktobra 2012 o statistiki imetij vrednostnih papirjev (ECB/2012/24) (UL L 305, 1.11.2012, str. 6) in Uredba (EU) št. 1073/2013 Evropske centralne banke z dne 18. oktobra 2013 o statistiki sredstev in obveznosti investicijskih skladov (ECB/2013/38) (UL L 297, 7.11.2013, str. 73).

(28)  ECB proučuje, kako bi lahko z uredbami ECB celoviteje izpolnili potrebe ECB po podatkih na tem področju, ne da bi povzročili dodatno breme poročanja za UAIS.

(29)  Člen 3a Uredbe Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (UL L 318, 27.11.1998, str. 8).

(30)  Glej uvodno izjavo 10 Uredbe (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (UL L 331, 15.12.2010, str. 1).

(31)  Tj. podatki Evropski centralni banki niso na voljo za druge namene kot zgolj na namen statistične podpore ESRB.