—

olajšajo in spodbujajo stalne prostovoljne izmenjave (21) o inovacijah v zdravstvenih sistemih za izmenjavo znanja in vzajemno učenje, da bi omogočili informirano sprejemanje odločitev in podprli nacionalne ukrepe glede na potrebe držav članic;

—

pregledajo postopek evalvacije, razširjanja in izvajanja najboljših praks in inovativnih rešitev, da bi ustrezno optimalizirale njihovo uporabo in učinek;

—

olajšajo in spodbujajo sodelovanje držav članic za zunanjo strokovno evalvacijo inovativnih rešitev;

—

spodbujajo razprave o strateških pristopih h krepitvi odpornosti zdravstvenih sistemov, glede na starajoče se prebivalstvo in potrebo po politikah za vse življenje, pa tudi v obstoječih in prihodnjih zdravstvenih forumih držav članic, kot sta strokovna skupina za ocenjevanje uspešnosti zdravstvenih sistemov (HSPA) (22) in usmerjevalna skupina za promocijo zdravja, preprečevanje bolezni in obvladovanje nenalezljivih boleznih (23);

—

nadaljujejo in podpirajo nadaljnje delo strokovne skupine za HSPA v njeni vlogi za izboljšanje našega razumevanja, kako bi lahko okrepili učinkovitost oskrbe, povečali dostopnost in izboljšali kakovost oskrbe in varnosti bolnikov ter preučijo potencial te skupine pri obravnavanju strateških pristopov k inovaciji in preoblikovanju zdravstvenih sistemov;

—

nadaljujejo in spodbujajo nadaljnje in uspešno sodelovanje držav članic na področju digitalnega zdravja, na primer v mreži e-zdravje (24), da bi podprle širše uvajanje digitalnih rešitev in storitev, s katerimi bi lahko okrepili učinkovitost, dostopnost in odpornost zdravstvenih sistemov ter hkrati zagotovili spoštovanje zasebnosti;

—

spodbujajo in promovirajo uporabo Instrumenta za tehnično podporo (25) in drugih mehanizmov EU za izvajanje reform, da bi okrepili odpornost zdravstvenih sistemov, tudi z inovacijami.

—

podpirajo kolaborativne raziskave in partnerstva držav članic za preoblikovanje zdravstvenih sistemov in sistemov oskrbe, da bi razvile na dokazih temelječe strategije, politike in inovativne načine oskrbe in ohranjanja zdravja prebivalstva;

—

po potrebi spodbujajo sodelovanje in partnerstva z mednarodnimi organizacijami, ki zagotavljajo strokovno podporo za analizo zdravstvenih sistemov, razvoj inovacij, izmenjavo znanja in izvajanje inovativnih rešitev;

—

podpirajo ustrezne organizacije civilne družbe pri njihovih prizadevanjih za promocijo zdravja in ozaveščanje ranljivih skupin.

—

okrepi usklajevanje programov in politik EU, da bi učinkoviteje podpirali reformiranje nacionalnih zdravstvenih sistemov z vsemi razpoložljivimi mehanizmi EU;

—

preuči možnost svetovalne službe z enotno točko dostopa, da bi državam članicam na zahtevo pomagala pri optimizaciji uporabe sredstev, mehanizmov in instrumentov EU v podporo načrtovanju, financiranju in spreminjanju njihovih zdravstvenih sistemov;

—

spodbuja in podpira priložnosti za izgradnjo zmogljivosti strokovnjakov na področju zdravstvenih sistemov, zlasti tistih, ki so na začetku poklicne poti; te priložnosti bi morale izboljšati njihovo znanje in spretnosti na področju upravljanja in financiranja zdravstvenih sistemov ter tako prispevati h krepitvi odpornosti zdravstvenih sistemov in pristopa „eno zdravje“.

—

poiščejo načine za izboljšanje dostopnosti in razpoložljivosti zdravil, zlasti antimikrobikov in zdravil z novim namenom, kadar izpolnjevanje neizpolnjenih zdravstvenih potreb ovira pomanjkanje tržnega interesa;

—

podprejo dodelavo in poskusno uporabo mehanizma pritegnitvenih spodbud za nabavo antibiotikov v EU, predlaganega v skupnem ukrepu EU na področju protimikrobne odpornosti in okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo (EU-JAMRAI) (34), kot eno od možnih rešitev, ki bi jih bilo treba preučiti, da bi se obvladale trdovratne težave pri dostopu do antimikrobikov ali odpravili razlogi za zamude pri njihovi razpoložljivosti, da bi se bolje razumelo, kakšne so posledice za države članice, na primer kako te spodbude vplivajo na vzdržnost njihovih zdravstvenih sistemov, ter da bi se preverile možnosti sodelovanja držav, ki niso v EU, ob hkratnem ohranjanju odprte strateške avtonomije za surovine za zdravila in medicinske pripomočke;

—

podprejo usposabljanje zdravstvenih delavcev v humanem, veterinarskem in okoljskem sektorju na področju protimikrobne odpornosti, preprečevanja in obvladovanja okužb, racionalne rabe antibiotikov in ustreznega odstranjevanja odpadnih antibiotikov, ter spodbujajo ozaveščenost prebivalstva;

—

v okviru mreže pristojnih organov za določanje cen in povračila (NCAPR) sodelujejo pri izmenjavi najboljših praks, da bi optimizirale dostop do zdravil z novim namenom, zlasti tistih, ki so namenjena zadovoljevanju neizpolnjenih zdravstvenih potreb;

—

poskrbijo, da dolgoletno tehnično sodelovanje med organi držav članic na področju vrednotenja zdravstvenih tehnologij v skladu s pristopom, ki ga usmerjajo države članice in kot bo določen v prihodnji uredbi o vrednotenju zdravstvene tehnologije, učinkovito in ob pravem času preide na novo stopnjo;

—

razmislijo o možnosti za predlog zakonodaje, s katero bi podprle prizadevanja, da se pri spremembi namena zdravil pridobijo jasni dokazi o njihovi varnosti in učinkovitosti, tudi v primerih, ko ni neposrednega komercialnega interesa. Med pravnimi zahtevami za imetnike dovoljenja za promet so lahko spremembe na etiketah zdravil z novim namenom, da se vključijo dodatne indikacije, potem ko so bili pozitivno ocenjeni klinični podatki, ki so jih predložile tretje strani;

—

preučijo možnosti opiranja na preskušanja s prilagodljivo platformo in inovativne zasnove preskusov za klinične raziskave glede spremembe namena kot dopolnitev klinično raziskovalnih prizadevanj, med drugim z upoštevanjem dokazov iz resničnega kliničnega okolja, pri čemer je treba zagotoviti, da so podatki, pridobljeni v kliničnih preskušanjih, kakovostni, zanesljivi in trdni;

—

preverijo potrebo po spremembi namena zdravil pri pediatričnih indikacijah, da bi se izognili njihovi nenamenski uporabi, kar bi koristilo tej najranljivejši populaciji;

—

okrepijo upravljanje v zvezi z izvajanjem novih uredb o medicinskih pripomočkih in in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkih ter razvijajo evropsko strokovno znanje na tem področju v korist bolnikov v EU.

—

v okvir farmacevtske strategije za Evropo vključi celovit in na vsaki posamezni stopnji optimiziran regulativni okvir za na dokazih utemeljene celostne predloge, ki bodo kos izzivom prihodnosti, da bi izboljšala cenovno dostopnost, razpoložljivost in dosegljivost zdravil ter zlasti antimikrobikov, personaliziranih zdravil, zdravil za napredno zdravljenje, terapij za (zelo) majhne skupine bolnikov in zdravil z novim namenom, pri čemer mora v celoti spoštovati pristojnosti držav članic;

—

razvije posebne skupne raziskovalne zmogljivosti EU, ki bi tudi olajšale sodelovanje z nacionalnimi/akademskimi raziskovalnimi ustanovami in podpirale prenos odkritij raziskav v razvoj antimikrobikov za klinično prakso, hkrati pa utrjuje uporabo vseevropskih mrež za klinična preskušanja in platform za izmenjavo podatkov ter po potrebi uporabo spoznanj iz npr. projekta pobude za inovativna zdravila ENABLE (35);

—

preveri, kaj bi bilo poleg obstoječih finančnih ureditev potrebno za zagotovitev razpoložljivosti in razvoj današnjih in prihodnjih zdravil in terapij v EU, ter oceni morebitne stroške in koristi vzpostavitve proizvodnih obratov na ravni EU ter posledice, ki bi jih ta imela za trg, vključno z javno financiranimi ali neprofitnimi proizvodnimi obrati, pri čemer naj upošteva njihov morebitni učinek izkrivljanja trga in njihove znane omejitve, da bi se zagotovila razpoložljivost antimikrobikov, kadar zanje ni komercialnega interesa ali v izrednih razmerah, poleg tega pa naj oceni stroške in koristi drugih možnih pobud, opredeljenih med delom pri strategiji za zdravila, poleg mehanizmov, ki podpirajo inovacije in vodijo do prelomnih metod proizvodnje, katerih rezultat je trajnostna proizvodnja cenovno dostopnih zdravil;

—

še naprej daje prednost izvajanju uredb o medicinskih pripomočkih in in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkih, tudi z zagotavljanjem ciljno usmerjene podpore državam članicam, da bi zagotovila nemoteno izvajanje in tako prispevala k dostopnosti in razpoložljivosti medicinskih pripomočkov in in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkov v korist bolnikov v EU;

—

obravnava vidike, ki vplivajo na konkurenčnost evropske farmacevtske industrije, da bi ublažila skrbi glede zanesljivosti oskrbe in spodbudila odprto strateško avtonomijo v EU, zlasti za proizvodnjo aktivnih farmacevtskih sestavin in zdravil brez patentne zaščite;

—

v sodelovanju z državami članicami in ob upoštevanju rezultatov pilotnega projekta okvira za spremembo namena zdravil strokovne skupine za varen in pravočasen dostop bolnikov do zdravil (STAMP) preuči možnost imenovanja osrednjega koordinatorju na ravni EU za spremembo namena, ki bi podpiral sodelovanje in usklajevanje med različnimi deležniki ter pomagal pri oblikovanju znanstvenih argumentov, potrebnih za pridobitev regulativne odobritve za zdravila z novim namenom, ki finančno niso privlačna;

—

posebej preuči, kakšen potencial za spreminjanja namena pri neizpolnjenih zdravstvenih potrebah prinaša najavljeni evropski zdravstveni podatkovni prostor, ob polnem in odgovornem izkoriščanju zaupanja vredne umetne inteligence in velepodatkov, med drugim tudi z namenom, da se podpre uspešen izbor kandidatov;

—

preveri, kako bi bilo mogoče vzpostaviti možnosti za spremembo namena obstoječih zdravil in to spremembo podpirati z olajšanjem zbiranja podatkov o nenamenski uporabi zdravil pri redkih oblikah raka, vključno z rakom pri otrocih, v okviru središča znanja o raku (36).

—

spodbujajo izvajanje načrtovanega pilotnega projekta za spremembo namena zdravil strokovne skupine za varen in pravočasen dostop bolnikov do zdravil (STAMP), ki je zastal zaradi pandemije COVID-19.

—

sodelujejo in delijo razpoložljive podatke o razpoložljivih izdelkih, ki niso več zaščiteni s patenti, z akademskimi ustanovami in neprofitnimi organizacijami, da bi lahko dobili nov namen zaradi izpolnjevanja neizpolnjenih zdravstvenih potreb.

—

po potrebi zagotovi učinkovito izvajanje ukrepov iz evropskega načrta za boj proti raku in podpre države članice pri izvajanju učinkovitih ukrepov za obvladovanje raka z ustreznimi instrumenti in orodji;

—

sprejme celovit pristop k promociji zdravja in preprečevanju raka, da bi lahko najboljše prakse, ki so se izoblikovale pri preprečevanju in obvladovanju raka, koristile tudi pri drugih nenalezljivih boleznih;

—

preuči možnost za predložitev predloga o posodobitvi priporočila Sveta o presejalnih pregledih za odkrivanje raka (38).

—

učinkovito sodelujejo pri izvajanju evropskega načrta za boj proti raku in čim bolje izkoristijo razpoložljiva sredstva EU;

—

vlagajo v trajnostno preprečevanje raka z obravnavanjem determinant zdravja v odnosu do raka kot medsektorskega izziva ter z uporabo pristopov „zdravje v vseh politikah“ in „eno zdravje“; razvijajo in izvajajo stroškovno učinkovite posege, usmerjene v uporabo tobaka, uživanje alkohola, telesno nedejavnost in nezdravo prehrano, ter v ta namen razvijajo in izvajajo strateške ukrepe ter olajšujejo sodelovanje med državami članicami, obstoječimi agencijami EU in forumi, kot je usmerjevalna skupina za spodbujanje zdravja, preprečevanje bolezni in obvladovanje nenalezljivih bolezni;

—

spodbujajo cepljenje, zgodnje odkrivanja in presejalne preglede na podlagi dokazov in evropskih priporočil za zagotavljanje kakovosti programov presejalnih pregledov;

—

preučijo inovativne pristope k promociji zdravja in vključevanju preventivnih dejavnosti kot sestavnega dela storitev zdravstvenega varstva;

—

spodbujajo dejavno vlogo zdravstvenih delavcev, skupin bolnikov in drugih ustreznih nevladnih organizacij ter drugih deležnikov pri izvajanju evropskega načrta za boj proti raku;

—

se celovito lotevajo obvladovanja težav preživelih, povezanih s kakovostjo življenja oseb, ki so preživele rak, pri čemer naj bo poseben poudarek na otrocih in mladih odraslih, pri tem pa upoštevajo uveljavljeno pravico do pozabe;

—

se v prihodnjih dejavnostih izvajanja evropskega načrta za boj proti raku opirajo na sklepe oziroma priporočila iz skupnega ukrepa inovativno partnerstvo za boj proti raku (iPAAC) (39). To velja zlasti za priporočila za nove presejalne programe, posodobljena priporočila o presejalnih pregledih, spremenjene podatkovne zbirke o registrih raka med prebivalstvom in pristope h kompleksnemu zdravljenju raka, pa tudi za vprašanja upravljanja, kot so celoviti onkološki centri, kazalniki kakovosti, celovite mreže za oskrbo raka in bolnikove poti. Da bi se izognili podvajanju in prekrivanju, bi bilo treba upoštevati obstoječe mreže in strokovno znanje, kot je evropska referenčna mreža (ERN);

—

okrepijo sodelovanje med Komisijo in državami članicami z medsektorskimi ukrepi, da bi se cilji zdravstvenih sistemov navezali na cilje trajnostnih in zdravih prehranskih sistemov. Naš skupni cilj je zdrava prehrana in zmanjšanje števila nenalezljivih bolezni, povezanih s prehrano, kar je v skladu s cilji evropskega načrta za boj proti raku in priporočili iz skupnega ukrepa za izvajanje potrjenih dobrih praks na področju prehrane (40);

—

sodelujejo pri oskrbi z medicinskimi radioaktivnimi izotopi, da bi bila EU samozadostna in bi se v celoti izkoristil potencial nuklearne medicine za diagnosticiranje in zdravljenje rakavih bolnikov v Evropi v skladu z delovnim dokumentom služb Komisije o strateški agendi za uporabo medicinskega ionizirajočega sevanja (SAMIRA) (41), sprejetim 5. februarja 2021. Bolj usklajen pristop in trajnostno financiranje evropskih proizvodnih zmogljivosti sta pomembna zlasti zaradi staranja evropske proizvodne infrastrukture.

—

dodatno preučijo, kako bi lahko EU v okviru močnejše evropske zdravstvene unije bolj strateško pristopila k vprašanju globalnega zdravja, tudi z morebitnim novim skupnim ukrepom za globalno zdravje;

—

prevzamejo vodilno vlogo na področju globalnega zdravja in na pogajanjih na svetovni ravni po koncu pandemije, tudi z dogovorom o pomembnem instrumentu za pripravljenost in odzivanje na pandemijo;

—

preučijo, kako bi bilo mogoče še izboljšati obstoječe mehanizme usklajevanja, da se podpre redna izmenjava informacij, zlasti med predstavniki EU in držav članic ter strokovnjaki iz nacionalnih prestolnic, Bruslja, Ženeve in New Yorka, da bi se omogočilo sodelovanje pri hitrem in učinkovitem oblikovanju stališč EU o zdravstvenih vprašanjih;

—

spodbujajo sodelovanje pri nezdravstvenih vprašanjih, ki imajo posledice za globalno zdravje in blaginjo prebivalstva, tudi pri tematskih razpravah o medsektorskih vprašanjih, pomembnih za svetovno zdravje;

—

spodbujajo in podpirajo izobraževalne priložnosti na področju globalnega zdravja in zdravstvene diplomacije na svetovni ravni;

—

spodbujajo tesnejše sodelovanje in dejavno vključevanje ustreznih deležnikov, tudi civilne družbe in nevladnih organizacij, da bi prispevale h globalnemu zdravju, vključno z zdravstveno varnostjo in celovitim pristopom „eno zdravje“;

—

spodbujajo uporabo obstoječih mehanizmov in instrumentov EU, kot je program EU za zdravje, da bi okrepile vlogo EU v globalnem zdravju in izkoristile priložnosti mednarodnega sodelovanja, zlasti v zvezi s pripravljenostjo in odzivanjem na pandemijo, pa tudi protimikrobno odpornost;

—

pripravijo pregled mehanizmov in instrumentov, s katerimi EU, njene države članice in nedržavni akterji podpirajo krepitev zdravstvenih sistemov na svetovni ravni, da bi pomagale odkriti vrzeli in okrepiti vlogo EU na področju globalnega zdravja in zdravstvene varnosti;

—

nadaljujejo in spodbujajo partnerstva in mreže, ki pomagajo pri krepitvi zdravstvenih sistemov na svetovni ravni v smislu pripravljenosti, krepitve zmogljivosti, promocije zdravja, raziskav in razvoja na področju zdravja ter digitalnega zdravja;

—

upoštevajo, da se je treba izogibati nepotrebnemu podvajanju in prekrivanju z delom drugih mednarodnih akterjev in institucij, ter poskrbijo za skladnost in dopolnjevanje z obstoječimi mehanizmi in pobudami.