Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52021PC0719

Predlog SKLEP SVETA o pooblastitvi držav članic, da v interesu Evropske unije ratificirajo Drugi dodatni protokol h Konvenciji o kibernetski kriminaliteti, ki obravnava okrepljeno sodelovanje in razkritje elektronskih dokazov

COM/2021/719 final

Bruselj, 25.11.2021

COM(2021) 719 final

2021/0383(NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o pooblastitvi držav članic, da v interesu Evropske unije ratificirajo Drugi dodatni protokol h Konvenciji o kibernetski kriminaliteti, ki obravnava okrepljeno sodelovanje in razkritje elektronskih dokazov


OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.PREDMET PREDLOGA

Ta predlog se nanaša na sklep o pooblastitvi držav članic, da v interesu Evropske unije ratificirajo Drugi dodatni protokol k „Budimpeški“ konvenciji Sveta Evrope o kibernetski kriminaliteti, ki obravnava okrepljeno sodelovanje in razkritje elektronskih dokazov (v nadaljnjem besedilu: Protokol). 1 Cilj Protokola je zagotoviti skupna pravila na mednarodni ravni za izboljšanje sodelovanja na področju kibernetske kriminalitete in zbiranja dokazov v elektronski obliki za namene kazenskih preiskav ali postopkov.

Ta predlog dopolnjuje ločen predlog Komisije za sklep Sveta Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Svet) o pooblastitvi držav članic za podpis Protokola v interesu Evropske unije.

Kibernetska kriminaliteta še naprej predstavlja znaten izziv za našo družbo. Ne glede na prizadevanja organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ter pravosodnih organov se kibernetski napadi, vključno z izsiljevalskim programjem, množijo in postajajo vse bolj zapleteni. 2 Zlasti zaradi brezmejnosti interneta so preiskave kibernetske kriminalitete skoraj vedno čezmejne narave, zato je potrebno tesno sodelovanje med organi v različnih državah. 

Elektronski dokazi so za kazenske preiskave vse pomembnejši. Komisija ocenjuje, da organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in pravosodni organi danes potrebujejo dostop do elektronskih dokazov v 85 % kazenskih preiskav, vključno s kibernetsko kriminaliteto. 3 Dokazi o morebitnih kaznivih dejanjih se vse pogosteje hranijo v elektronski obliki pri ponudnikih storitev v tujih jurisdikcijah, za učinkovit odziv kazenskega pravosodja pa so potrebni ustrezni ukrepi za pridobitev takih dokazov, da se ohrani pravna država.

Prizadevanja za izboljšanje čezmejnega dostopa do elektronskih dokazov za kazenske preiskave potekajo po vsem svetu, na nacionalni ravni, na ravni Evropske unije 4 in na mednarodni ravni, tudi prek Protokola. Pomembno je na mednarodni ravni zagotoviti združljiva pravila, da bi se pri zahtevah za čezmejni dostop do elektronskih dokazov izognili koliziji zakonov.

2.OZADJE PREDLOGA

2.1.Ozadje

Cilj „Budimpeške“ konvencije Sveta Evrope o kibernetski kriminaliteti (CETS št. 185) (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) je olajšati boj proti kaznivim dejanjem, ki izkoriščajo računalniška omrežja. Konvencija (1) vsebuje določbe, ki usklajujejo nacionalne kazenskopravne elemente kaznivih dejanj in s tem povezane določbe na področju kibernetske kriminalitete, (2) določa nacionalna pooblastila kazenskega procesnega prava, potrebna za preiskovanje in pregon takih kaznivih dejanj in drugih kršitev, storjenih prek računalniškega sistema, ali kadar so dokazi v elektronski obliki ter (3) je namenjena vzpostavitvi hitre in učinkovite ureditve mednarodnega sodelovanja.

Konvencija je odprta za države članice Sveta Evrope in nečlanice na povabilo. Trenutno je 66 držav pogodbenic Konvencije, vključno s 26 državami članicami Evropske unije. 5 Konvencija ne predvideva, da bi Evropska unija lahko pristopila h Konvenciji. Vendar je Evropska unija priznana kot opazovalna organizacija v Odbora za Konvencijo o kibernetski kriminaliteti (T-CY). 6  

Ne glede na prizadevanja za pogajanja o novi konvenciji o kibernetski kriminaliteti na ravni Združenih narodov 7 je Budimpeška konvencija še naprej glavna večstranska konvencija za boj proti kibernetski kriminaliteti. Unija dosledno podpira Konvencijo 8 , tudi v okviru financiranja programov za krepitev zmogljivosti. 9  

Na podlagi predlogov skupine za dokazno gradivo v oblaku 10 je Odbor za Konvencijo o kibernetski kriminaliteti sprejel več priporočil, da bi se, med drugim s pogajanji o Drugem dodatnem protokolu h Konvenciji o kibernetski kriminaliteti, ki obravnava okrepljeno sodelovanje, obravnaval izziv tega, da ponudniki storitev v tujih jurisdikcijah vse pogosteje hranijo elektronske dokaze v zvezi s kibernetsko kriminaliteto in drugimi kršitvami, medtem ko pooblastila glede kazenskega pregona ostajajo ozemeljsko omejena. Odbor za Konvencijo o kibernetski kriminaliteti je junija 2017 odobril mandat za pripravo Drugega dodatnega protokola med septembrom 2017 in decembrom 2019. 11 Zaradi potrebe po več časa za dokončanje razprav in zaradi omejitev, ki jih je povzročila pandemija COVID-19 v letih 2020 in 2021, je Odbor za Konvencijo o kibernetski kriminaliteti mandat po tem dvakrat podaljšal, in sicer do decembra 2020, nato pa še do maja 2021.

Na podlagi poziva Evropskega sveta iz sklepov z dne 18. oktobra 2018 12 je Komisija 5. februarja 2019 sprejela priporočilo za sklep Sveta o pooblastitvi Komisije, da v imenu Evropske unije sodeluje pri pogajanjih o drugem dodatnem protokolu h Konvenciji Sveta Evrope o kibernetski kriminaliteti. 13 Evropski nadzornik za varstvo podatkov je mnenje o priporočilu sprejel 2. aprila 2019. 14 Svet Evropske unije je s sklepom z dne 6. junija 2019 Komisijo pooblastil, da v imenu Evropske unije sodeluje pri pogajanjih o Drugem dodatnem protokolu. 15  

Kot je navedeno v strategiji EU za varnostno unijo 16 iz leta 2020, strategiji EU za kibernetsko varnost za digitalno desetletje iz leta 2020 17 in strategiji EU za boj proti organiziranemu kriminalu 18 iz leta 2021, je Komisija zavezana hitremu in uspešnemu zaključku pogajanj o Protokolu. Tudi Evropski parlament je v svoji resoluciji iz leta 2021 o strategiji EU za kibernetsko varnost za digitalno desetletje 19 priznal, da je treba delo v zvezi s Protokolom zaključiti.

Komisija je v skladu s Sklepom Sveta Evropske unije v imenu Evropske unije sodelovala pri pogajanjih o Protokolu. Dosledno se je o stališču Unije posvetovala s posebnim odborom Sveta za pogajanja.

Komisija je v skladu z Okvirnim sporazumom o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo 20 o pogajanjih obveščala tudi Evropski parlament s pisnimi poročili in ustnimi predstavitvami.

Odbor za Konvencijo o kibernetski kriminaliteti je na svojem plenarnem zasedanju 28. maja 2021 odobril osnutek Protokola na svoji ravni ter ga posredoval Odboru ministrov Sveta Evrope v sprejetje. 21 Svet ministrov Sveta Evrope je 17. novembra 2021 Protokol sprejel.

2.2.Drugi dodatni protokol

Cilj Protokola je okrepiti sodelovanje na področju kibernetske kriminalitete in zbiranja dokazov o kaznivih dejanjih v elektronski obliki za namene posameznih kazenskih preiskav ali postopkov. Protokol priznava potrebo po okrepljenem in učinkovitejšem sodelovanju med državami in zasebnim sektorjem ter več jasnosti ali pravne varnosti za ponudnike storitev in druge subjekte glede okoliščin, v katerih se lahko odzovejo na zahteve organov kazenskega pravosodja drugih pogodbenic za razkritje elektronskih dokazov.

Protokol tudi priznava, da so za učinkovito čezmejno sodelovanje za namene kazenskega pravosodja, tudi med organi javnega sektorja in subjekti zasebnega sektorja, potrebni učinkoviti pogoji in strogi zaščitni ukrepi za varstvo temeljnih pravic. V ta namen Protokol sledi pristopu, ki temelji na pravicah, ter določa pogoje in zaščitne ukrepe v skladu z mednarodnimi instrumenti o človekovih pravicah, tudi s Konvencijo Sveta Evrope o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz leta 1950. Ker elektronski dokazi pogosto zadevajo osebne podatke, Protokol vključuje tudi stroge zaščitne ukrepe za varstvo zasebnosti in osebnih podatkov.

Določbe iz naslednjih pododstavkov so za Protokol še posebej pomembne. Protokolu je priloženo podrobno obrazložitveno poročilo. Čeprav obrazložitveno poročilo ni instrument, ki bi zagotavljal verodostojno razlago Protokola, je namenjeno „vodenju in pomoči pogodbenicam“ pri uporabi Protokola. 22  

2.2.1.Skupne določbe

Poglavje I Protokola določa skupne določbe. Člen 2 določa področje uporabe Protokola v skladu s področjem uporabe Konvencije: uporablja se za namene posameznih kazenskih preiskav ali postopkov v zvezi s kaznivimi dejanji, povezanimi z računalniškimi sistemi in podatki, ter za zbiranje dokazov o kaznivem dejanju v elektronski obliki.

V členu 3 so opredelitve pojmov „osrednji organi“, „pristojni organi“, „nujni primeri“, „osebni podatki“ in „pogodbenica prenosnica“. Te opredelitve se uporabljajo za Protokol, skupaj z opredelitvami pojmov iz Konvencije.

Člen 4 določa jezike, v katerih morajo pogodbenice predložiti naloge, zahteve ali uradna obvestila v skladu s Protokolom.

2.2.2.Ukrepi za sodelovanje

Poglavje II Protokola določa ukrepe za okrepitev sodelovanja. Prvič, člen 5(1) določa, da pogodbenice na podlagi Protokola sodelujejo v največjem možnem obsegu. Člen 5(2) do (5) določa uporabo ukrepov iz Protokola v razmerju do obstoječih pogodb ali ureditev o medsebojni pomoči. Člen 5(7) določa, da ukrepi iz poglavja II ne omejujejo sodelovanja med pogodbenicami ali s ponudniki storitev ali subjekti na podlagi drugih veljavnih sporazumov, ureditev, praks ali notranjega prava.

Člen 6 zagotavlja podlago za neposredno sodelovanje med pristojnimi organi ene pogodbenice in subjekti, ki opravljajo storitve registracije domenskih imen v drugi pogodbenici, za razkritje podatkov o registraciji domenskega imena.

Člen 7 zagotavlja podlago za neposredno sodelovanje med pristojnimi organi ene pogodbenice in ponudniki storitev v drugi pogodbenici za razkritje podatkov o naročnikih.

Člen 8 zagotavlja podlago za okrepljeno sodelovanje med organi za razkritje računalniških podatkov.

Člen 9 zagotavlja podlago za sodelovanje med organi za razkritje računalniških podatkov v nujnih primerih.

Člen 10 zagotavlja podlago za medsebojno pravno pomoč v nujnih primerih.

Člen 11 zagotavlja podlago za sodelovanje prek videokonference.

Člen 12 zagotavlja podlago za skupne preiskave in skupne preiskovalne enote.

2.2.3.Zaščitni ukrepi

Protokol sledi pristopu, ki temelji na pravicah, s posebnimi pogoji in zaščitnimi ukrepi, od katerih so nekateri vključeni v posebne ukrepe sodelovanja in v poglavje III Protokola. Člen 13 Protokola od pogodbenic zahteva, da zagotovijo, da za pooblastila in postopke velja ustrezna raven varstva temeljnih pravic, kar v skladu s členom 15 Konvencije zagotavlja uporabo načela sorazmernosti.

Člen 14 Protokola določa varstvo osebnih podatkov, kot je opredeljeno v členu 3 Protokola, v skladu s Protokolom o spremembi Konvencije o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov (CETS 223) (Konvencija 108+) in pravom Unije.

Na tej podlagi so v členu 14(2) do (15) določeni temeljna načela varstva podatkov, vključno z vezanostjo na namen, pravno podlago, kakovostjo podatkov in pravili, ki se uporabljajo za obdelavo posebnih vrst podatkov, obveznosti, ki se uporabljajo za upravljavce, vključno s hrambo, vodenjem evidenc, varnostjo in nadaljnjim prenosom, izvršljive individualne pravice, vključno z obveščanjem, dostopom, popravki in avtomatiziranim odločanjem, neodvisen in učinkovit nadzor s strani enega ali več organov ter upravno in sodno varstvo. Zaščitni ukrepi se nanašajo na vse oblike sodelovanja, določene v Protokolu, po potrebi s prilagoditvami za obravnavo posebnih značilnosti neposrednega sodelovanja (npr. v okviru uradnega obveščanja o kršitvah). Uveljavljanje nekaterih pravic posameznikov se lahko odloži, omeji ali zavrne, kadar je to potrebno in sorazmerno za doseganje pomembnih ciljev javnega interesa, zlasti za preprečitev tveganja za tekoče preiskave na področju kazenskega pregona, kar je tudi v skladu s pravom Unije.

Člen 14 Protokola bi bilo treba razlagati tudi v povezavi s členom 23 Protokola. Člen 23 krepi učinkovitost zaščitnih ukrepov iz Protokola, saj določa, da Odbor za Konvencijo o kibernetski kriminaliteti oceni izvajanje in uporabo ukrepov, ki se v nacionalni zakonodaji sprejmejo za učinkovanje določb Protokola. Zlasti člen 23(3) izrecno priznava, da se bo izvajanje člena 14 s strani pogodbenic ocenilo, ko bo deset pogodbenic Konvencije izrazilo soglasje, da jih Protokol zavezuje.

Kot nadaljnji zaščitni ukrep lahko pogodbenica v skladu s členom 14(15), kadar ima tehtne dokaze, da druga pogodbenica sistematično ali bistveno krši zaščitne ukrepe iz Protokola, po posvetovanju ustavi prenos osebnih podatkov navedeni pogodbenici (kar se ne zahteva v nujnih primerih). Vsi osebni podatki, preneseni pred ustavitvijo, se še naprej obravnavajo v skladu s Protokolom.

Nazadnje, glede na večstranski značaj Protokola člen 14(1)(b) in (c) Protokola pogodbenicam v njihovih dvostranskih odnosih omogoča, da se pod določenimi pogoji dogovorijo o alternativnih načinih za zagotovitev varstva osebnih podatkov, prenesenih v skladu s Protokolom. Medtem ko se zaščitni ukrepi iz odstavkov člena 14(2) do (15) samodejno uporabljajo za pogodbenice, ki prejemajo osebne podatke, se lahko na podlagi člena 14(1)(b) na ta okvir sklicujejo tudi pogodbenice, ki jih vzajemno zavezuje mednarodni sporazum o vzpostavitvi celovitega okvira za varstvo osebnih podatkov v skladu z veljavnimi zahtevami zakonodaje zadevnih pogodbenic. To se na primer nanaša na Konvencijo 108+ (za tiste pogodbenice, ki dovoljujejo prenose podatkov drugim pogodbenicam na podlagi navedene konvencije) ali krovni sporazum EU-ZDA (v okviru njegovega področja uporabe, tj. za prenos osebnih podatkov med organi in, v povezavi s posebnim dogovorom o prenosu med ZDA in EU, za neposredno sodelovanje med organi in ponudniki storitev). Poleg tega lahko pogodbenici na podlagi člena 14(1)(c) vzajemno določita, da prenos osebnih podatkov poteka na podlagi drugih sporazumov ali ureditev med zadevnimi pogodbenicami. Države članice EU se lahko na tak alternativni sporazum ali ureditve za prenose podatkov na podlagi Protokola sklicujejo le, če so taki prenosi skladni z zahtevami prava Unije o varstvu podatkov, in sicer poglavja V Direktive (EU) 2016/680 (Direktiva o varstvu podatkov pri preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj ) ter (za neposredno sodelovanje med organi in ponudniki storitev na podlagi členov 6 in 7 Protokola) poglavja V Uredbe (EU) 2016/679 (splošna uredba o varstvu podatkov).

2.2.4.Končne določbe

Poglavje IV Protokola določa končne določbe. Med drugim člen 15(1)(a) zagotavlja, da lahko pogodbenice vzpostavijo svoje odnose o zadevah, določenih v Protokolu, sicer v skladu z drugim odstavkom člena 39(2) Konvencije. Člen 15(1)(b) zagotavlja, da lahko države članice EU, ki so pogodbenice Protokola, v medsebojnih odnosih še naprej uporabljajo pravo Unije. Člen 15(2) določa tudi, da se za Protokol uporablja člen 39(3) Konvencije.

V členu 16(3) je navedeno, da bo Protokol začel veljati, ko bo pet pogodbenic Konvencije izrazilo soglasje, da jih Protokol zavezuje.

Člen 19(1) določa, da lahko pogodbenice uveljavljajo pridržke v zvezi s členom 7(9)(a) in (b), členom 8(13) in členom 17. Člen 19(2) določa, da lahko pogodbenice podajo izjave v zvezi s členom 7(2)(b) in členom 7(8), členom 8(11), členom 9(1)(b) in členom 9(5), členom 10(9), členom 12(3) ter členom 18(2). Člen 19(3) določa, da pogodbenica predloži izjave, uradna obvestila ali sporočila, opredeljena v členu 7(5)(a) in (e), členu 8(4) in členu 8(10)(a) in (b), členu 14(7)(c) in členu 14(10)(b) ter členu 17(2).

Člen 23(1) zagotavlja podlago za posvetovanja med pogodbenicami, tudi prek Odbora za Konvencijo o kibernetski kriminaliteti, v skladu s členom 46 Konvencije. Člen 23(2) zagotavlja tudi podlago za oceno uporabe in izvajanja določb Protokola. Člen 23(3) zagotavlja, da se ocenjevanje uporabe in izvajanja člena 14 o varstvu podatkov začne, ko deset pogodbenic izrazi soglasje, da jih Protokol zavezuje.

2.3.Pravo in politika Unije na tem področju

Področje, ki ga ureja Protokol, večinoma urejajo skupna pravila na podlagi člena 82(1) in člena 16 PDEU. Sedanji pravni okvir Evropske unije vključuje zlasti instrumente na področju kazenskega pregona in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, kot so Direktiva 2014/41/EU o evropskem preiskovalnem nalogu v kazenskih zadevah, Konvencija o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije in Okvirni sklep Sveta 2002/465/PNZ o skupnih preiskovalnih enotah. Navzven je Evropska unija sklenila številne dvostranske sporazume med Unijo in tretjimi državami, kot so sporazumi o medsebojni pravni pomoči med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, med Evropsko unijo in Japonsko ter med Evropsko unijo ter Norveško in Islandijo. Sedanji pravni okvir Evropske unije vključuje tudi Uredbo (EU) 2017/1939 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT). Države članice, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje, bi morale zagotoviti, da lahko EJT v obsegu izvajanja svojih pristojnosti, kot je določeno v členih 22, 23 in 25 Uredbe (EU) 2017/1939, zahteva sodelovanje v skladu s Protokolom na enak način kot nacionalna tožilstva navedenih držav članic. Ti instrumenti in sporazumi se nanašajo zlasti na člene 8, 9, 10, 11 in 12 Protokola.

Poleg tega je Unija sprejela več direktiv, ki krepijo procesne pravice osumljenih in obdolženih oseb. 23 Ti instrumenti se nanašajo zlasti na člene 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12 in 13 Protokola. Poseben sklop zaščitnih ukrepov se nanaša na varstvo osebnih podatkov, ki je temeljna pravica, zapisana v Pogodbah EU in Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. Osebni podatki se lahko obdelujejo le v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 (splošna uredba o varstvu podatkov) in Direktivo (EU) 2016/680 (Direktiva o varstvu podatkov pri preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj). Temeljna pravica vsakega posameznika do spoštovanja njegovega zasebnega in družinskega življenja, stanovanja in komunikacij vključuje spoštovanje zasebnosti komunikacij kot bistven element. Elektronski komunikacijski podatki se lahko obdelujejo le v skladu z Direktivo 2002/58/ES (direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah). Ti instrumenti se nanašajo zlasti na člen 14 Protokola.

Odstavki člen 14(2) do (15) Protokola določa ustrezne zaščitne ukrepe za varstvo podatkov v smislu pravil Unije o varstvu podatkov, zlasti člena 46 Splošne uredbe o varstvu podatkov in člena 37 Direktive o varstvu podatkov pri preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj ter zadevne sodne prakse Sodišča Evropske unije. Države članice bi morale v skladu z zahtevami 24 prava Unije in za zagotovitev učinkovitosti zaščitnih ukrepov iz člena 14 Protokola poskrbeti za uradno obveščanje posameznikov, katerih podatki so bili preneseni, ob upoštevanju nekaterih omejitev, npr. da se ne ogrozijo tekoče preiskave. Člen 14(11)(c) Protokola je zagotavlja podlago za to, da države članice izpolnijo to zahtevo.

Skladnost člena 14(1) Protokola s pravili Unije o varstvu podatkov zahteva tudi, da države članice preučijo naslednje alternativne možnosti za zagotovitev ustreznega varstva osebnih podatkov, prenesenih na podlagi Protokola. V zvezi z drugimi mednarodnimi sporazumi, ki vzpostavljajo celovit okvir za varstvo osebnih podatkov v skladu z veljavnimi zahtevami zakonodaje zadevnih pogodbenic, bi morale države članice v skladu s členom 14(1)(b) upoštevati, da je treba za neposredno sodelovanje krovni sporazum med EU in ZDA dopolniti z dodatnimi zaščitnimi ukrepi, ki jih je treba določiti v posebnem dogovoru o prenosu med ZDA in EU/njenimi državami članicami, ki upoštevajo edinstvene zahteve prenosa elektronskih dokazov neposredno s strani ponudnikov storitev in ne med organi. 25  

Poleg tega bi morale države članice v skladu s členom 14(1)(b) Protokola upoštevati, da za države članice EU, ki so pogodbenice Konvencije št. 108+, ta konvencija sama po sebi ne zagotavlja ustrezne podlage za čezmejne prenose podatkov na podlagi Protokola drugim pogodbenicam navedene konvencije. V zvezi s tem bi morale upoštevati člena 14(1), zadnji stavek, Konvencije 108+ 26 .

Nazadnje bi morale države članice glede člena 14(1)(c) upoštevati, da se lahko opirajo na take druge sporazume ali ureditve le, če je Evropska komisija za zadevno tretjo državo sprejela sklep o ustreznosti v skladu s členom 45 splošne uredbe o varstvu podatkov (EU) 2016/679 ali členom 36 Direktive o varstvu podatkov pri preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj (EU) 2016/680, ki zajema zadevne prenose podatkov, ali če tak drug sporazum ali ureditev zagotavlja ustrezne zaščitne ukrepe za varstvo podatkov v skladu s členom 46 splošne uredbe o varstvu podatkov ali členom 37(1)(a) direktive o varstvu podatkov pri preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj.

Upoštevati je treba ne le trenutno veljavno pravo Unije na zadevnem področju, temveč tudi njegov prihodnji razvoj, če je tega mogoče predvideti v času analize. Področje, ki ga zajema Protokol, je neposredno povezano z predvidljivim prihodnjim razvojem prava Unije. V zvezi s tem je treba opozoriti na predloge Komisije o čezmejnem dostopu do elektronskih dokazov iz aprila 2018. 27 Ti instrumenti se nanašajo zlasti na člena 6 in 7 Protokola.

Komisija je med sodelovanjem v pogajanjih v imenu Unije zagotovila, da je Protokol v celoti skladen s pravom Unije in obveznostmi držav članic, ki izhajajo iz njega. Komisija je zlasti zagotovila, da določbe Protokola državam članicam omogočajo spoštovanje temeljnih pravic, svoboščin in splošnih načel prava Unije, kot so določeni v Pogodbah EU in Listini o temeljnih pravicah, vključno s sorazmernostjo, procesnimi pravicami, domnevo nedolžnosti in pravico do obrambe oseb, ki so v kazenskem postopku, ter zasebnostjo in varstvom osebnih podatkov in elektronskih komunikacijskih podatkov, kadar se taki podatki obdelujejo, vključno s prenosi organom kazenskega pregona v državah zunaj Evropske unije, ter vsemi obveznostmi organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in pravosodnih organov v zvezi s tem. Komisija je upoštevala tudi mnenje Evropskega nadzornika za varstvo podatkov 28 in Evropskega odbora za varstvo podatkov. 29  

Poleg tega je Komisija zagotovila, da so določbe Protokola in predlogi Komisije o elektronskih dokazih združljivi, tudi zato, ker se je osnutek zakonodaje razvijal med razpravami s sozakonodajalcema, Protokol pa ne povzroča kolizije zakonov. Komisija je zlasti zagotovila, da Protokol vključuje ustrezne zaščitne ukrepe za varstvo podatkov in zasebnosti, ki ponudnikom storitev iz EU omogočajo, da izpolnjujejo svoje obveznosti v skladu z zakonodajo EU o varstvu podatkov in zasebnosti, kolikor Protokol zagotavlja pravno podlago za prenose podatkov v odziv na naloge ali zahteve, ki jih izda organ, ki ni iz pogodbenice Protokola, ki je država članica EU, in ki od upravljavca ali obdelovalca EU zahteva razkritje osebnih podatkov ali elektronskih komunikacijskih podatkov.

2.4.Pridržki, izjave, obvestila in sporočila ter drugi premisleki

Protokol zagotavlja podlago za pogodbenice, da uveljavljajo nekatere pridržke in podajo izjave, uradna obvestila ali sporočila v zvezi z nekaterimi členi. Države članice bi morale sprejeti enoten pristop do nekaterih pridržkov in izjav, uradnih obvestil in sporočil, kakor je določeno v Prilogi k temu sklepu. Za zagotovitev skladnosti izvajanja Protokola s pravom Unije bi morale države članice EU v zvezi s temi pridržki in izjavami zavzeti spodaj navedeno stališče. Kadar Protokol zagotavlja podlago za druge pridržke, izjave, uradna obvestila ali sporočila, ta predlog pooblašča države članice, da preučijo in podajo svoje pridržke, izjave, uradna obvestila ali sporočila.

Da se zagotovi skladnost določb Protokola z ustreznim pravom in politikami Unije, države članice ne bi smele uveljavljati pridržkov v skladu s členom 7(9)(a) 30 in (b) 31 . Poleg tega bi morale države članice podati izjavo v skladu s členom 7(2)(b) 32 in uradno obvestilo v skladu s členom 7(5)(a) 33 . Neobstoj teh pridržkov ter predložitev izjave in uradnega obvestila so pomembni za zagotovitev združljivosti Protokola z zakonodajnimi predlogi Komisije o elektronskih dokazih, vključno z razvojem osnutkov zakonodajnih predlogov.

Poleg tega se države članice, da bi zagotovile enotno uporabo Protokola v državah članicah EU pri sodelovanju s pogodbenicami, ki niso države članice EU, spodbujajo, da ne uporabijo pridržka v skladu s členom 8(13) 34 , tudi zato, ker bi imel tak pridržek vzajemni učinek 35 . Države članice bi morale podati izjavo v skladu s členom 8(4), da bi zagotovile, da se lahko nalogi izvršijo, če so potrebne dodatne podporne informacije, npr. o okoliščinah zadevnega primera, da se ocenita sorazmernost in nujnost. 36  

Države članice se spodbujajo tudi, naj ne podajo izjave v skladu s členom 9(1)(b) 37 , da se zagotovi učinkovita uporaba Protokola.

Države članice bi morale podati sporočila v skladu s členom 7(5)(e) 38 , členom 8(10)(a) in (b) 39 , členom 14(7)(c) in členom 14(10)(b), da se zagotovi učinkovita uporaba Protokola na splošno. 40  

Države članice bi morale sprejeti tudi potrebne ukrepe v skladu s členom 14(11)(c), da bi zagotovile, da je pogodbenica prejemnica ob prenosu obveščena o obveznosti v skladu s pravom Unije, da posameznika, na katerega se podatki nanašajo 41 , uradno obvesti, in o ustreznih kontaktnih podatkih, da lahko pogodbenica prejemnica obvesti pristojni organ v državi članici EU, ko omejitve glede zaupnosti ne veljajo več in se lahko uradno obvestilo predloži.

2.5.Razlogi za predlog

Protokol začne veljati, ko pet pogodbenic v skladu z določbami odstavkov člena 16(1) in (2) izrazi soglasje, da jih Protokol zavezuje. Slovesnost ob podpisu protokola bo predvidoma marca 2022.

Države članice EU bi morale sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev hitrega začetka veljavnosti in ratifikacije protokola, kar je pomembno s številnih vidikov.

Prvič, protokol bo zagotovil, da bodo organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in pravosodni organi bolje opremljeni za pridobivanje elektronskih dokazov, potrebnih za kazenske preiskave. Glede na vse večji pomen elektronskih dokazov za kazenske preiskave je nujno, da imajo organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in pravosodni organi prave instrumente za učinkovito pridobitev dostopa do elektronskih dokazov, da se zagotovi učinkovit boj proti kriminalu na spletu.

Drugič, protokol bo zagotovil, da se bodo taki ukrepi za pridobitev dostopa do elektronskih dokazov uporabljali tako, da bodo države članice lahko spoštovale temeljne pravice, vključno s kazenskimi procesnimi pravicami, pravico do zasebnosti in pravico do varstva osebnih podatkov. Ker na mednarodni ravni ni jasnih pravil, lahko obstoječe prakse pomenijo izziv v zvezi s pravno varnostjo, preglednostjo, odgovornostjo in spoštovanjem temeljnih pravic ter procesnih jamstev osumljencev v kazenskih preiskavah.

Tretjič, Protokol bo z zagotavljanjem združljivih pravil na mednarodni ravni za čezmejni dostop do elektronskih dokazov rešil in preprečil kolizije zakonov, ki vplivajo na organe in ponudnike storitev iz zasebnega sektorja ter druge subjekte.

Četrtič, Protokol bo izkazal, da je Konvencija še naprej pomembna kot glavni večstranski okvir za boj proti kibernetski kriminaliteti. To bo ključnega pomena v procesu po Resoluciji Generalne skupščine Združenih narodov (GSZN) 74/247 iz decembra 2019 z naslovom „Boj proti uporabi informacijskih in komunikacijskih tehnologij za kazniva dejanja“, s katero je bil ustanovljen odprt ad hoc medvladni odbor strokovnjakov za pripravo celovite mednarodne konvencije o preprečevanju uporabe informacijskih in komunikacijskih tehnologij v kriminalne namene.

3.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

·Pravna podlaga

Pristojnost Unije za sprejemanje zakonodaje v zadevah v zvezi z olajševanjem sodelovanja med pravosodnimi ali enakovrednimi organi v kazenskih postopkih in izvrševanjem odločb temelji na členu 82(1) PDEU. Pristojnost Unije na področju varstva osebnih podatkov temelji na členu 16 PDEU.

V skladu s členom 3(2) PDEU ima Unija izključno pristojnost za sklenitev mednarodnega sporazuma, kolikor lahko ta sklenitev vpliva na skupna pravila EU ali spremeni njihovo področje uporabe. Določbe Protokola spadajo na področje, ki ga v veliki meri urejajo skupna pravila, kot je navedeno v oddelku 2.3 zgoraj.

Protokol tako spada v izključno zunanjo pristojnost Unije. Države članice lahko Protokol v interesu Unije ratificirajo na podlagi členov 16, 82(1) in 218(6) PDEU.

·Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Ni relevantno.

·Sorazmernost

Cilje Unije v zvezi s tem predlogom, kakor so opredeljeni v oddelku 2.5 zgoraj, je mogoče doseči le s sklenitvijo zavezujočega mednarodnega sporazuma, ki določa potrebne ukrepe sodelovanja in hkrati zagotavlja ustrezno varstvo temeljnih pravic. Ta cilj je s Protokolom dosežen. Določbe Protokola so omejene na to, kar je potrebno za doseganje njegovih glavnih ciljev. Enostranski ukrepi ne predstavljajo alternative, saj ne bi zagotovili zadostne podlage za sodelovanje z državami, ki niso članice EU, in ne bi mogli zagotoviti potrebnega varstva temeljnih pravic. Poleg tega je upoštevanje večstranskega sporazuma, kot je Protokol, o katerem se je Unija lahko pogajala, učinkovitejše od začetka pogajanj s posameznimi državami, ki niso članice EU, na dvostranski ravni. Ob predpostavki, da bo vseh 66 pogodbenic, pa tudi bodoče nove pogodbenice Konvencije, ratificiralo Protokol, bo Protokol zagotovil skupni pravni okvir za sodelovanje držav članic EU v boju proti kriminalu z njihovimi najpomembnejšimi mednarodnimi partnerji.

·Izbira instrumenta

Ni relevantno.

4.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

·Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

Ni relevantno.

·Posvetovanja z deležniki

Svet Evrope je julija in novembra 2018, februarja in novembra 2019 ter decembra 2020 in maja 2021 organiziral šest krogov javnih posvetovanj v zvezi s pogajanji o protokolu. 42 Pogodbenice so prejete prispevke obravnavale kot del teh posvetovanj.

Komisija je v vlogi pogajalke v imenu Unije tudi izmenjala mnenja z organi za varstvo podatkov ter v letih 2019 in 2021 organizirala ciljno usmerjena posvetovalna srečanja z organizacijami civilne družbe, ponudniki storitev in trgovinskimi združenji. Komisija je upoštevala prispevek, ki ga je prejela od teh izmenjav.

·Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Komisija se je med pogajanji dosledno posvetovala s posebnim odborom Sveta za pogajanja v skladu s Sklepom Sveta Evropske unije z dne 6. junija 2019 o pooblastitvi Komisije, da v imenu Unije sodeluje pri pogajanjih, kar je strokovnjakom držav članic omogočilo, da prispevajo k oblikovanju stališča Unije. V pogajanjih je poleg sodelovanja Komisije v imenu Unije še naprej sodelovalo tudi več strokovnjakov iz držav članic. Opravljena so bila tudi posvetovanja z deležniki (glej zgoraj).

·Ocena učinka

V obdobju 2017–2018 je bila izvedena ocena učinka, ki je bila priložena predlogom Komisije o elektronskih dokazih. 43 V tem okviru so bila pogajanja o sporazumu o Drugem dodatnem protokolu k Budimpeški konvenciji o kibernetski kriminaliteti del prednostne možnosti. Pomembni učinki so poleg tega predstavljeni v tem obrazložitvenem memorandumu.

·Primernost in poenostavitev ureditve

Protokol lahko vpliva na nekatere kategorije ponudnikov storitev, vključno z malimi in srednjimi podjetji (MSP), saj so lahko predmet zahtev in nalogov za predložitev elektronskih dokazov v skladu s Protokolom. Vendar so ti ponudniki trenutno pogosto že predmet takih zahtev prek drugih obstoječih kanalov, ki včasih potekajo prek različnih organov, vključno na podlagi Konvencije 44 , drugih pogodb o medsebojni pravni pomoči ali drugih okvirov, tudi politik več deležnikov na področju upravljanja interneta. 45 Tudi ponudniki storitev, vključno z MSP, bodo imeli koristi od jasnega pravnega okvira na mednarodni ravni in skupnega pristopa vseh pogodbenic Protokola.

·Temeljne pravice

Instrumenti sodelovanja na podlagi Protokola bodo verjetno vplivali na temeljne pravice, kadar je podatke osebe mogoče pridobiti v okviru kazenskega postopka, vključno npr. na pravico do poštenega sojenja, pravico do zasebnosti in pravico do varstva osebnih podatkov. Protokol sledi pristopu, ki temelji na pravicah, ter določa pogoje in zaščitne ukrepe v skladu z mednarodnimi instrumenti o človekovih pravicah, tudi s Konvencijo Sveta Evrope o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz leta 1950. Protokol zlasti določa posebne zaščitne ukrepe za varstvo podatkov. Protokol po potrebi zagotavlja tudi podlago za pogodbenice, da izrazijo določene pridržke, izjave ali uradna obvestila, in vsebuje tudi razloge za zavrnitev sodelovanja v odgovor na zahtevo v posebnih okoliščinah. To zagotavlja skladnost protokola z Listino EU o temeljnih pravicah.

5.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog ne vpliva na proračun Unije. Države članice imajo lahko enkratne stroške za izvajanje Protokola, organi držav članic pa bi lahko imeli višje stroške zaradi pričakovanega povečanja števila primerov.

6.DRUGI ELEMENTI

·Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Ni načrta za izvedbo, saj bodo morale države članice Protokol po njegovem podpisu in ratifikaciji izvajati.

Kar zadeva spremljanje, bo Komisija sodelovala na sestankih Odbora za Konvencijo o kibernetski kriminaliteti, v katerem je Evropska unija priznana kot opazovalna organizacija.

2021/0383 (NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o pooblastitvi držav članic, da v interesu Evropske unije ratificirajo Drugi dodatni protokol h Konvenciji o kibernetski kriminaliteti, ki obravnava okrepljeno sodelovanje in razkritje elektronskih dokazov

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 16 ter členov 82(1) in 218(6) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Svet je 9. junija 2019 pooblastil Komisijo, da v imenu Unije sodeluje pri pogajanjih o Drugem dodatnem protokolu h Konvenciji Sveta Evrope o kibernetski kriminaliteti.

(2)Odbor ministrov Sveta Evrope je 17. novembra 2021 sprejel besedilo Drugega dodatnega protokola h Konvenciji o kibernetski kriminaliteti, ki obravnava okrepljeno sodelovanje in razkritje elektronskih dokazov (v nadaljnjem besedilu: Protokol), ki naj bi bilo na voljo za podpis marca 2022.

(3)Določbe Protokola spadajo na področje, ki ga v veliki meri urejajo skupna pravila v smislu člena 3(2) PDEU, vključno z instrumenti, ki olajšujejo pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah, zagotavljanjem minimalnih standardov procesnih pravic ter varstvom podatkov in zasebnosti.

(4)Komisija je predložila tudi zakonodajna predloga za uredbo o evropskem nalogu za predložitev in evropskem nalogu za zavarovanje elektronskih dokazov v kazenskih zadevah (COM(2018) 225 final) in direktivo o določitvi harmoniziranih pravil o imenovanju pravnih zastopnikov za namene zbiranja dokazov v kazenskih postopkih (COM(2018) 226 final), s čimer se uvajajo zavezujoči čezmejni evropski nalogi za predložitev in zavarovanje dokazov, ki se naslovijo neposredno na predstavnika ponudnika storitev v drugi državi članici.

(5)Komisija je s sodelovanjem pri pogajanjih v imenu Unije zagotovila skladnost Drugega dodatnega protokola z ustreznimi skupnimi pravili Evropske unije.

(6)Za zagotovitev skladnosti protokola s pravom in politikami Unije, pa tudi enotne uporabe Protokola v državah članicah EU pri njihovih odnosih s pogodbenicami, ki niso članice EU, in učinkovite uporabe Protokola je pomembnih več pridržkov, izjav, uradnih obvestil in sporočil.

(7)Ker Protokol določa hitre postopke za izboljšanje čezmejnega dostopa do elektronskih dokazov in visoko raven zaščitnih ukrepov, bo začetek njegove veljavnosti prispeval k boju proti kibernetski kriminaliteti in drugim oblikam kriminala na svetovni ravni prek olajševanja sodelovanja med pogodbenicami Protokola, ki so države članice EU, in tistimi, ki to niso, zagotovil visoko raven varstva posameznikov in obravnaval kolizije zakonov.

(8)Ker Protokol določa ustrezne zaščitne ukrepe v skladu z zahtevami za mednarodne prenose osebnih podatkov na podlagi Uredbe (EU) 2016/679 in Direktive (EU) 2016/680, bo začetek njegove veljavnosti prispeval k promociji standardov Unije za varstvo podatkov na svetovni ravni, olajšal pretok podatkov med pogodbenicami Protokola, ki so države članice EU, in tistimi, ki to niso, ter zagotovil, da države članice EU izpolnjujejo svoje obveznosti v skladu s pravili Unije o varstvu podatkov.

(9)S hitrim začetkom veljavnosti bo potrjen tudi položaj Budimpeške konvencije Sveta Evrope kot glavnega večstranskega okvira za boj proti kibernetski kriminaliteti.

(10)Evropska unija ne more postati pogodbenica Protokola, saj je pristop tako k Protokolu kot h Konvenciji Sveta Evrope o kibernetski kriminaliteti odprt samo državam.

(11)Države članice bi bilo zato treba pooblastiti, da ratificirajo Protokol, pri čemer ravnajo skupaj v interesu Evropske unije.

(12)V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal ... 

(13)[V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, in brez poseganja v člen 4 tega protokola Irska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja.]

[ALI]

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, in brez poseganja v člen 4 tega protokola je Irska [z dopisom z dne …] podala uradno obvestilo, da želi sodelovati pri sprejetju in uporabi tega sklepa.]

(14)V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Države članice so pooblaščene, da v interesu Evropske unije ratificirajo Drugi dodatni protokol h Konvenciji o kibernetski kriminaliteti, ki obravnava okrepljeno sodelovanje in razkritje elektronskih dokazov.

Člen 2

Države članice ob ratifikaciji Protokola izrazijo pridržke, izjave, uradna obvestila ali sporočila iz Priloge.

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

Člen 4

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 5

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju,

   Za Svet

   predsednik

(1)    Besedilo Protokola je priloženo temu predlogu.
(2)    Ocena ogroženosti zaradi hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala v Evropski uniji za leto 2021 (EU SOCTA 2021).
(3)    SWD(2018) 118 final.
(4)    COM(2018) 225 in 226 final.
(5)    Vse razen Irske, ki je konvencijo podpisala, ni pa je ratificirala, vendar se je kljub temu zavezala, da si bo prizadevala za pristop.
(6)    Poslovnik Odbora za Konvencijo o kibernetski kriminaliteti (T-CY (2013) 25 rev), na voljo na www.coe.int/cybercrime.
(7)    Resolucija 74/247 Generalne skupščine Združenih narodov (GSZN) iz decembra 2019 z naslovom „Boj proti uporabi informacijskih in komunikacijskih tehnologij za kazniva dejanja“.
(8)    JOIN(2020) 81 final.
(9)    Glej na primer razširjeno globalno ukrepanje proti kibernetski kriminaliteti (GLACY+), na https://www.coe.int/en/web/cybercrime/glacyplus.
(10)    Končno poročilo skupine za dokazno gradivo v oblaku pri Odboru za Konvencijo o kibernetski kriminaliteti z naslovom „Dostop do elektronskega dokaznega gradiva v oblaku za namene kazenskega pravosodja: priporočila za obravnavo v skupini T-CY“ z dne 16. septembra 2016.
(11)    https://rm.coe.int/t-cy-terms-of-reference-protocol/1680a03690.
(12)    https://www.consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2018/10/18/20181018-european-council-conslusions/
(13)    COM(2019) 71 final.
(14)    Mnenje ENVP 3/2019 glede sodelovanja v pogajanjih v zvezi z Drugim dodatnim protokolom h Konvenciji o kibernetski kriminaliteti iz Budimpešte z dne 2. aprila 2019.
(15)    Sklep Sveta z referenčno številko 9116/19.
(16)    COM(2020) 605 final.
(17)    JOIN(2020) 81 final.
(18)    COM(2021) 170 final.
(19)    Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. junija 2021 o strategiji EU za kibernetsko varnost za digitalno desetletje.
(20)    Referenčna številka L 304/47.
(21)    https://rm.coe.int/0900001680a2aa42.
(22)    Glej odstavek 2 obrazložitvenega poročila k Protokolu.
(23)    Direktiva 2010/64/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o pravici do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih (UL L 280, 26.10.2010, str. 1); Direktiva 2012/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o pravici do obveščenosti v kazenskem postopku (UL L 142, 1.6.2012, str. 1); Direktiva 2013/48/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o pravici do dostopa do odvetnika v kazenskem postopku in v postopkih na podlagi evropskega naloga za prijetje ter pravici do obvestitve tretje osebe ob odvzemu prostosti in do komunikacije s tretjimi osebami in konzularnimi organi med odvzemom prostosti (UL L 294, 6.11.2013, str.1); Direktiva (EU) 2016/1919 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o brezplačni pravni pomoči za osumljene in obdolžene osebe v kazenskem postopku ter za zahtevane osebe v postopku na podlagi evropskega naloga za prijetje (UL L 297, 4.11.2016, str. 1; Direktiva (EU) 2016/800 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o procesnih jamstvih za otroke, ki so osumljene ali obdolžene osebe v kazenskem postopku (UL L 132, 21.5.2016, str. 1); Direktiva (EU) 2016/343 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o krepitvi nekaterih vidikov domneve nedolžnosti in krepitvi pravice biti navzoč na sojenju v kazenskem postopku (UL L 65, 11.3.2016, str. 1); Direktiva 2012/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o pravici do obveščenosti v kazenskem postopku.
(24)    Glej mnenje Sodišča (veliki senat) 1/15, ECLI:EU:C:2017:592, točka 220. Glej tudi prispevek EOVP k posvetovanju o osnutku drugega dodatnega protokola h Konvenciji Sveta Evrope o kibernetski kriminaliteti (Budimpeška konvencija) z dne 13. novembra 2019, str. 6 („Pristojni nacionalni organi, ki jim je bil odobren dostop do podatkov, morajo v skladu z veljavnimi nacionalnimi postopki uradno obvestiti zadevne osebe, takoj ko navedeno uradno obvestilo ne more več ogroziti preiskav, ki jih izvajajo ti organi. [...] Uradno obvestilo je potrebno, da se zadevnim osebam omogoči, da med drugim uveljavljajo svoje pravice do pravnega sredstva in pravice do varstva podatkov v zvezi z obdelavo podatkov, ki se nanje nanašajo“).
(25)    Zato Sklep Sveta z dne 21. maja 2019 o odobritvi začetka pogajanj o sporazumu med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike o čezmejnem dostopu do elektronskih dokazov za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (9114/19) v svojih pogajalskih smernicah vsebuje številne dodatne zaščitne ukrepe za varstvo podatkov. Pogajalske smernice zlasti določajo, da bi moral sporazum „dopolnjevati krovni sporazum z dodatnimi zaščitnimi ukrepi, pri katerih bi bile upoštevane stopnja občutljivosti zadevnih kategorij podatkov in edinstvene zahteve za prenos elektronskih dokazov neposredno od ponudnikov storitev in ne med organi ter neposredni prenos od pristojnih organov do ponudnikov storitev.“
(26)    Glej tudi Obrazložitveno poročilo k Protokolu o spremembi Konvencije o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov z dne 10. oktobra 2018, točki 106 in 107.
(27)    COM(2018) 225 in 226 final.
(28)    Mnenje ENVP 3/2019 glede sodelovanja v pogajanjih v zvezi z Drugim dodatnim protokolom h Konvenciji o kibernetski kriminaliteti iz Budimpešte z dne 2. aprila 2019.
(29)    Vključno z naslednjim: „Evropski odbor za varstvo podatkov, Prispevek k posvetovanju o osnutku drugega dodatnega protokola h Konvenciji Sveta Evrope o kibernetski kriminaliteti (Budimpeška konvencija) z dne 13. novembra 2019“; „Izjava 02/2021 o novih osnutkih določb drugega dodatnega protokola h Konvenciji Sveta Evrope o kibernetski kriminaliteti (Budimpeška konvencija), kakor je bila sprejeta 2. februarja 2021“; „Evropski odbor za varstvo podatkov, Prispevek k šestemu krogu posvetovanj o osnutku drugega dodatnega protokola h Konvenciji Sveta Evrope o kibernetski kriminaliteti z dne 4. maja 2021“.
(30)    Omogoča, da si pogodbenice pridržijo pravico, da ne uporabijo člena 7 (razkritje podatkov o naročnikih).
(31)    Omogoča, da si pogodbenice pridržijo pravico, da ne uporabijo člena 7 (razkritje podatkov o naročnikih) za nekatere vrste številk za dostop, če bi bilo to v nasprotju s temeljnimi načeli njihovega notranjega pravnega sistema.
(32)    Omogoča, da pogodbenice izjavijo, da mora nalog iz člena 7(1) izdati tožilec ali drug pravosodni organ oziroma mora biti izdan pod njegovim nadzorom ali pa mora biti drugače izdan pod neodvisnim nadzorom.
(33)    Omogoča, da pogodbenice generalnega sekretarja Sveta Evrope uradno obvestijo, da zahtevajo, da se jih ob izdaji naloga v skladu s členom 7(1) ponudniku storitev na njihovem ozemlju v vsakem primeru ali v določenih okoliščinah hkrati uradno obvesti o nalogu, dodatnih informacijah in povzetku dejstev v zvezi s preiskavo ali postopkom.
(34)    Omogoča, da si pogodbenice pridržijo pravico do neuporabe člena 8 (učinkovanje nalogov iz druge pogodbenice) za podatki o prometu.
(35)    Glej točko 147 obrazložitvenega poročila k Protokolu, ki določa, da „pogodbenica, ki si pridržuje ta člen, drugim pogodbenicam ne sme predložiti nalogov za podatke o prometu na podlagi [člena 8], odstavek 1“.
(36)    Omogoča, da pogodbenice izjavijo, da so za izvršljivost nalogov iz člena 8(1) potrebne dodatne podporne informacije (učinkovanje nalogov iz druge pogodbenice).
(37)    Omogoča, da pogodbenice izjavijo, da ne bodo izvršile zahtev iz člena 9(1)(a) (hitro razkritje računalniških podatkov v nujnih primerih), s katerimi se zahteva le razkritje podatkov o naročnikih.
(38)    Omogoča, da pogodbenice sporočijo kontaktne podatke organa, imenovanega za prejemanje uradnih obvestil v skladu s členom 7(5)(a) in izvajanje dejanj iz člena 7(5)(b)(c) in (d)(razkritje podatkov o naročnikih).
(39)    Omogoča, da pogodbenice sporočijo kontaktne podatke organov, imenovanih za predložitev in prejemanje nalogov v skladu s členom 8 (učinkovanje nalogov iz druge pogodbenice). V skladu z zahtevami iz Uredbe (EU) 2017/1939 države članice, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva, v sporočilo vključijo EJT.
(40)    Omogoča, da pogodbenice sporočijo organ ali organe, ki bi jih bilo treba obvestiti v primeru varnostnega incidenta ali z njimi stopiti v stik za pridobitev predhodnega dovoljenja v primeru nadaljnjega prenosa v drugo državo ali mednarodno organizacijo.
(41)    Glej opombo 24 zgoraj.
(42)    https://www.coe.int/en/web/cybercrime/protocol-consultations.
(43)    SWD(2018) 118 final.
(44)    Glej na primer smernice Odbora za Konvencijo o kibernetski kriminaliteti št. 10 z dne 1. marca 2017 o nalogih za predložitev informacij o naročnikih (člen 18 Budimpeške konvencije).
(45)    Glej na primer Resolucijo odbora Organizacije za dodeljevanje spletnih imen in številk (ICANN) z dne 15. maja 2019 o priporočilih o začasni specifikaciji za registracijske podatke za generično vrhnjo internetno domeno (gTLD), ki je na voljo na www.icann.org.
Top

Bruselj, 25.11.2021

COM(2021) 719 final

PRILOGA

k

predlogu sklepa Sveta

o pooblastitvi držav članic, da v interesu Evropske unije ratificirajo Drugi dodatni protokol h Konvenciji o kibernetski kriminaliteti, ki obravnava okrepljeno sodelovanje in razkritje elektronskih dokazov


PRILOGA

Države članice ob ratifikaciji Protokola v interesu Unije podajo naslednje pridržke, izjave, uradna obvestila ali sporočila in druge premisleke.

1.Pridržki

Drugi dodatni protokol k „Budimpeški“ Konvenciji Sveta Evrope o kibernetski kriminaliteti, ki obravnava okrepljeno sodelovanje in razkritje elektronskih dokazov (v nadaljnjem besedilu: Protokol) v skladu s členom 19(1) pogodbenicam omogoča uporabo pridržka, podanega v zvezi z več členi Protokola.

Države članice si ne pridržijo pravice do neuporabe člena 7 (razkritje podatkov o naročnikih) v skladu s členom 7(9)(a).

Države članice si ne pridržijo pravice do neuporabe člena 7 (razkritje podatkov o naročnikih) v zvezi z nekaterimi vrstami številk za dostop v skladu s členom 7(9)(b).

Države članice se spodbujajo, da si ne pridržijo pravice do neuporabe člena 8 (učinkovanje nalogov iz druge pogodbenice) v zvezi s podatki o prometu v skladu s členom 8(13).

Kadar je člen 19(1) podlaga za druge pridržke, so države članice pooblaščene, da preučijo in podajo lastne pridržke.

2.Izjave

Protokol pogodbenicam v skladu s členom 19(2) omogoča tudi, da podajo izjavo v zvezi z več členi Protokola.

Države članice podajo izjavo v skladu s členom 7(2)(b), v kateri navedejo, da morajo biti nalogi, izdani ponudnikom storitev na njihovem ozemlju, izdani s strani tožilca ali drugega pravosodnega organa ali pod njegovim nadzorom ali da morajo biti drugače izdani pod neodvisnim nadzorom. V skladu s tem države članice ob deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi podajo naslednjo izjavo:

„Nalog iz člena 7(1) mora izdati tožilec ali drug pravosodni organ oziroma mora biti izdan pod njegovim nadzorom ali pa mora biti drugače izdan pod neodvisnim nadzorom.“

Države članice se spodbujajo, naj ne podajo izjave v skladu s členom 9(1)(b), da ne bodo izvršile zahtev iz člena 9(1)(a) (hitro razkritje računalniških podatkov v nujnih primerih), s katerimi se zahteva le razkritje podatkov o naročnikih.

Kadar je člen 19(2) podlaga za druge izjave, so države članice pooblaščene, da preučijo in podajo lastne izjave.

3.Izjave, uradna obvestila ali sporočila

Protokol pogodbenicam v skladu s členom 19(3) nalaga tudi, da podajo izjave, uradna obvestila ali sporočila v zvezi z več členi Protokola.

Države članice uradno obvestijo, da jih je treba ob izdaji naloga v skladu s členom 7(1) ponudniku storitev na njihovem ozemlju hkrati uradno obvestiti o nalogu, dodatnih informacijah in povzetku dejstev v zvezi s preiskavo ali postopkom v skladu s členom 7(5)(a). Zato države članice ob podpisu ali deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi generalnemu sekretarju Sveta Evrope pošljejo naslednje uradno obvestilo:

„Kadar se v skladu členom 7(1) izda nalog ponudniku storitev na ozemlju [države članice], zahtevamo, da se nas v vsakem primeru hkrati uradno obvesti o nalogu, dodatnih informacijah in povzetku dejstev v zvezi s preiskavo ali postopkom.“

V skladu s členom 7(5)(e) države članice imenujejo en sam organ za prejemanje uradnih obvestil v skladu s členom 7(5)(a) in izvajanje dejanj iz odstavka 5, točki (c) in (d), ter sporočijo kontaktne podatke tega organa.

Države članice v skladu s členom 8(4) izjavijo, da so za izvršljivost nalogov iz člena 8(1) potrebne dodatne podporne informacije. V skladu s tem države članice ob podpisu ali ob deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi podajo naslednjo izjavo:

„Za izvršljivost nalogov iz člena 8(1) so potrebne dodatne podporne informacije. Zahtevane dodatne podporne informacije bodo odvisne od okoliščin naloga in s tem povezane preiskave ali postopka.“

Države članice sporočijo in posodabljajo kontaktne podatke organov, ki so v skladu s členom 8(10)(a) imenovani za predložitev odredb v skladu s členom 8, in organov, ki so v skladu s členom 8(10)(b) imenovani za prejem odredb v skladu s členom 8. Države članice, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje, vzpostavljeno z Uredbo (EU) 2017/1939 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT), med organe, sporočene v skladu s členom 8(10)(a) in (b), vključijo EJT v obsegu izvajanja njegovih pristojnosti, kot je določeno v členih 22, 23 in 25 Uredbe (EU) 2017/1939.

Države članice sporočijo organ ali organe, ki jih je treba v skladu s členom 14(7)(c) uradno obvestiti v zvezi z varnostnim incidentom.

Države članice sporočijo organ ali organe za izdajo dovoljenja za namene člena 14(10)(b) v zvezi z nadaljnjim prenosom podatkov, prejetih na podlagi Protokola, drugi državi ali mednarodni organizaciji.

Kadar je člen 19(3) podlaga za druge izjave, uradna obvestila ali sporočila, so države članice pooblaščene, da preučijo in podajo lastne izjave, uradna obvestila ali sporočila.

4.Drugi premisleki

Države članice, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje, vzpostavljeno z Uredbo (EU) 2017/1939 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT), zagotovijo, da lahko EJT v obsegu izvajanja svojih pristojnosti, kot je določeno v členih 22, 23 in 25 Uredbe (EU) 2017/1939, zahteva sodelovanje v skladu s Protokolom na enak način kot nacionalna tožilstva navedenih držav članic.

Države članice zagotovijo, da se pogodbenica prejemnica v skladu s členom 14(11)(c) Protokola pri prenosu podatkov za namene Protokola obvesti, da njihov nacionalni pravni okvir zahteva osebno obvestilo posamezniku, katerega podatki se posredujejo.

V zvezi z mednarodnimi prenosi na podlagi krovnega sporazuma med EU in ZDA države članice za namene člena 14(1)(b) Protokola pristojnim organom Združenih držav sporočijo, da se Sporazum uporablja za vzajemne prenose osebnih podatkov na podlagi Protokola med pristojnimi organi. Vendar države članice upoštevajo, da bi bilo treba Sporazum dopolniti z dodatnimi zaščitnimi ukrepi, ki upoštevajo posebne zahteve za prenos elektronskih dokazov neposredno s strani ponudnikov storitev in ne med organi, kot je določeno v Protokolu. V skladu s tem države članice ob podpisu ali ob deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi podajo naslednje sporočilo pristojnim organom Združenih držav:

Za namene člena 14(1)(b) Drugega dodatnega protokola h Konvenciji Sveta Evrope o kibernetski kriminaliteti štejemo, da se krovni sporazum med EU in ZDA uporablja za vzajemne prenose osebnih podatkov na podlagi Protokola med pristojnimi organi. Za prenose med ponudniki storitev na našem ozemlju in organi v Združenih državah v skladu s Protokolom se Sporazum uporablja samo v kombinaciji z dodatno posebno ureditvijo prenosa, ki obravnava posebne zahteve za prenos elektronskih dokazov neposredno s strani ponudnikov storitev in ne med organi.“

Države članice zagotovijo, da se za namene člena 14(1)(c) Protokola opirajo na druge sporazume ali ureditve le, če je Evropska komisija za zadevno tretjo državo sprejela sklep o ustreznosti v skladu s členom 45 splošne uredbe o varstvu podatkov (EU) 2016/679 ali členom 36 Direktive o varstvu podatkov pri preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj (EU) 2016/680, ki zajema zadevne prenose podatkov, ali če tak drug sporazum ali ureditev zagotavlja ustrezne zaščitne ukrepe za varstvo podatkov v skladu s členom 46 splošne uredbe o varstvu podatkov ali členom 37(1)(a) direktive o varstvu podatkov pri preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj.

Top

Bruselj, 25.11.2021

COM(2021) 719 final

PRILOGA

k

predlogu sklepa Sveta

o pooblastitvi držav članic, da v interesu Evropske unije ratificirajo Drugi dodatni protokol h Konvenciji o kibernetski kriminaliteti, ki obravnava okrepljeno sodelovanje in razkritje elektronskih dokazov


PRILOGA

Drugi dodatni protokol h Konvenciji o kibernetski kriminaliteti, ki obravnava okrepljeno sodelovanje in razkritje elektronskih dokazov

Preambula

Države članice Sveta Evrope in druge države podpisnice Konvencije o kibernetski kriminaliteti (ETS št. 185, v nadaljnjem besedilu: Konvencija), ki je bila dana na voljo za podpis 23. novembra 2001 v Budimpešti, tj. podpisnice tega protokola, so se –

ob upoštevanju dosega in učinka Konvencije v vseh regijah sveta;

ob opozarjanju, da je Konvencija že dopolnjena z Dodatnim protokolom, ki obravnava inkriminacijo rasističnih in ksenofobičnih dejanj, storjenih v informacijskih sistemih (ETS št. 189), ki je bil dan na voljo za podpis 28. januarja 2003 v Strasbourgu (v nadaljnjem besedilu: Prvi protokol), za pogodbenice navedenega protokola;

ob upoštevanju obstoječih pogodb Sveta Evrope o sodelovanju v kazenskih zadevah ter drugih sporazumov in dogovorov o sodelovanju v kazenskih zadevah med pogodbenicami Konvencije;

ob upoštevanju tudi Konvencije o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov (ETS št. 108), kakor je bila spremenjena s Protokolom o spremembi (CETS št. 223), ki je bil na voljo za podpis v Strasbourgu 10. oktobra 2018, in h kateri je lahko povabljena katera koli država;

ob priznavanju vse večje uporabe informacijske in komunikacijske tehnologije, vključno z internetnimi storitvami, in vse večje kibernetske kriminalitete, ki ogroža demokracijo in pravno državo ter ki jo številne države obravnavajo tudi kot grožnjo človekovim pravicam;

ob priznavanju tudi vse večjega števila žrtev kibernetske kriminalitete in pomena, da se tem žrtvam zagotovi pravno varstvo;

ob opozarjanju, da so vlade odgovorne za zaščito družbe in posameznikov pred kaznivimi dejanji ne le zunaj spleta, temveč tudi na spletu, vključno prek učinkovitih kazenskih preiskav in pregona;

zavedajoč se, da se dokazi o morebitnih kaznivih dejanjih vse pogosteje hranijo v elektronski obliki v računalniških sistemih v tujih, različnih ali neznanih jurisdikcijah, in ob prepričanju, da so potrebni dodatni ukrepi za zakonito pridobivanje takih dokazov, da se omogoči učinkovit odziv kazenskega pravosodja in ohrani pravna država;

ob priznavanju potrebe po okrepljenem in učinkovitejšem sodelovanju med državami in zasebnim sektorjem ter dejstva, da v tem okviru ponudniki storitev in drugi subjekti potrebujejo več jasnosti ali pravne varnosti glede okoliščin, v katerih se lahko odzovejo na neposredne zahteve organov kazenskega pravosodja drugih pogodbenic za razkritje elektronskih podatkov;

zato v prizadevanju za nadaljnje izboljšanje sodelovanja na področju kibernetske kriminalitete in zbiranja dokazov v elektronski obliki o vseh kaznivih dejanjih za namene posameznih kazenskih preiskav ali postopkov z dodatnimi orodji, ki zadevajo učinkovitejšo medsebojno pomoč in druge oblike sodelovanja med pristojnimi organi, sodelovanje v nujnih primerih ter neposredno sodelovanje med pristojnimi organi in ponudniki storitev in drugimi subjekti, ki imajo zadevne informacije ali z njimi upravljajo;

v prepričanju, da učinkovitemu čezmejnemu sodelovanju za namene kazenskega pravosodja, tudi med javnim in zasebnim sektorjem, koristijo učinkoviti pogoji in zaščitni ukrepi za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin;

ob priznavanju, da zbiranje elektronskih dokazov za kazenske preiskave pogosto zadeva osebne podatke, in ob priznavanju, da morajo številne pogodbenice za izpolnjevanje svojih ustavnih in mednarodnih obveznosti varovati zasebnost in osebne podatke ter

ob zavedanju potrebe po zagotovitvi, da za učinkovite ukrepe kazenskega pravosodja na področju kibernetske kriminalitete in zbiranja dokazov v elektronski obliki veljajo pogoji in zaščitni ukrepi, ki zagotavljajo ustrezno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vključno s pravicami, ki izhajajo iz obveznosti, ki so jih države sprejele v skladu z veljavnimi mednarodnimi instrumenti s področja človekovih pravic, kot so Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz leta 1950 (ETS št. 5) Sveta Evrope, Mednarodni pakt Združenih narodov o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966, Afriška listina o človekovih pravicah in pravicah ljudstev iz leta 1981, Ameriška konvencija o človekovih pravicah iz leta 1969 in druge mednarodne pogodbe o človekovih pravicah –

dogovorile o naslednjem:

Poglavje I – Splošne določbe

Člen 1    – Namen

Namen tega protokola je, da se dopolnita:

(a)    Konvencija, in sicer za pogodbenice tega protokola ter

(b)    Prvi protokol, in sicer za pogodbenice tega protokola, ki so hkrati pogodbenice Prvega protokola.

Člen 2    – Področje uporabe

1.    Če ni tu drugače določeno, se ukrepi, opisani v tem protokolu, uporabljajo:

(a)    med pogodbenicami Konvencije, ki so pogodbenice tega protokola, za namene posameznih kazenskih preiskav ali postopkov v zvezi s kaznivimi dejanji, povezanimi z računalniškimi sistemi in podatki, ter za zbiranje dokazov o kaznivem dejanju v elektronski obliki; ter

(b)    med pogodbenicami Prvega protokola, ki so pogodbenice tega protokola, za namene posameznih kazenskih preiskav ali postopkov v zvezi s kaznivimi dejanji, določenimi v skladu s Prvim protokolom.

2.    Vsaka pogodbenica sprejme potrebne zakonodajne in druge ukrepe za izvajanje obveznosti iz tega protokola.

Člen 3    – Opredelitev pojmov

1.    Za ta protokol se uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 1 in člena 18(3) Konvencije.

2.    V tem protokolu se uporabljajo naslednje dodatne opredelitve pojmov:

(a)    „osrednji organ“ pomeni organ ali organe, imenovane v skladu s pogodbo ali dogovorom o medsebojni pomoči na podlagi poenotene ali vzajemne zakonodaje, ki velja med zadevnimi pogodbenicami, ali, če teh ni, organ ali organe, ki jih pogodbenica imenuje v skladu s členom 27(2)(a) Konvencije;

(b)    „pristojni organ“ pomeni sodni, upravni ali drug organ za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, ki je po nacionalnem pravu pooblaščen za odreditev, odobritev ali izvršitev ukrepov na podlagi tega protokola za namene zbiranja ali predložitve dokazov v zvezi s posameznimi kazenskimi preiskavami ali postopki;

(c)    „nujni primer“ pomeni položaj, v katerem obstaja znatno in neposredno tveganje za življenje ali varnost fizične osebe;

(d)    „osebni podatki“ pomeni informacije, ki se nanašajo na določeno ali določljivo fizično osebo;

(e)    „pogodbenica prenosnica“ pomeni pogodbenico, ki prenaša podatke v odgovor na zahtevo ali kot del skupne preiskovalne skupine, oziroma za namene Poglavja II, oddelek 2, pogodbenico, na ozemlju katere se nahaja ponudnik storitev ali subjekt, ki opravlja storitve registracije domenskega imena, ki prenaša take podatke.

Člen 4    – Jezik

1.    Zahteve, nalogi in spremne informacije, ki se predložijo pogodbenici, so v jeziku, ki je sprejemljiv za zaprošeno pogodbenico ali pogodbenico, uradno obveščeno v skladu s členom 7(5), ali pa se jim priloži prevod v tak jezik.

2.    Nalogi iz člena 7 in zahteve iz člena 6 ter vse spremne informacije:

(a)    se predložijo v jeziku druge pogodbenice, v katerem ponudnik storitev ali subjekt sprejema primerljiv notranji postopek;

(b)    se predložijo v drugem jeziku, ki je za ponudnika storitev ali subjekt sprejemljiv, ali

(c)    imajo priložen prevod v enega od jezikov iz odstavka 2(a) ali 2(b).

Poglavje II – Ukrepi za okrepljeno sodelovanje

Oddelek 1 – Splošna načela, ki se uporabljajo za Poglavje II

Člen 5    – Splošna načela, ki se uporabljajo za Poglavje II

1.    Pogodbenice sodelujejo v skladu z določbami tega poglavja v največjem možnem obsegu.

2.    Oddelek 2 tega poglavja tvorita člena 6 in 7. Določa postopke, ki krepijo neposredno sodelovanje s ponudniki in subjekti na ozemlju druge pogodbenice. Oddelek 2 se uporablja ne glede na to, ali med zadevnima pogodbenicama velja pogodba ali dogovor o medsebojni pomoči na podlagi poenotene ali vzajemne zakonodaje.

3.    Oddelek 3 tega poglavja tvorita člena 8 in 9. Določa postopke za okrepitev mednarodnega sodelovanja med organi za razkritje shranjenih računalniških podatkov. Oddelek 3 se uporablja ne glede na to, ali med pogodbenico prosilko in zaprošeno pogodbenico velja pogodba ali dogovor o medsebojni pomoči na podlagi poenotene ali vzajemne zakonodaje.

4.    Oddelek 4 tega poglavja tvori člen 10. Določa postopke v zvezi z medsebojno pomočjo v nujnih primerih. Oddelek 4 se uporablja ne glede na to, ali med pogodbenico prosilko in zaprošeno pogodbenico velja pogodba ali dogovor o medsebojni pomoči na podlagi poenotene ali vzajemne zakonodaje.

5.    Oddelek 5 tega poglavja tvorita člena 11 in 12. Oddelek 5 se uporablja, kadar med pogodbenico prosilko in zaprošeno pogodbenico ne velja nobena pogodba ali dogovor o medsebojni pomoči na podlagi poenotene ali vzajemne zakonodaje. Določbe oddelka 5 se ob obstoju take pogodbe ali dogovora ne uporabljajo, razen kakor je določeno v členu 12(7). Vendar lahko zadevne pogodbenice vzajemno določijo, da bodo namesto pogodbe ali dogovora uporabljale določbe oddelka 5, če pogodba ali dogovor tega ne prepoveduje.

6.    Kadar lahko v skladu z določbami tega protokola zaprošena pogodbenica sodelovanje pogojuje z obstojem dvojne kaznivosti, se ta pogoj šteje za izpolnjen, ne glede na to, ali njena zakonodaja uvršča kršitev v isto vrsto kršitev in ali jo označuje z enakimi izrazi kot pogodbenica prosilka, če je dejanski stan kršitve, za katero se zahteva pomoč, kaznivo dejanje v skladu z njenim pravom.

7.    Določbe tega poglavja ne omejujejo sodelovanja med pogodbenicami ali med pogodbenicami in ponudniki storitev ali drugimi subjekti prek drugih veljavnih sporazumov, dogovorov, praks ali notranjega prava.

Oddelek 2 – Postopki, ki krepijo neposredno sodelovanje s ponudniki in subjekti v drugih pogodbenicah.

Člen 6    – Zahteva za informacije o registraciji domenskega imena

1.    Vsaka pogodbenica sprejme zakonodajne in druge ukrepe, ki so potrebni za pooblastitev njenih pristojnih organov za namene posameznih kazenskih preiskav ali postopkov, da subjektu, ki opravlja storitve registracije domenskega imena na ozemlju druge pogodbenice, izdajo zahtevo za informacije, ki jih ima subjekt ali z njimi upravlja, za identifikacijo registratorja domenskega imena ali vzpostavitev stika z njim.

2.    Vsaka pogodbenica sprejme zakonodajne in druge ukrepe, ki so potrebni, da se subjektu na njenem ozemlju dovoli razkritje takih informacij v odgovor na zahtevo iz odstavka 1, ob upoštevanju razumnih pogojev, določenih z nacionalno zakonodajo.

3.    Zahteva iz odstavka 1 vsebuje:

(a)    datum, ko je bila zahteva izdana, ter identiteto in kontaktne podatke pristojnega organa, ki je izdal zahtevo;

(b)    domensko ime, o katerem se zahtevajo informacije, in podroben seznam zahtevanih informacij, vključno z določenimi podatkovnimi elementi;

(c)    izjavo, da je zahteva izdana v skladu s tem protokolom, da je potreba po informacijah nastala zaradi njihovega pomena za posamezno kazensko preiskavo ali postopek in da se bodo informacije uporabile samo za navedeno posamezno kazensko preiskavo ali postopek, ter

(d)    časovni okvir, v katerem se informacije razkrijejo, in način njihovega razkritja ter morebitna druga posebna postopkovna navodila.

4.    Če je to za subjekt sprejemljivo, lahko pogodbenica zahtevo iz odstavka 1 predloži v elektronski obliki. Lahko se zahtevajo ustrezne ravni varnosti in avtentikacije.

5.    V primeru nesodelovanja subjekta iz odstavka 1 lahko pogodbenica prosilka zahteva, da subjekt obrazloži, zakaj ne razkrije zahtevanih informacij. Pogodbenica prosilka se lahko posvetuje s pogodbenico, v kateri je subjekt, da se ugotovi, kateri ukrepi za pridobitev informacij so na voljo.

6.    Vsaka pogodbenica ob podpisu tega protokola ali deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju ali soglasju, pa tudi v katerem koli drugem trenutku, generalnemu sekretarju Sveta Evrope sporoči organ, imenovan za posvetovanje v skladu z odstavkom 5.

7.    Generalni sekretar Sveta Evrope vzpostavi in posodablja register organov, ki jih pogodbenice imenujejo v skladu z odstavkom 6. Vsaka pogodbenica zagotavlja stalno pravilnost vseh podatkov, predloženih za register.

Člen 7    – Razkritje informacij o naročnikih

1.    Vsaka pogodbenica sprejme zakonodajne in druge ukrepe, ki so potrebni za pooblastitev njenih pristojnih organov za izdajo naloga, ki se predloži neposredno ponudniku storitev na ozemlju druge pogodbenice, da se pridobi razkritje določenih shranjenih informacij o naročnikih, ki jih ima navedeni ponudnik storitev ali z njimi upravlja, kadar so informacije o naročnikih potrebne za posamezne kazenske preiskave ali postopke pogodbenice izdajateljice.

2.    (a) Vsaka pogodbenica sprejme zakonodajne in druge ukrepe, ki so potrebni za razkritje informacij o naročnikih v odgovor na nalog iz odstavka 1 s strani ponudnika storitev na njenem ozemlju.

(b)    Pogodbenica lahko ob podpisu tega protokola ali deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju ali soglasju v zvezi z nalogi, izdanimi ponudnikom storitev na njenem ozemlju, poda naslednjo izjavo: „Nalog iz člena 7(1) mora izdati tožilec ali drug pravosodni organ oziroma mora biti izdan pod njegovim nadzorom ali pa mora biti drugače izdan pod neodvisnim nadzorom.“

3.    V nalogu iz odstavka 1 se navedejo:

(a)    organ izdajatelj in datum izdaje;

(b)    izjava, da je nalog izdan v skladu s tem protokolom;

(c)    ime in naslov izvajalcev storitev, ki se jim nalog vroča;

(d)    kršitve, ki so predmet kazenske preiskave ali postopka;

(e)    organ, ki zahteva določene informacije o naročniku, če to ni organ izdajatelj, ter

(f)    podroben opis zahtevanih konkretnih informacij o naročniku.

4.    Nalogu iz odstavka 1 se priložijo naslednje dodatne informacije:

(a)    notranja pravna podlaga, ki pooblašča organ za izdajo naloga;

(b)    sklic na pravne določbe in veljavne sankcije za kršitev, ki se preiskuje ali preganja;

(c)    kontaktni podatki organa, ki mu ponudnik storitev pošlje informacije o naročniku ali od katerega lahko zahteva dodatne informacije oziroma kateremu mora drugače odgovoriti;

(d)    časovni okvir, v katerem se pošljejo informacije o naročniku, in način njihovega pošiljanja;

(e)    ali se je že zahtevalo zavarovanje podatkov, vključno z datumom zavarovanja in morebitno ustrezno referenčno številko;

(f)    morebitna posebna postopkovna navodila;

(g)    po potrebi izjava, da je bilo hkrati predloženo uradno obvestilo v skladu z odstavkom 5, ter

(h)    vse druge informacije, ki bi lahko bile v pomoč pri pridobivanju informacij o naročniku.

5.    (a) Pogodbenica lahko ob podpisu tega protokola ali deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi, pa tudi v katerem koli drugem trenutku, generalnega sekretarja Sveta Evrope uradno obvesti, da zahteva, da se jo ob izdaji naloga v skladu z odstavkom 1 ponudniku storitev na njenem ozemlju v vsakem primeru ali v določenih okoliščinah hkrati uradno obvesti o nalogu, dodatnih informacijah in povzetku dejstev v zvezi s preiskavo ali postopkom.

(b)    Ne glede na to, ali pogodbenica zahteva uradno obvestilo v skladu z odstavkom 5(a), lahko od ponudnika storitev zahteva, da se pred razkritjem v določenih okoliščinah posvetuje z njenimi organi.

(c)    Organi, ki so bili uradno obveščeni v skladu z odstavkom 5(a) ali s katerimi se je posvetovalo v skladu z odstavkom 5(b), lahko ponudniku storitev brez nepotrebnega odlašanja naročijo, naj informacij o naročniku ne razkrije, če:

(i)    bi lahko razkritje posegalo v kazenske preiskave ali postopke v tej pogodbenici ali

(ii)    bi se v primeru zahteve po informacijah o naročniku z medsebojno pomočjo uporabljali zavrnitveni pogoji ali razlogi v skladu s členom 25(4) in členom 27(4) Konvencije.

(d)    Organi, ki so bili uradno obveščeni v skladu z odstavkom 5(a) ali s katerimi se je posvetovalo v skladu z odstavkom 5(b):

(i)    lahko od organa iz odstavka 4(c) zahtevajo dodatne informacije za namene uporabe odstavka 5(c), ki pa jih brez soglasja navedenega organa ne smejo razkriti ponudniku storitev, ter

(ii)    nemudoma obvestijo organ iz odstavka 4(c), če je bilo ponudniku storitev naročeno, naj ne razkrije informacij o naročniku, in navedejo razloge za to.

(e)    Pogodbenica imenuje en sam organ za prejemanje uradnih obvestil v skladu z odstavkom 5(a) in izvajanje dejanj iz odstavkov 5(b), 5(c) in 5(d). Pogodbenica ob prvem uradnem obvestilu generalnemu sekretarju Sveta Evrope v skladu z odstavkom 5(a) temu sporoči kontaktne podatke navedenega organa.

(f)    Generalni sekretar Sveta Evrope vzpostavi in posodablja register organov, ki jih pogodbenice imenujejo v skladu z odstavkom 5(e), in informacij o tem, ali in v katerih okoliščinah pogodbenice zahtevajo uradno obvestilo v skladu z odstavkom 5(a). Vsaka pogodbenica zagotavlja stalno pravilnost vseh podatkov, predloženih za register.

6.    Če je za ponudnika storitev to sprejemljivo, lahko pogodbenica nalog iz odstavka 1 in dodatne informacije iz odstavka 4 predloži v elektronski obliki. Pogodbenica lahko uradno obvestilo in dodatne informacije iz odstavka 5 predloži v elektronski obliki. Lahko se zahtevajo ustrezne ravni varnosti in avtentikacije.

7.    Če ponudnik storitev organ iz odstavka 4(c) obvesti, da ne bo razkril zahtevanih informacij o naročniku, ali če v tridesetih dneh od prejema naloga ali v časovnem okviru iz odstavka 4(d) ne razkrije informacij o naročnikih v odgovor na nalog iz odstavka 1, lahko pristojni organi pogodbenice izdajateljice zahtevajo izvršitev naloga samo prek člena 8 ali drugih oblik medsebojne pomoči. Pogodbenice lahko od ponudnika storitev zahtevajo, da navede razlog za zavrnitev razkritja informacij o naročniku, ki se zahtevajo z nalogom.

8.    Pogodbenica lahko ob podpisu tega protokola ali deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi izjavi, da mora pogodbenica izdajateljica razkritje informacij o naročniku zahtevati od ponudnika storitev, preden jih lahko zahteva v skladu s členom 8, razen če pogodbenica izdajateljica razumno obrazloži, zakaj tega ni storila.

9.    Pogodbenica si lahko ob podpisu tega protokola ali deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju ali soglasju:

(a)    pridrži pravico, da tega člena ne uporablja, ali

(b)    če bi bilo razkritje nekaterih vrst številk za dostop v skladu s tem členom v nasprotju s temeljnimi načeli notranjega pravnega sistema, pridrži pravico, da tega člena ne uporabi za take številke.

Oddelek 3 – Postopki, ki krepijo mednarodno sodelovanje med organi za razkritje shranjenih računalniških podatkov

Člen 8    – Učinkovanje nalogov iz druge pogodbenice za takojšnje posredovanje informacij o naročniku in podatkov o prometu

1.    Vsaka pogodbenica sprejme zakonodajne in druge ukrepe, ki so potrebni za pooblastitev njenih pristojnih organov za izdajo naloga, ki se predloži kot del zahteve drugi pogodbenici za namene naložitve obveznosti ponudniku storitev na ozemlju druge pogodbenice, da predloži določene in shranjene:

(a)    informacije o naročniku in

(b)    podatke o prometu,

ki jih ima navedeni ponudnik storitev ali z njimi upravlja in so potrebni za posamezne kazenske preiskave ali postopke pogodbenice.

2.    Vsaka pogodbenica sprejme zakonodajne in druge ukrepe, ki so potrebni za izvršljivost naloga iz odstavka 1, ki ga predloži pogodbenica prosilka.

3.    Pogodbenica prosilka v svoji zahtevi zaprošeni pogodbenici predloži nalog iz odstavka 1, podporne informacije in morebitna posebna postopkovna navodila.

(a)    V nalogu se navedejo:

(i)    organ izdajatelj in datum izdaje naloga;

(ii)    izjava, da je nalog predložen v skladu s tem protokolom;

(iii)    ime in naslov izvajalcev storitev, ki se jim nalog vroča;

(iv)    kršitve, ki so predmet kazenske preiskave ali postopka;

(v)    organ, ki zahteva informacije ali podatke, če to ni organ izdajatelj, ter

(vi)    podroben opis zahtevanih konkretnih informacij ali podatkov.

(b)    V podpornih informacijah, ki se zagotovijo z namenom zaprošeni pogodbenici pomagati z izvršljivostjo naloga in ki se brez soglasja pogodbenice prosilke ne razkrijejo ponudniku storitev, se navedejo:

(i)    notranja pravna podlaga, ki pooblašča organ za izdajo naloga;

(ii)    pravne določbe in veljavne sankcije za kršitve, ki se preiskujejo ali preganjajo;

(iii)    razlog, iz katerega pogodbenica prosilka meni, da ponudnik storitev ima podatke ali z njimi upravlja;

(iv)    povzetek dejstev v zvezi s preiskavo ali postopkom;

(v)    pomen informacij ali podatkov za preiskavo ali postopek;

(vi)    kontaktni podatki organa ali organov, ki lahko zagotovijo dodatne informacije;

(vii)    podatek, ali se je že zahtevalo zavarovanje informacij ali podatkov, vključno z datumom zavarovanja in morebitno ustrezno referenčno številko, ter

(viii)    podatek, ali so se informacije ali podatki že zahtevali z drugimi sredstvi, in če so se, na kakšen način.

(c)    Pogodbenica prosilka lahko zahteva, da zaprošena pogodbenica izvede posebna procesna navodila.

4.    Pogodbenica lahko ob podpisu tega protokola ali deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi, pa tudi v katerem koli drugem trenutku, izjavi, da se za izvršljivost nalogov iz odstavka 1 zahtevajo dodatne podporne informacije.

5.    Zaprošena pogodbenica sprejme zahteve v elektronski obliki. Preden sprejme zahtevo, lahko zahteva ustrezno raven varnosti in avtentikacije.

6.    (a) Zaprošena pogodbenica si od datuma prejema vseh informacij iz odstavkov 3 in 4 razumno prizadeva za vročitev ponudniku storitev najpozneje v petinštiridesetih dneh in odredi, da se zahtevane informacije ali podatki pošljejo najpozneje:

(i)    v dvajsetih dneh za informacije o naročniku ter

(ii)    petinštiridesetih dneh za podatke o prometu.

(b) Zaprošena pogodbenica zagotovi, da se predložene informacije ali podatki pogodbenici prosilki posredujejo brez nepotrebnega odlašanja.

7.    Če zaprošena pogodbenica navodil iz odstavka 3(c) ne more izpolniti na zahtevani način, o tem nemudoma obvesti pogodbenico prosilko in po potrebi navede morebitne pogoje, pod katerimi bi navodila lahko izpolnila, po čemer se pogodbenica prosilka odloči, ali naj se zahteva vseeno izvrši.

8.    Zaprošena pogodbenica lahko zavrne izvršitev zahteve na podlagi člena 25(4) ali člena 27(4) Konvencije ali določi pogoje, za katere meni, da so potrebni za izvršitev zahteve. Zaprošena pogodbenica lahko odloži izvršitev zahtev iz razlogov, določenih v členu 27(5) Konvencije. Zaprošena pogodbenica o zavrnitvi, pogojih ali odlogu uradno obvesti pogodbenico prosilko takoj, ko je to izvedljivo. Zaprošena pogodbenica pogodbenico prosilko uradno obvesti tudi o vseh drugih okoliščinah, ki bi lahko povzročile znatno zamudo pri izvršitvi zahteve. Za ta člen se uporablja člena 28(2)(b) Konvencije.

9.    (a) Če pogodbenica prosilka ne more izpolniti pogoja, ki ji ga je postavila zaprošena pogodbenica v skladu z odstavkom 8, o tem nemudoma obvesti zaprošeno pogodbenico. Zaprošena pogodbenica se nato odloči, ali bo informacije ali gradivo kljub temu zagotovila.

(b) Če pogodbenica prosilka pogoj sprejme, jo ta zavezuje. Zaprošena pogodbenica, ki zagotovi informacije ali gradivo pod takim pogojem, lahko od pogodbenice prosilke v zvezi z navedenim pogojem zahteva pojasnilo glede uporabe takih informacij ali gradiva.

10.    Vsaka pogodbenica ob podpisu tega protokola ali deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju ali soglasju generalnemu sekretarju Sveta Evrope sporoči in posodablja kontaktne podatke organov, imenovanih za:

(a)    predložitev naloga v skladu s tem členom ter

(b)    prejem naloga v skladu s tem členom.

11.    Pogodbenica lahko ob podpisu tega protokola ali deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi izjavi, da zahteva, da zahteve drugih pogodbenic v skladu s tem členom predloži osrednji organ pogodbenice prosilke ali drug organ, ki ga skupaj določita zadevni pogodbenici.

12.    Generalni sekretar Sveta Evrope vzpostavi in posodablja register organov, ki jih pogodbenice imenujejo v skladu z odstavkom 10. Vsaka pogodbenica zagotavlja stalno pravilnost vseh podatkov, predloženih za register.

13.    Pogodbenica si lahko ob podpisu tega protokola ali deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju ali soglasju pridrži pravico, da tega člena ne uporablja za podatke o prometu.

Člen 9    – Takojšnje razkritje shranjenih računalniških podatkov v nujnih primerih

1.    (a) Vsaka pogodbenica sprejme zakonodajne in druge ukrepe, ki so potrebni za to, da njena kontaktna točka za omrežje 24/7 iz člena 35 Konvencije (v nadaljnjem besedilu: kontaktna točka) v nujnih primerih posreduje zahtevo kontaktni točki ali prejme zahtevo kontaktne točke v drugi pogodbenici, s katero se zaproša za takojšnjo pomoč pri tem, da se od ponudnika storitev na ozemlju navedene pogodbenice pridobi takojšnje razkritje določenih shranjenih računalniških podatkov, ki jih ima navedeni ponudnik storitev ali z njimi upravlja, brez zahteve za medsebojno pomoč.

(b) Pogodbenica lahko ob podpisu tega protokola ali deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi izjavi, da ne bo izvršila zahtev iz odstavka 1(a), ki se nanašajo zgolj na razkritje informacij o naročniku.

2.    Vsaka pogodbenica sprejme potrebne zakonodajne in druge ukrepe, ki v skladu z odstavkom 1 omogočajo, da:

(a)    njeni organi na podlagi zahteve iz odstavka 1 od ponudnika storitev na njenem ozemlju zahtevajo podatke;

(b)    ponudnik storitev na njenem ozemlju v odgovor na zahtevo iz odstavka 2(a) razkrije zahtevane podatke njenim organom ter

(c)    njeni organi zagotovijo zahtevane podatke pogodbenici prosilki.

3.    V zahtevi iz odstavka 1 se navedejo:

(a)    pristojni organ, ki zahteva podatke, in datum izdaje zahteve;

(b)    izjava, da je zahteva izdana v skladu s tem protokolom;

(c)    ime in naslov izvajalcev storitev, ki imajo zahtevane podatke ali z njimi upravljajo;

(d)    kršitve, ki so predmet kazenske preiskave ali postopka ter sklic na pravne določbe in veljavne sankcije;

(e)    dejstva, ki zadostno dokazujejo, da gre za nujni primer, in obrazložitev, kako se zahtevani podatki nanašajo nanj;

(f)    podroben opis zahtevanih podatkov;

(g)    morebitna posebna postopkovna navodila ter

(h)    vse druge informacije, ki bi lahko bile v pomoč pri pridobivanju zahtevanih podatkov.

4.    Zaprošena pogodbenica sprejme zahteve v elektronski obliki. Pogodbenica lahko sprejme tudi ustno zahtevo in lahko zahteva potrditev v elektronski obliki. Preden sprejme zahtevo, lahko zahteva ustrezno raven varnosti in avtentikacije.

5.    Pogodbenica lahko ob podpisu tega protokola ali deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi izjavi, da od pogodbenic prosilk zahteva, da po izvršitvi zahteve zahtevo in vse dodatne informacije, posredovane v podporo tej zahtevi, predložijo v taki obliki in prek takega kanala, ki lahko vključuje medsebojno pomoč, kot ju določi zaprošena pogodbenica.

6.    Zaprošena pogodbenica po pospešenem postopku obvesti pogodbenico prosilko o svoji odločitvi v zvezi z zahtevo v skladu z odstavkom 1 in po potrebi navede morebitne pogoje, pod katerimi bi zagotovila podatke, ter kakršne koli druge oblike sodelovanja, ki bi bile na voljo.

7.    (a) Če pogodbenica prosilka ne more izpolniti pogoja, ki ji ga je postavila zaprošena pogodbenica v skladu z odstavkom 6, o tem nemudoma obvesti zaprošeno pogodbenico. Zaprošena pogodbenica se nato odloči, ali bo informacije ali gradivo kljub temu zagotovila. Če pogodbenica prosilka pogoj sprejme, jo ta zavezuje.

(b) Zaprošena pogodbenica, ki zagotovi informacije ali gradivo pod takim pogojem, lahko od pogodbenice prosilke v zvezi z navedenim pogojem zahteva pojasnilo glede uporabe takih informacij ali gradiva.

Oddelek 4 – Postopki v zvezi z medsebojno pomočjo v nujnih primerih

Člen 10    – Medsebojna pomoč v nujnih primerih

1.    Vsaka pogodbenica lahko zahteva pospešeno medsebojno pomoč, če meni, da gre za nujni primer. Zahteva v skladu s tem členom poleg druge zahtevane vsebine vsebuje tudi opis dejstev, ki dokazujejo, da gre za nujni primer, in obrazložitev, kako se zahtevana pomoč nanaša nanj.

2.    Zaprošena pogodbenica sprejme take zahteve v elektronski obliki. Preden sprejme zahtevo, lahko zahteva ustrezno raven varnosti in avtentikacije.

3.    Zaprošena pogodbenica lahko po pospešenem postopku zahteva dodatne informacije, da bi ocenila zahtevo. Pogodbenica prosilka pospešeno zagotovi take dodatne informacije.

4.    Ko se prepriča, da gre za nujen primer, in so izpolnjeni drugi pogoji za medsebojno pomoč, se zaprošena pogodbenica na zahtevo pospešeno odzove.

5.    Vsaka pogodbenica zagotovi, da je za namene odgovora na zahteve iz tega člena 24 ur na dan vse dni v tednu na voljo oseba iz njenega osrednjega organa ali drugih organov, odgovornih za odgovarjanje na zahteve za medsebojno pomoč.

6.    Osrednji organi ali drugi organi, odgovorni za medsebojno pomoč, pogodbenic prosilk in zaprošenih pogodbenic lahko skupaj določijo, da se lahko rezultati izvršitve zahteve v skladu s tem členom ali njihov vnaprejšnji izvod pogodbenici prosilki posreduje prek drugega kanala, kot je bil uporabljen za zahtevo.

7.    Kadar med pogodbenico prosilko in zaprošeno pogodbenico ne velja nobena pogodba ali dogovor o medsebojni pomoči na podlagi poenotene ali vzajemne zakonodaje, se za ta člen uporabljajo člen 27(2)(b), člen 27(3) do (8) in člen 28(2) do (4).

8.    Če taka pogodba ali dogovor obstaja, se ta člen dopolni z določbami take pogodbe ali dogovora, razen če se zadevne pogodbenice medsebojno dogovorijo, da bodo namesto tega uporabljale katero koli ali vse določbe konvencije iz odstavka 7 tega člena.

9.    Vsaka pogodbenica lahko ob podpisu tega protokola ali deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi izjavi, da se lahko zahteve pošljejo tudi neposredno njenim pravosodnim organom ali prek kanalov Mednarodne organizacije kriminalistične policije (INTERPOL) oziroma njene kontaktne točke 24/7, vzpostavljene v skladu s členom 35 Konvencije. V vseh takih primerih se izvod zahteve hkrati pošlje tudi osrednjemu organu zaprošene pogodbenice prek osrednjega organa pogodbenice prosilke. Kadar se zahteva pošlje neposredno pravosodnemu organu zaprošene pogodbenice, ki pa ni pristojen za obravnavanje zahteve, ta organ zahtevo odstopi pristojnemu državnemu organu in o tem neposredno obvesti pogodbenico prosilko.

Oddelek 5 – Postopki v zvezi z mednarodnim sodelovanjem, kadar ni veljavnih mednarodnih pogodb

Člen 11    – Videokonference

1.    Pogodbenica prosilka lahko predlaga, zaprošena pogodbenica pa lahko dovoli pričanje in podajanje izjav prič ali izvedencev prek videokonference. Pogodbenica prosilka in zaprošena pogodbenica se posvetujeta, da bi olajšali reševanje vseh vprašanj, ki bi se lahko pojavila v zvezi z izvršitvijo zahteve, in sicer po potrebi med drugim o naslednjem: katera pogodbenica predseduje; organih in osebah, ki naj bodo prisotni; ali ena ali obe pogodbenici uporabljata določene prisege, opozorila ali dajeta navodila pričam ali izvedencu; načinu zaslišanja priče ali izvedenca; načinu, na katerega se ustrezno zagotovijo pravice priče ali izvedenca; obravnavanje zatrjevanih privilegijev ali imunitete; obravnavanje ugovorov na vprašanja ali odgovore ter ali ena ali obe pogodbenici zagotavljata storitve prevajanja, tolmačenja in prepisa.

2.    (a) Osrednji organi zaprošene pogodbenice in pogodbenice prosilke za namene tega člena med seboj neposredno komunicirajo. Zaprošena pogodbenica lahko sprejme zahteve v elektronski obliki. Preden sprejme zahtevo, lahko zahteva ustrezno raven varnosti in avtentikacije.

(b) Zaprošena pogodbenica obvesti pogodbenico prosilko o razlogih za neizvršitev ali zamudo pri izvršitvi zahteve. Za ta člen se uporablja člen 27(8) Konvencije. Brez poseganja v kateri koli drug pogoj, ki ga lahko zaprošena pogodbenica zahteva v skladu s tem členom, se za ta člen uporabljajo člen 28(2) do (4) Konvencije.

3.    Zaprošena pogodbenica, ki zagotavlja pomoč v skladu s tem členom, si prizadeva za navzočnost osebe, katere pričanje ali izjava se zahteva. Po potrebi lahko zaprošena pogodbenica, kolikor to omogoča njena zakonodaja, sprejme ukrepe, potrebne za prisilno navzočnost priče ali strokovnjaka ob določenem času in na določeni lokaciji v zaprošeni pogodbenici.

4.    Uporabljajo se postopki glede vodenja videokonference, ki jih določi pogodbenica prosilka, razen če niso združljivi z notranjim pravom zaprošene pogodbenice. V primeru nezdružljivosti ali kolikor pogodbenica prosilka ni določila postopka, zaprošena pogodbenica uporabi postopek v skladu s svojo nacionalno zakonodajo, razen če se pogodbenica prosilka in zaprošena pogodbenica dogovorita drugače.

5.    Brez poseganja v pristojnosti v skladu z notranjim pravom pogodbenice prosilke se, kadar priča ali izvedenec med videokonferenco:

(a)    namerno poda napačno izjavo, če je zaprošena pogodbenica v skladu s svojim notranjim pravom od take osebe zahtevala verodostojno pričanje;

(b)    odkloni pričanje, če je zaprošena pogodbenica v skladu s svojim notranjim pravom od take osebe zahtevala pričanje, ali

(c)    stori drugo kršitev, ki je med takimi postopki prepovedana z notranjim pravom zaprošene pogodbenice,

ta oseba v zaprošeni podpisnici kaznuje na enak način, kot če bi bilo tako dejanje storjeno med njenim notranjim postopkom.

6.    (a) Če med pogodbenico prosilko in zaprošeno pogodbenico ni medsebojno določeno drugače, zaprošena pogodbenica krije vse stroške, povezane z izvršitvijo zahteve v skladu s tem členom, razen:

(i)    stroškov za honorar izvedenca;

(ii)    stroškov prevajanja, tolmačenja in prepisa ter

(iii)    izrednih stroškov.

(b) Če bi izvršitev zahteve povzročila izredne stroške, se pogodbenica prosilka in zaprošena pogodbenica posvetujeta, da bi določili pogoje, pod katerimi se zahteva lahko izvrši.

7.    Če se pogodbenica prosilka in zaprošena pogodbenica o tem medsebojno dogovorita, se:

(a)    določbe tega člena lahko uporabljajo za namene izvajanja avdiokonferenc;

(b)    tehnologija za videokonference lahko uporablja za namene ali za zaslišanja, ki niso opisani v odstavku 1, tudi za namene identifikacije oseb ali predmetov.

8.    Kadar se zaprošena pogodbenica odloči, da bo dovolila zaslišanje osumljene ali obdolžene osebe, lahko zahteva posebne pogoje in zaščitne ukrepe v zvezi s pričanjem ali pridobivanjem izjave take osebe, njenim uradnim obveščanjem ali uporabo postopkovnih ukrepov zanjo.

Člen 12    – Skupne preiskovalne skupine in skupne preiskave

1.    Pristojni organi dveh ali več pogodbenic lahko na podlagi medsebojnega sporazuma ustanovijo in vodijo skupno preiskovalno enoto na svojih ozemljih, da se olajšajo kazenske preiskave ali postopki, kadar bi bilo okrepljeno usklajevanje še posebej koristno. Pristojne organe določijo zadevne pogodbenice.

2.    O postopkih in pogojih, ki urejajo delovanje skupnih preiskovalnih skupin, kot so njihovi posebni nameni, sestava, funkcije, trajanje in morebitna podaljšanja, lokacija, organizacija, pogoji zbiranja, posredovanja in uporabe informacij ali dokazov, pogoji zaupnosti in pogoji za sodelovanje sodelujočih organov pogodbenice v preiskovalnih dejavnostih, ki potekajo na ozemlju druge pogodbenice, se sporazumejo navedeni pristojni organi.

3.    Pogodbenica lahko ob podpisu tega protokola ali deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi izjavi, da mora biti njen osrednji organ podpisnik sporazuma o ustanovitvi skupine ali da mora z njim kako drugače soglašati.

4.    Ti pristojni in sodelujoči organi neposredno komunicirajo, pogodbenice pa lahko medsebojno določijo druge ustrezne komunikacijske kanale, kadar izredne okoliščine zahtevajo usklajevanje na bolj centralni ravni.

5.    Kadar je treba na ozemlju ene od zadevnih pogodbenic izvesti preiskovalne ukrepe, lahko sodelujoči organi navedene pogodbenice od svojih organov zahtevajo, da te ukrepe sprejmejo, ne da bi morale druge pogodbenice predložiti zahtevo za medsebojno pomoč. Te ukrepe izvajajo organi navedene pogodbenice na njenem ozemlju pod pogoji, ki se uporabljajo v skladu z notranjo zakonodajo za nacionalne preiskave.

6.    Uporaba informacij ali dokazov, ki jih sodelujoči organi ene pogodbenice zagotovijo sodelujočim organom drugih zadevnih pogodbenic, se lahko zavrne ali omeji na način, določen v sporazumu iz odstavkov 1 in 2. Če navedeni sporazum ne določa pogojev za zavrnitev ali omejitev uporabe, lahko pogodbenici zagotovljene informacije ali dokaze uporabita:

(a)    za namene, za katere je bil sklenjen sporazum;

(b)    za odkrivanje, preiskovanje in pregon drugih kaznivih dejanj, za katera sporazum ni bil sklenjen, s predhodnim soglasjem organov, ki so zagotovili informacije ali dokaze. Vendar soglasje ni potrebno, kadar temeljna pravna načela pogodbenice, ki uporablja informacije ali dokaze, zahtevajo, da se informacije ali dokazi razkrijejo za zaščito pravic obtoženca v kazenskem postopku. V tem primeru navedeni organi brez nepotrebnega odlašanja uradno obvestijo organe, ki so zagotovili informacije ali dokaze, ali

(c)    za preprečevanje nujnih primerov. V tem primeru sodelujoči organi, ki so prejeli informacije ali dokaze, brez nepotrebnega odlašanja uradno obvestijo sodelujoče organe, ki so informacije ali dokaze zagotovili, razen če je medsebojno določeno drugače.

7.    Če sporazuma, opisanega v odstavkih 1 in 2, ni, se lahko skupne preiskave izvedejo pod medsebojno dogovorjenimi pogoji za vsak primer posebej. Ta odstavek se uporablja ne glede na to, ali med zadevnima pogodbenicama velja pogodba ali dogovor o medsebojni pomoči na podlagi poenotene ali vzajemne zakonodaje.

Poglavje III – Pogoji in zaščitni ukrepi

Člen 13    – Pogoji in zaščitni ukrepi

V skladu s členom 15 Konvencije vsaka pogodbenica zagotovi, da se za vzpostavitev, izvajanje ter uporabo pooblastil in postopkov iz tega protokola uporabljajo pogoji in zaščitni ukrepi v skladu z njenim notranjim pravom, ki zagotavljajo ustrezno varstvo človekovih pravic in svoboščin.

Člen 14    – Varstvo osebnih podatkov

1. Področje uporabe

(a)    Razen če odstavka 1(b) in (c) ne določata drugače, vsaka pogodbenica obdeluje osebne podatke, ki jih prejme na podlagi tega protokola, v skladu z odstavki 2 do 15 tega člena.

(b)    Če ob prejemu osebnih podatkov v skladu s tem protokolom pogodbenico prenosnico in pogodbenico prejemnico medsebojno zavezuje mednarodni sporazum, ki med njima vzpostavlja celovit okvir za varstvo osebnih podatkov in se uporablja za prenos osebnih podatkov za namene preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja in pregona kaznivih dejanj ter ki določa, da je obdelava osebnih podatkov v skladu z navedenim sporazumom skladna z zahtevami zakonodaje zadevnih pogodbenic o varstvu podatkov, se za osebne podatke, ki spadajo na področje uporabe Protokola, namesto odstavkov 2 do 15 uporabljajo določbe takega sporazuma, razen če se pogodbenici dogovorita drugače.

(c)    Če pogodbenice prenosnice in pogodbenice prejemnice ne zavezuje sporazum iz odstavka 1(b), lahko medsebojno določita, da se prenos osebnih podatkov po tem protokolu lahko namesto v skladu z odstavkoma 2 do 15 izvede na podlagi drugih sporazumov ali ureditev med zadevnima pogodbenicama.

(d)    Vsaka pogodbenica šteje, da obdelava osebnih podatkov v skladu z odstavkoma 1(a) in 1(b) izpolnjuje zahteve njenega pravnega okvira za varstvo osebnih podatkov za mednarodne prenose osebnih podatkov, navedeni pravni okvir pa ne zahteva nobenega nadaljnjega dovoljenja za prenos. Pogodbenica lahko zaradi varstva podatkov prenose podatkov drugi pogodbenici v skladu s tem protokolom zavrne ali prepreči samo pod pogoji iz odstavka 15, kadar se uporablja odstavek l(a), ali pod pogoji sporazuma ali ureditve iz odstavka l(b) ali (c), kadar se uporablja eden od teh odstavkov.

(e)    Nič v tem členu pogodbenici ne preprečuje, da njeni organi uporabljajo strožje zaščitne ukrepe za obdelavo osebnih podatkov, prejetih na podlagi tega protokola.

2.    Namen in uporaba

(a)    Pogodbenica, ki je osebne podatke prejela, jih obdeluje za namene, opisane v členu 2. Osebnih podatkov ne sme nadalje obdelovati za nezdružljiv namen in jih ne sme nadalje obdelovati, kadar to ni dovoljeno z njenim notranjim pravnim okvirom. Ta člen ne posega v možnost pogodbenice prenosnice, da v posameznem primeru določi dodatne pogoje v skladu s tem protokolom, vendar ti pogoji ne smejo vključevati splošnih pogojev varstva podatkov.

(b)    Pogodbenica prejemnica v skladu s svojim notranjim pravnim okvirom zagotovi, da so osebni podatki, ki se zahtevajo in obdelujejo, pomembni za namene take obdelave in jih ne presegajo.

3.    Kakovost in celovitost

Vsaka pogodbenica sprejme razumne ukrepe za zagotovitev, da se osebni podatki hranijo tako natančno in popolno ter da so toliko posodobljeni, kot je potrebno in ustrezno za zakonito obdelavo osebnih podatkov, ob upoštevanju namenov, za katere se obdelujejo.

4.    Občutljivi podatki

Pogodbenica osebne podatke, ki razkrivajo rasno ali etnično poreklo, politična prepričanja ali verska ali druga prepričanja oziroma članstvo v sindikatu, genske podatke, biometrične podatke, ki se štejejo za občutljive glede na s tem povezana tveganja, ali osebne podatke v zvezi z zdravjem ali spolnim življenjem obdeluje le ob uporabi ustreznih zaščitnih ukrepov za zaščito pred tveganjem neupravičenega škodljivega vpliva uporabe takih podatkov, zlasti pred nezakonito diskriminacijo.

5.    Obdobja hrambe

Vsaka pogodbenica hrani osebne podatke le toliko časa, kolikor je potrebno in ustrezno glede na namene obdelave podatkov v skladu z odstavkom 2. Da bi izpolnila to obveznost, v svojem notranjem pravnem okviru določi posebna obdobja hrambe ali redne preglede potrebe po nadaljnji hrambi podatkov.

6.    Avtomatizirane odločitve

Odločitve, ki imajo znatne škodljive posledice za zadevne interese posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, ne smejo temeljiti zgolj na avtomatizirani obdelavi osebnih podatkov, razen če je to dovoljeno z notranjo zakonodajo in obstajajo ustrezni zaščitni ukrepi, ki vključujejo možnost človeškega posredovanja.

7.    Varnost podatkov in varnostni incidenti

(a)    Vsaka pogodbenica zagotovi, da ima vzpostavljene ustrezne tehnološke, fizične in organizacijske ukrepe za varstvo osebnih podatkov, zlasti pred izgubo ali naključnim ali nepooblaščenim dostopom, razkritjem, spreminjanjem ali uničenjem (v nadaljnjem besedilu: varnostni incident).

(b)    Ob odkritju varnostnega incidenta, pri katerem obstaja znatno tveganje fizične ali nefizične škode za posameznike ali drugo pogodbenico, pogodbenica prejemnica nemudoma oceni verjetnost in obseg tega tveganja ter nemudoma sprejme ustrezne ukrepe za ublažitev take škode. Taki ukrepi vključujejo uradno obvestilo organu prenosniku ali, za namene Poglavja II, oddelek 2, organ ali organe, ki so imenovani v skladu z odstavkom 7(c). Vendar lahko uradno obvestilo vsebuje ustrezne omejitve glede nadaljnjega prenosa uradnega obvestila; lahko se odloži ali opusti, kadar bi lahko tako uradno obvestilo ogrozilo nacionalno varnost, ali odloži, če bi tako uradno obvestilo lahko ogrozilo ukrepe za zaščito javne varnosti. Taki ukrepi vključujejo tudi uradno obvestilo zadevnemu posamezniku, razen če je pogodbenica sprejela ustrezne ukrepe, ki odpravljajo znatno tveganje. Uradno obvestilo posamezniku se lahko odloži ali opusti pod pogoji iz odstavka 12(a)(i). Uradno obveščena pogodbenica lahko zahteva posvetovanja in dodatne informacije v zvezi z incidentom in odzivom nanj.

(c)    Vsaka pogodbenica ob podpisu tega protokola ali deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju ali soglasju generalnemu sekretarju Sveta Evrope sporoči organ ali organe, ki se jih v skladu z odstavkom 7(b) uradno obvesti za namene Poglavja II, oddelek 2; predložene informacije se lahko naknadno spremenijo.

8.    Vodenje evidence

Vsaka pogodbenica vodi evidenco ali ima na voljo druga ustrezna sredstva za izkazovanje dostopa do osebnih podatkov posameznika, njihove uporabe in razkritja v posameznem primeru.

9.    Nadaljnja izmenjava znotraj pogodbenice

(a)    Kadar organ pogodbenice osebne podatke, ki jih je prvotno prejel na podlagi tega protokola, posreduje drugemu organu te pogodbenice, jih ta organ obdeluje v skladu s tem členom ob upoštevanju odstavka 9(b).

(b)    Ne glede na odstavek 9(a) lahko pogodbenica, ki je uveljavila pridržek v skladu s členom 17, posreduje prejete osebne podatke zveznim državam ali podobnim ozemeljskim enotam, če ima vzpostavljene ukrepe, namenjene temu, da organi prejemniki nadalje učinkovito varujejo podatke z zagotavljanjem primerljive ravni varstva podatkov tisti, ki jo zagotavlja ta člen.

(c)    V primeru znakov nepravilnega izvajanja tega odstavka lahko pogodbenica prenosnica zahteva posvetovanje in ustrezne informacije glede teh znakov.

10.    Nadaljnji prenos drugi državi ali mednarodni organizaciji

(a)    Pogodbenica prejemnica lahko osebne podatke posreduje drugi državi ali mednarodni organizaciji samo s predhodnim dovoljenjem organa prenosnika ali, za namene Poglavja II, oddelek 2, organa ali organov, imenovanih v skladu z odstavkom 10(b).

(b)    Vsaka pogodbenica ob podpisu tega protokola ali deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju ali soglasju generalnemu sekretarju Sveta Evrope sporoči organ ali organe, ki dajo dovoljenje za namene Poglavja II, oddelek 2; predložene informacije se lahko naknadno spremenijo.

11.    Preglednost in obveščanje

(a)    Vsaka pogodbenica z objavo splošnih obvestil ali z osebnim obvestilom posamezniku, katerega osebni podatki so bili zbrani, obvesti o:

(i)    pravni podlagi in namenih obdelave;

(ii)    morebitnih obdobjih hrambe ali pregleda v skladu z odstavkom 5, kot je ustrezno;

(iii)    prejemnikih ali kategorijah prejemnikov, ki so jim ti podatki razkriti, ter

(iv)    dostopu, popravkih in pravnih sredstvih, ki so na voljo.

(b)    Pogodbenica lahko za vsako zahtevo po osebnem obveščanju določi razumne omejitve v skladu s svojim notranjim pravnim okvirom ob pogojih iz odstavka 12(a)(i).

(c)    Kadar notranji pravni okvir pogodbenice prenosnice zahteva osebno obvestilo posamezniku, katerega podatki so bili posredovani drugi pogodbenici, pogodbenica prenosnica ukrepa, da se druga pogodbenica ob prenosu obvesti o tej zahtevi in ustreznih kontaktnih podatkih. Osebno obvestilo se ne pošlje, če druga pogodbenica zahteva, da je zagotavljanje podatkov zaupno, kadar veljajo pogoji za omejitve iz odstavka 12(a)(i). Ko te omejitve prenehajo veljati in se lahko pošlje osebno obvestilo, druga pogodbenica ukrepa, da se o tem obvesti pogodbenica prenosnica. Če pogodbenica prenosnica še ni bila obveščena, ima pravico nasloviti zahtevo na pogodbenico prejemnico, ki bo pogodbenico prenosnico obvestila, ali naj ohrani omejitev.

12.    Dostop in popravek

(a)    Vsaka pogodbenica zagotovi, da ima vsak posameznik, katerega osebni podatki so bili prejeti na podlagi tega protokola, pravico, da v skladu s postopki, določenimi v njenem notranjem pravnem okviru, brez nepotrebnega odlašanja zahteva in pridobi:

(i)    pisni ali elektronski izvod dokumentacije, ki se hrani o tem posamezniku in ki vsebuje njegove osebne podatke, ter razpoložljive informacije, ki navajajo pravno podlago za obdelavo, obdobja hrambe in prejemnike ali kategorije prejemnikov podatkov (v nadaljnjem besedilu: dostop), in informacije o razpoložljivih možnostih pravnega varstva, ob upoštevanju tega, da je dostop v posameznem primeru lahko pogojen z uporabo sorazmernih omejitev, dovoljenih v skladu z notranjim pravnim okvirom pogodbenice, ki so v času razsojanja potrebne za zaščito pravic in svoboščin drugih ali pomembnih ciljev v splošnem javnem interesu in ki ustrezno upoštevajo zakonite interese zadevnega posameznika;

(ii) popravek, kadar osebni podatki posameznika niso točni ali so bili nepravilno obdelani; popravek po potrebi in razumno glede na razloge za popravek ter na konkretni okvir obdelave vključuje popravek, dopolnitev, izbris ali anonimizacijo, omejitev obdelave ali blokiranje.

(b)    Če se dostop ali popravek zavrne ali omeji, pogodbenica posamezniku brez nepotrebnega odlašanja v pisni obliki, ki lahko poteka tudi elektronsko, brez nepotrebnega odlašanja pošlje odgovor, s katerim ga obvesti o zavrnitvi ali omejitvi. V odgovoru navede razloge za tako zavrnitev ali omejitev in informacije o razpoložljivih možnostih pravnega varstva. Stroški, ki nastanejo pri pridobitvi dostopa, bi morali biti omejeni na to, kar je razumno, in ne smejo biti pretirani.

13.    Sodno in zunajsodno varstvo

Vsaka pogodbenica ima na voljo učinkovito sodno in zunajsodno varstvo, ki zagotavlja pravna sredstva v primeru kršitev tega člena.

14.    Nadzor

Vsaka pogodbenica ima enega ali več javnih organov, ki samostojno ali kumulativno izvajajo neodvisne in učinkovite nadzorne naloge in pooblastila v zvezi z ukrepi iz tega člena. Naloge in pooblastila teh organov, ki delujejo samostojno ali kumulativno, vključujejo preiskovalna pooblastila, pooblastilo za ukrepanje v zvezi s pritožbami in zmožnost sprejemanja popravnih ukrepov.

15.    Posvetovanje in ustavitev

Pogodbenica lahko ustavi prenos osebnih podatkov drugi pogodbenici, če ima tehtne dokaze, da druga pogodbenica sistematično ali bistveno krši določbe tega člena ali da je bistvena kršitev neizbežna. Prenosa ne ustavi brez razumnega roka in tudi ne dokler se nista zadevni pogodbenici razumno dolgo posvetovali, ne da bi dosegli rešitev. Vendar lahko pogodbenica začasno ustavi prenose v primeru sistematične ali bistvene kršitve, ki predstavlja znatno in neposredno tveganje za življenje ali varnost fizične osebe ali povzročitev znatne škode za ugled ali denarne škode taki osebi, pri čemer o tem takoj uradno obvesti drugo pogodbenico in začne posvetovanja z njo. Če posvetovanje ne privede do rešitve, lahko druga pogodbenica recipročno ustavi prenose, če ima tehtne dokaze, da je pogodbenice, ki je ustavila prenos, to storila v nasprotju z določbami tega odstavka. Pogodbenica, ki je ustavila prenos, ustavitev prekliče, takoj ko se kršitev, ki ustavitev upravičuje, odpravi; takrat se prekliče tudi vsaka recipročna ustavitev. Vsi osebni podatki, preneseni pred ustavitvijo, se še naprej obravnavajo v skladu s tem protokolom.

Poglavje IV – Končne določbe

Člen 15    – Učinki tega protokola

1.    (a) Za ta protokol se uporablja člen 39(2) Konvencije.

(b)    Pogodbenice, ki so članice Evropske unije, lahko v medsebojnih odnosih uporabljajo zakonodajo Evropske unije, ki ureja zadeve, obravnavane v tem protokolu.

(c)    Odstavek l(b) ne vpliva na uporabo tega protokola med pogodbenicami, ki so članice Evropske unije, in drugimi pogodbenicami v celoti.

2.    Za ta protokol se uporablja člen 39(3) Konvencije.

Člen 16    – Podpis in začetek veljavnosti

1.    Ta protokol je na voljo za podpis pogodbenicam Konvencije, ki lahko svoje soglasje, da jih ta protokol zavezuje, izrazijo s:

(a)    podpisom brez pridržkov glede ratifikacije, sprejema ali odobritve, ali

(b)    s podpisom ob pridržku glede ratifikacije, sprejema ali odobritve, čemur sledi ratifikacija, sprejem ali odobritev.

2.    Listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi se deponirajo pri generalnem sekretarju Sveta Evrope.

3.    Ta protokol začne veljati prvi dan v mesecu po izteku trimesečnega roka od datuma, ko pet pogodbenic Konvencije v skladu z določbami odstavkov 1 in 2 tega člena izrazi svoje soglasje, da jih Protokol zavezuje.

4.    Za vsako pogodbenico Konvencije, ki soglasje, da jo ta protokol zavezuje, izrazi pozneje, začne Protokol veljati prvi dan meseca, ki sledi trem mesecem od datuma, ko v skladu z določbami odstavkov 1 in 2 tega člena izrazi svoje soglasje, da jo Protokol zavezuje.

Člen 17    – Zvezna klavzula

1.    Zvezno urejena država si lahko pridrži pravico do sprejetja obveznosti iz tega protokola v skladu s temeljnimi načeli, ki urejajo razmerje med centralno vlado in zveznimi državami ali podobnimi teritorialnimi enotami, ki jo sestavljajo, če:

(a)    se protokol uporablja za centralno vlado zvezno urejene države;

(b)    tak pridržek ne vpliva na obveznosti zagotavljanja sodelovanja, ki ga zahtevajo druge pogodbenice v skladu z določbami Poglavja II, ter

(c)    se določbe člena 13 uporabljajo za zvezne države ali druge podobne teritorialne enote, ki sestavljajo zvezno urejeno državo.

2.    Druga pogodbenica lahko organom, ponudnikom ali subjektom na njenem ozemlju prepreči sodelovanje v odziv na zahtevo ali nalog, ki ga neposredno predloži zvezna država ali druga podobna teritorialna enota zvezno urejene države, ki je izrazila pridržek v skladu z odstavkom 1, razen če navedena zvezno urejena država uradno obvesti generalnega sekretarja Sveta Evrope, da zvezna država ali druga podobna teritorialna enota izvaja obveznosti iz tega protokola, ki veljajo za navedeno zvezno urejeno državo. Generalni sekretar Sveta Evrope vzpostavi in posodablja register takih uradnih obvestil.

3.    Druga pogodbenica organom, ponudnikom ali subjektom na njenem ozemlju ne prepreči sodelovanja z zvezno državo ali drugo podobno teritorialno enoto na podlagi pridržka iz odstavka 1, če je bil nalog ali zahteva predložena prek centralne vlade ali če je bil s sodelovanjem centralne vlade sklenjen sporazum o skupni preiskovalni enoti v skladu s členom 12. V takih primerih centralna vlada poskrbi za izpolnjevanje veljavnih obveznosti iz Protokola, pod pogojem, da se v zvezi z varstvom osebnih podatkov, posredovanih zveznim državam ali podobnim teritorialnim enotam, uporabljajo samo določbe člena 14(9) ali, če je ustrezno, določbe sporazuma ali ureditve iz člena 14(1)(b) ali (c).

4.    V zvezi z določbami tega protokola, katerih izvajanje spada pod pristojnost zveznih držav ali drugih podobnih teritorialnih enot, ki sestavljajo zvezno urejeno državo in jih ustavni sistem zvezno urejene države ne zavezuje k sprejetju zakonodajnih ukrepov, zvezna vlada seznani pristojne organe takih držav o navedenih določbah ter o svojem pozitivnem mnenju in jih spodbuja, da sprejmejo ustrezne ukrepe, da bi take določbe učinkovale.

Člen 18    – Ozemeljska uporaba

1.    Ta protokol se uporablja za ozemlje ali ozemlja, navedena v izjavi, ki jo poda pogodbenica v skladu s členom 38(1) ali (2) Konvencije, kolikor taka izjava ni bila umaknjena v skladu s členom 38(3).

2.    Pogodbenica lahko ob podpisu tega protokola ali deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi izjavi, da se ta protokol ne uporablja za eno ali več ozemelj, navedenih v izjavi pogodbenice v skladu s členom 38(1) in/ali (2) Konvencije.

3.    Izjava v skladu z odstavkom 2 tega člena se lahko za katero koli ozemlje, navedeno v izjavi, umakne z uradnim obvestilom, naslovljenim na generalnega sekretarja Sveta Evrope. Umik začne veljati prvi dan meseca po poteku treh mesecev po datumu, ko je generalni sekretar prejel tako uradno obvestilo.

Člen 19    – Pridržki in izjave

1.    Vsaka pogodbenica Konvencije lahko ob podpisu tega protokola ali deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi s pisnim uradnim obvestilom, naslovljenim na generalnega sekretarja Sveta Evrope, izjavi, da uveljavlja pridržek ali pridržke iz člena 7(9)(a) in (9)(b), člena 8(13) in člena 17 tega protokola. Drugi pridržki niso dopustni.

2.    Vsaka pogodbenica Konvencije lahko ob podpisu tega protokola ali deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi s pisnim uradnim obvestilom, naslovljenim na generalnega sekretarja Sveta Evrope, poda izjavo ali izjave iz člena 7(2)(b) in člena 7(8), člena 8(11), člena 9(1)(b) in člena 9(5), člena 10(9), člena 12(3) ter člena 18(2) tega protokola.

3.    Vsaka pogodbenica Konvencije s pisnim uradnim obvestilom, naslovljenim na generalnega sekretarja Sveta Evrope, poda izjave, uradna obvestila ali sporočila iz člena 7(5)(a) in (e), člena 8(4) in člena 8(10)(a) in (b), člena 14(7)(c) in člena 14(10)(b) ter člena 17(2) tega protokola v skladu s tam določenimi pogoji.

Člen 20    – Stanje in umik pridržkov

1.    Pogodbenica, ki je uveljavila pridržek v skladu s členom 19(1), tak pridržek v celoti ali delno umakne, takoj ko okoliščine to dopuščajo. Umik začne veljati na dan, ko generalni sekretar Sveta Evrope prejme nanj naslovljeno uradno obvestilo. Če je v uradnem obvestilu navedeno, da umik pridržka začne veljati na dan, določen v tem obvestilu, in je ta datum poznejši od datuma, ko generalni sekretar prejme obvestilo, začne umik pridržka veljati na poznejši datum.

2.    Generalni sekretar Sveta Evrope lahko pri pogodbenicah, ki so uveljavile enega ali več pridržkov v skladu s členom 19(1), občasno poizveduje o možnostih za umik takega pridržka ali pridržkov.

Člen 21    – Spremembe

1.    Vsaka pogodbenica lahko predlaga spremembe tega protokola, generalni sekretar Sveta Evrope pa jih sporoči državam članicam Sveta Evrope, pogodbenicam in podpisnicam Konvencije ter vsem državam, ki so bile povabljene k pristopu h Konvenciji.

2.    Vsaka sprememba, ki jo pogodbenica predlaga, se sporoči tudi Evropskemu odboru za vprašanja kriminalitete (CDPC), ki Odboru ministrov predloži svoje mnenje o predlagani spremembi.

3.    Odbor ministrov preuči predlagano spremembo in mnenje, ki ga je predložil CDPC, ter lahko po posvetu s pogodbenicami Konvencije sprejme spremembo.

4.    Besedilo vsake spremembe, ki jo sprejme Odbor ministrov v skladu z odstavkom 3, se pošlje pogodbenicam tega protokola v sprejetje.

5.    Vsaka sprememba, sprejeta v skladu z odstavkom 3, začne veljati trideseti dan po tem, ko so vse pogodbenice tega protokola obvestile generalnega sekretarja o njenem sprejetju.

Člen 22    – Reševanje sporov

Za ta protokol se uporablja člen 45 Konvencije.

Člen 23    – Posvetovanja pogodbenic in ocena izvajanja

1.    Za ta protokol se uporablja člen 46 Konvencije.

2.    Pogodbenice redno ocenjujejo učinkovito uporabo in izvajanje določb tega protokola. Smiselno se uporablja člen 2 poslovnika Odbora za Konvencijo o kibernetski kriminaliteti, kakor je bil spremenjen 16. oktobra 2020. Pogodbenice na začetku pregledajo in lahko soglasno spremenijo postopke iz navedenega člena, kot se uporabljajo za ta protokol pet let po začetku njegove veljavnosti.

3.    Pregled člena 14 se začne, ko deset pogodbenic Konvencije izrazi svojo privolitev, da jih ta protokol zavezuje.

Člen 24    – Odpoved

1.    Vsaka pogodbenica lahko kadar koli odpove ta protokol z uradnim obvestilom, naslovljenim na generalnega sekretarja Sveta Evrope.

2.    Taka odpoved začne veljati prvi dan meseca po poteku treh mesecev po dnevu, ko je generalni sekretar prejel uradno obvestilo.

3.    Če pogodbenica tega protokola odpove Konvencijo, to pomeni tudi odpoved tega protokola.

4.    Informacije ali dokazi, preneseni pred datumom učinka odpovedi, se še naprej obravnavajo v skladu s tem protokolom.

Člen 25    – Uradno obveščanje

Generalni sekretar Sveta Evrope uradno obvesti države članice Sveta Evrope, pogodbenice in podpisnice Konvencije ter vse države, ki so bile povabljene k pristopu h Konvenciji, o:

(a)    vsakem podpisu;

(b)    deponiranju vsake listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi;

(c)    vsakem dnevu začetka veljavnosti tega protokola v skladu s členom 16(3) in (4);

(d)    vseh izjavah ali pridržkih, podanih v skladu s členom 19, ali umikih pridržkov, podanih v skladu s členom 20;

(e)    vsakem drugem dejanju ali obvestilu v zvezi s tem protokolom.

Da bi to potrdili, so podpisniki, pravilno pooblaščeni v ta namen, podpisali ta protokol.

Sestavljeno v/na [KRAJ] dne [DATUM] v angleškem in francoskem jeziku, pri čemer sta obe besedili enako verodostojni, v enem samem izvodu, ki se deponira v arhivih Sveta Evrope. Generalni sekretar Sveta Evrope pošlje overjen izvod vsem državam članicam Sveta Evrope, pogodbenicam in podpisnicam Konvencije ter vsem državam, ki so bile povabljene k pristopu h Konvenciji.

Top