Namen Haaške konvencije z dne 25. oktobra 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok (v nadaljnjem besedilu: Haaška konvencija iz leta 1980), ki jo je do tega dne ratificiralo 101 držav, vključno z vsemi državami članicami EU, je povrniti razmere v prejšnje stanje, in sicer z ustrezno vrnitvijo neupravičeno premeščenih ali zadržanih otrok s pomočjo sistema sodelovanja med centralnimi organi, ki so jih določile podpisnice Konvencije.

Ker je preprečevanje protipravnega odvzema otrok bistveni del politike EU za spodbujanje spoštovanja otrokovih pravic, je Evropska unija dejavna na mednarodni ravni, da bi povečala uporabo Haaške konvencije iz leta 1980, in spodbuja tretje države, da pristopijo k tej konvenciji.

Bolivija je listino o pristopu k Haaški konvenciji iz leta 1980 predložila 13. julija 2016. Konvencija je v Boliviji začela veljati 1. oktobra 2016.

Člen 38(4) Haaške konvencije iz leta 1980 določa, da se Konvencija uporablja med državo pristopnico in tistimi državami pogodbenicami, ki bodo izjavile, da sprejemajo pristop.

Izključno pristojnost EU v zvezi s sprejetjem pristopa tretje države k Haaški konvenciji iz leta 1980 je potrdilo Sodišče Evropske unije na podlagi predloga Komisije za izdajo mnenja.

Sodišče Evropske unije je 14. oktobra 2014 v mnenju 1/13 navedlo, da sprejetje pristopa tretje države k Haaški konvenciji iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok spada v izključno pristojnost Evropske unije.

Sodišče je vztrajalo pri potrebi po enotnosti na tem področju na ravni EU, da se prepreči spremenljiva geometrija med državami članicami.

Ker mednarodni protipravni odvzem otrok spada v izključno zunanjo pristojnost Evropske unije, je odločitev o sprejetju pristopa Bolivije treba sprejeti na ravni EU v obliki sklepa Sveta. Države članice Evropske unije morajo tako v zvezi s pristopom Bolivije predložiti izjavo o sprejetju v interesu Evropske unije.

S sprejetjem držav članic Evropske unije bi se Haaška konvencija iz leta 1980 uporabljala med Bolivijo in vsemi državami članicami EU razen Danske.

Kar zadeva starševske protipravne odvzeme otrok, je Haaška konvencija iz leta 1980 mednarodna ustreznica Uredbe Sveta št. 2201/2003 (tako imenovana Uredba Bruselj IIa), ki je temelj pravosodnega sodelovanja EU v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo.

Eden glavnih ciljev Uredbe je preprečevanje protipravnih odvzemov otrok med državami članicami z vzpostavitvijo postopkov za zagotovitev hitre vrnitve otroka v državo članico običajnega prebivališča. Uredba Bruselj IIa v ta namen v členu 11 vključuje postopek iz Haaške konvencije iz leta 1980 in ga dopolnjuje s pojasnitvijo nekaterih njegovih vidikov, zlasti zaslišanja otroka, roka za izdajo odločbe potem, ko je bil vložen zahtevek za vrnitev, in razlogov za to, da se otrok ne vrne. Prav tako uvaja določbe, ki urejajo primere nasprotujočih si odločb o tem, da se otrok vrne oziroma ne vrne, izdanih v različnih državah članicah.

Na mednarodni ravni Evropska unija podpira pristop tretjih držav k Haaški konvenciji iz leta 1980, da bi njene države članice uporabljale skupen pravni okvir za ravnanje v primerih mednarodnih protipravnih odvzemov otrok.

Med junijem 2015 in februarjem 2019 je že bilo sprejetih 18 sklepov Sveta, da bi se sprejel pristop 26 tretjih držav k Haaški konvenciji iz leta 1980 o mednarodnem protipravnem odvzemu otrok (Maroka, Singapurja, Ruske federacije, Albanije, Andore, Sejšelov, Armenije, Republike Koreje, Kazahstana, Peruja, Gruzije, Južne Afrike, Čila, Islandije, Bahamov, Paname, Urugvaja, Kolumbije, Salvadorja, San Marina, Dominikanske republike, Belorusije, Uzbekistana, Hondurasa, Ekvadorja in Ukrajine) 1 .

Ta predlog je očitno povezan s splošnim ciljem varstva otrokovih pravic iz člena 3 Pogodbe o Evropski uniji. Sistem Haaške konvencije iz leta 1980 je oblikovan tako, da ščiti otroke pred škodljivimi učinki starševskega protipravnega odvzema in zagotavlja, da lahko otrok vzdržuje stike z obema staršema, na primer z zagotovitvijo učinkovitega uveljavljanja pravice do stikov.

Omembe je vredna tudi povezava s spodbujanjem uporabe mediacije za reševanje čezmejnih družinskih sporov. Direktiva o nekaterih vidikih mediacije v civilnih in gospodarskih zadevah 2 se uporablja tudi za družinsko pravo v okviru skupnega evropskega pravosodnega prostora. Haaška konvencija iz leta 1980 prav tako spodbuja sporazumno rešitev družinskih sporov. Eden od priročnikov o dobrih praksah v skladu s Haaško konvencijo iz leta 1980, ki ga je objavila Haaška konferenca o mednarodnem zasebnem pravu, je posvečen uporabi mediacije za reševanje mednarodnih družinskih sporov glede otrok, ki spadajo na področje uporabe Konvencije. Na pobudo Evropske komisije je bil ta priročnik preveden v vse uradne jezike EU, razen v angleščino in francoščino, ter v arabščino, da se podpre dialog z državami, ki Konvencije še niso ratificirale / še niso pristopile k njej, in pomaga pri iskanju konkretnih načinov za reševanje problemov, ki jih povzroča mednarodni protipravni odvzem otrok 3 .

Člen 38 Haaške konvencije iz leta 1980 določa, da je „[p]ristop [držav pristopnic] veljaven samo v odnosih med državo, ki pristopi, in tistimi pogodbenicami, ki izjavijo, da sprejemajo pristop“. Glede na to, da se sklep nanaša na izrecno sprejetje pristopa države pristopnice k Haaški konvenciji iz leta 1980 s strani držav članic v interesu Unije, se za pravno podlago uporabi člen 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije. Materialna pravna podlaga je člen 81(3) PDEU, zato Svet odloča s soglasjem po posvetovanju z Evropskim parlamentom.

Uredba (ES) št. 2201/2003 je za Irsko zavezujoča, zato Irska sodeluje pri sprejetju in uporabi tega sklepa.

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja.

Ta predlog je oblikovan po vzoru že sprejetih sklepov Sveta o isti zadevi in ne presega tistega, kar je potrebno za dosego cilja doslednega ukrepanja EU na področju mednarodnega protipravnega odvzema otrok, in sicer z zagotavljanjem, da države članice Evropske unije sprejmejo pristop Bolivije k Haaški konvenciji iz leta 1980 v določenem časovnem okviru.

Komisija se je z veliko večino držav članic Evropske unije posvetovala o njihovi pripravljenosti, da sprejmejo pristop Bolivije k Haaški Konvenciji iz leta 1980, in te so podale ugodno mnenje.

Iz razprav na srečanju strokovnjakov z dne 2. julija 2019 je razvidno, da države članice niso izrecno ugovarjale sprejemu pristopa Bolivije k Haaški Konvenciji iz leta 1980.

Komisija verjame, da bodo nadaljnje razprave na tehnični ravni v delovni skupini Sveta za civilnopravne zadeve privedle do potrebnega soglasja za sprejetje sklepa Sveta.

Komisija je bila v okviru priprav na srečanje strokovnjakov z dne 2. julija 2019 in po njem v tesnih stikih s Haaško konferenco o mednarodnem zasebnem pravo in delegacijo EU v Boliviji.

Tako kot za 18 sklepov Sveta, ki so že bili sprejeti med letoma 2015 in 2019 ter zadevajo sprejetje pristopa več tretjih držav k Haaški konvenciji iz leta 1980, zaradi narave tega zakonodajnega akta posebna ocena učinka ni bila izvedena. Raven izvajanja Konvencije v Boliviji pa se je proučila na srečanju strokovnjakov z dne 2. julija 2019, na katerem so bile zastopane vse države članice EU. Po srečanju je Komisija pozorno spremljala nadaljnji razvoj dogodkov v Boliviji.

Posebnost Bolivije je, da je za osrednji organ v skladu s Haaško konvencijo iz leta 1980 imenovano ministrstvo za zunanje zadeve, medtem ko s konvencijo dejansko upravlja drug urad pri ministrstvu za pravosodje. To je leta 2018 privedlo do nekaterih pritožb zaradi odsotnosti takojšnjega odziva bolivijskega osrednjega organa. Vendar se v letu 2019 to ni ponovilo. Regionalni urad Haaške konference o mednarodnem zasebnem pravu je v tesnem stiku z osrednjim organom, vendar je novembra 2020 nastopila mandat nova vlada in februarja 2021 je bil zamenjan vodja osrednjega organa. Bolivija je izrazila pripravljenost, da obravnava nekatere strukturne probleme, kot so birokracija in zamude, pri čemer je regionalni urad Haaške konference o mednarodnem zasebnem pravu zaprosila za podporo, v zvezi s tem pa se je prek veleposlaništva obrnila tudi na sedež Haaške konference o mednarodnem zasebnem pravu v Haagu. To izkazuje politični interes za to vprašanje in zavezanost pomiritvi več pogodbenic z namenom širšega sprejetja njenega pristopa.

Pristop Bolivije k Haaški konvenciji iz leta 1980 je sprejelo 13 pogodbenic, med drugim tudi Švica.

Predlagani sklep nima proračunskih posledic.

Ker predlog zadeva zgolj pooblastilo državam članicam Evropske unije, da sprejmejo pristop Bolivije k Haaški Konvenciji iz leta 1980, je spremljanje njegovega izvajanja omejeno na to, ali države članice spoštujejo besedilo izjave in rok za predložitev izjave ter njeno sporočitev Komisiji, kot je določeno v sklepu Sveta.