EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 21.6.2021

COM(2021) 325 final

2018/0248(COD)

SPOROČILO KOMISIJE
EVROPSKEMU PARLAMENTU

v skladu s členom 294(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije

v zvezi s

stališčem Sveta glede sprejetja uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Sklada za azil, migracije in vključevanje

2018/0248 (COD)

SPOROČILO KOMISIJE
EVROPSKEMU PARLAMENTU

v skladu s členom 294(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije

v zvezi s

stališčem Sveta glede sprejetja uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Sklada za azil, migracije in vključevanje

1.Ozadje

2.Cilj predloga Komisije

Komisija je v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 predložila predlog o Skladu za azil in migracije, da bi zagotovila obnovljeno in okrepljeno podporo učinkovitemu upravljanju migracij s strani držav članic. Namen predloga je bil znatno okrepiti skupni proračun Unije za upravljanje migracij in zunanjih meja.

Cilj Sklada je prispevati k odločni in pravični migracijski politiki EU. Sklad obravnava predvsem notranje potrebe držav članic EU, vendar priznava tudi potrebe zunaj zunanjih meja EU in lahko ob upoštevanju ustreznih zaščitnih ukrepov tudi ukrepa v zvezi z njimi. Prek različnih načinov izvajanja lahko podpira ukrepe zunaj EU prek mednarodnih organizacij, upravičenih subjektov s sedežem v tretjih državah (npr. nevladne organizacije) ali tretjih držav, ki izpolnjujejo merila za upravičenost do pridružitve skladu.

Sklad bo zagotovil, da bo EU še naprej izpolnjevala svoje obveznosti do tistih, ki potrebujejo mednarodno zaščito, in sicer s podpiranjem preselitve, humanitarnega sprejema in vključevanja upravičenih prosilcev za azil in migrantov. Sklad lahko tudi olajša dostojno vrnitev oseb, ki nimajo pravice do prebivanja v EU, in podpira rešitve za nadomestitev nedovoljenih migracij z varnimi in dobro upravljanimi možnostmi za zakonite migracije.

Kot je bilo ugotovljeno v prejšnjem programskem obdobju, je bila za boljšo podporo ciljem prejšnjega sklada potrebna večja prožnost pri njegovem upravljanju. Predlog za novi sklad zagotavlja tako prožnost, hkrati pa tudi zagotavlja, da bo financiranje usmerjeno v prednostne naloge in ukrepe Unije, ki znatno koristijo Uniji. Zato so bili za obravnavanje spreminjajočih se operativnih izzivov in prednostnih nalog predlagani novi mehanizmi za dodeljevanje sredstev v okviru deljenega, neposrednega in posrednega upravljanja.

3.Pripombe k stališču Sveta

Stališče Sveta, kot je bilo sprejeto na prvi obravnavi, v celoti odraža politični dogovor, dosežen 9. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo.

Glavne točke tega dogovora so bile:

Ime sklada: sklad je bil preimenovan v Sklad za azil, migracije in vključevanje, kakor se je imenoval tudi v obdobju financiranja 2014–2020.

Cilji: celostni cilj politike in specifični cilji, vključno z novim specifičnim ciljem glede „solidarnosti in pravične delitve odgovornosti med državami članicami“.

Proračun: finančna sredstva so bila usklajena z zneski, dogovorjenimi za večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027, tj. 9,9 milijarde EUR v tekočih cenah. Delež tematskega instrumenta v skupnih finančnih sredstvih se je zmanjšal s 40 % na 36,5 %. Poleg tega je bil ohranjen predlog Komisije o izpolnjevanju pogojev za pridobitev dodatnih sredstev v fazi vmesnega pregleda. Kot je bilo predlagano, mora država članica predložiti zahtevke za plačilo, ki zajemajo vsaj 10 % začetnih sredstev, dodeljenih za njen program, da bi bila upravičena do dodatnih sredstev za svoj program v okviru vmesnega pregleda.

Minimalni deleži financiranja: uvedeni so bili naslednji minimalni deleži za dodelitev sredstev za specifične cilje:

(a)vsaj 15 % sredstev za programe držav članic dodeljenih specifičnemu cilju skupni evropski azilni sistem;

(b)vsaj 15 % sredstev za programe držav članic dodeljenih specifičnemu cilju zakonite migracije, vključevanje in socialno vključevanje;

(c)vsaj 20 % sredstev tematskega instrumenta dodeljenih specifičnemu cilju solidarnost in delitev odgovornosti;

(d)vsaj 5 % prvotne dodelitve tematskega instrumenta namenjenih lokalnim in regionalnim organom, ki izvajajo ukrepe vključevanja.

Države članice lahko v ustrezno utemeljenih primerih v svojih programih odstopajo od najnižjih deležev financiranja.

Področje uporabe podpore: upravičeni ukrepi iz Priloge III (Področje uporabe podpore) k uredbi o ustanovitvi Sklada za azil, migracije in vključevanje se bodo upravljali na naslednji način:

(a)Priloga III ostaja neizčrpen seznam ukrepov („odprt seznam“) za namene programov, ki jih pripravijo države članice;

(b)Priloga III, z izjemo nujne pomoči, postane izčrpen seznam ukrepov („zaključen seznam“) za namene delovnih programov tematskega instrumenta. Komisija lahko z delegiranim aktom doda ukrepe v Prilogo III.

Tretje države in zunanja razsežnost Sklada: dogovor je bil dosežen na podlagi naslednjega:

(a)dodatni zaščitni ukrepi, vključeni za ukrepe v tretjih državah in v zvezi z njimi (npr. projekti držav članic v tretjih državah ali v zvezi z njimi potrebujejo predhodno odobritev Komisije, upravičeni subjekti s sedežem v tretjih državah pa lahko prejmejo finančna sredstva le, če so del konzorcija z vsaj enim subjektom s sedežem v državi članici);

(b)Skladu se lahko pridružijo samo tretje države, ki so z Unijo sklenile sporazum o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavanje prošenj za azil, in sicer na podlagi posebnega sporazuma, ki ureja to sodelovanje;

(c)medtem ko so ukrepi v tretjih državah ali v zvezi z njimi še vedno možni, nove določbe poudarjajo notranjo naravo Sklada in dejstvo, da morajo biti programi v prvi vrsti namenjeni notranji politiki Unije.

Postopki sprejemanja izvedbenih aktov: delovni programi tematskega instrumenta se sprejmejo z izvedbenimi akti v okviru postopka pregleda (skupaj s „klavzulo o nepredložitvi mnenja“). Za nujno pomoč je bil vključen hitrejši postopek za sprejetje izvedbenih aktov, ki se začnejo uporabljati takoj. Sprejetje predloge za letno poročilo o smotrnosti bo sprejeto z izvedbenim aktom po svetovalnem postopku.

Operativna podpora: delež dodeljenih sredstev, ki se lahko namenijo za operativno podporo, je bil povečan na 15 % (z 10 % v predlogu Komisije) in razširjen na ukrepe v okviru vseh specifičnih ciljev.

Preselitev, humanitarni sprejem in premestitev: fiksni zneski, ki se dodelijo državam članicam, so bili dogovorjeni, kot sledi:

(a)za vsako osebo, sprejeto s preselitvijo, vključno z njenimi družinskimi člani, je bil ohranjen znesek 10 000 EUR;

(b)uvedenih je bilo 6 000 EUR za vsako osebo, sprejeto s humanitarnim sprejemom. Ta znesek se za ranljive osebe poveča na 8 000 EUR. Upravičeni so lahko tudi njihovi družinski člani;

(c)ohranjen je znesek 10 000 EUR za vsakega prosilca za mednarodno zaščito / upravičenca do nje, premeščenega iz ene države članice v drugo, vključno z njegovimi družinskimi člani; (dogovorjen je bil tudi enostavnejši pristop glede enkratnih plačil za premestitve);

(d)Komisija lahko z delegiranimi akti prilagodi zgornje zneske, da bi upoštevala stopnje inflacije in razvoj dogodkov na zadevnih področjih.

Mednarodne organizacije: v besedilo so bile vključene nove določbe o reviziji in nadzoru mednarodnih organizacij.

Kazalniki smotrnosti: kazalniki rezultatov in izložkov v prilogah V in VIII so bili racionalizirani.

Retroaktivnost: vključene so bile določbe o retroaktivnosti, da bi se upoštevalo, da akt ne bo sprejet pred koncem leta 2020.

Merila za dodelitev sredstev programom: v zvezi s Prilogo I k uredbi o Skladu za azil, migracije in vključevanje je bil dosežen dogovor o:

(a)začetni dodelitvi, ki se nanaša na otoške družbe, splošni ponderirani porazdelitvi med področji azila, zakonitih migracij in vključevanja ter nedovoljenimi migracijami in vračanjem ter podmerili za azil, zakonite migracije in vključevanje;

(b)ponderirani porazdelitvi podmeril za nedovoljene migracije na podlagi 70 % glede na delež državljanov tretjih držav, ki jim je bila izdana odločba o vrnitvi, in 30 % glede na delež tistih, ki so dejansko zapustili ozemlje;

(c)uvedbi izhodišča za poročanje.

Na splošno doseženi dogovor ohranja cilje prvotnega predloga Komisije, čeprav dogovorjeno stališče omogoča nekoliko manj prožnosti in manjšo poenostavitev, kot je bilo prvotno predlagano. Dogovor ohranja enako raven ambicioznosti kot prvotni predlog in zagotavlja izvedljivo pravno podlago za izvajanje ciljev Sklada.

Komisija je na zadnjem političnem trialogu 9. decembra 2020 nakazala, da bi lahko sprejela elemente, o katerih sta se dogovorila Evropski parlament in Svet, da bi dosegli skupni končni dogovor.

4.Zaključek

Komisija sprejema stališče Sveta.

***