—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Afganistanu,

—

ob upoštevanju dogovora o skupnih nadaljnjih ukrepih EU in Afganistana glede migracijskih vprašanj z dne 2. oktobra 2016,

—

ob upoštevanju Sporazuma o sodelovanju za partnerstvo in razvoj med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Islamsko republiko Afganistan na drugi strani, podpisanega 18. februarja 2017,

—

ob upoštevanju izjave Severnoatlantskega sveta z dne 9. decembra 2020 o mirovnih pogajanjih v Afganistanu,

—

ob upoštevanju izjave predsednika ZDA Joeja Bidna z dne 14. aprila 2021 o nadaljnjih korakih v Afganistanu,

—

ob upoštevanju okvira samozadostnosti na podlagi vzajemne odgovornosti, dogovorjenega na konferenci o Afganistanu, ki je potekala 4. in 5. oktobra 2016 v Bruslju,

—

ob upoštevanju mednarodne ministrske donatorske konference 2020 (konferenca v Afganistanu), ki je potekala 23. in 24. novembra 2020,

—

ob upoštevanju skupne izjave podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter indijskega ministra za zunanje zadeve z dne 4. maja 2021 o Afganistanu,

—

ob upoštevanju sporočila posebnih odposlancev in posebnih predstavnikov Evropske unije, Francije, Nemčije, Italije, zveze Nato, Norveške, Združenega kraljestva in Združenih držav Amerike z dne 7. maja 2021 o afganistanskem mirovnem procesu,

—

ob upoštevanju raziskave o opiju v Afganistanu 2020, ki sta jo aprila 2021 skupaj objavila afganistanski nacionalni organ za statistiko in obveščanje ter Urad Združenih narodov za droge in kriminal,

—

ob upoštevanju smernic EU o spodbujanju in varstvu otrokovih pravic, o otrocih v oboroženih konfliktih in o zagovornikih človekovih pravic,

—

ob upoštevanju resolucij Varnostnega sveta OZN o Afganistanu,

—

ob upoštevanju resolucij Sveta OZN za človekove pravice o Afganistanu,

—

ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic z dne 10. decembra 1948,

—

ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,

—

ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

—

ob upoštevanju člena 144(5) in 132(4) Poslovnika,

A.

ker so ZDA in talibani februarja 2020 podpisali sporazum, ki je utrl pot prvim neposrednim pogovorom med talibani in predstavniki Islamske republike Afganistan od leta 2001;

B.

ker je državni sekretar ZDA Anthony Blinken 14. aprila 2021 napovedal, da se bodo ameriške sile do 11. septembra 2021 popolnoma umaknile iz Afganistana; ker zavezniki Nata sledijo načelu skupnega izvajanja („in together, out together“) in se bodo prav tako umaknili do navedenega roka;

C.

ker so se mirovni pogovori med afganistansko vlado in talibani začeli leta 2020 v Dohi; ker se sporazum o premirju ni spoštoval in so mirovna pogajanja trenutno na mrtvi točki, saj talibani čakajo na umik zavezniških enot;

D.

ker je EU od leta 2001 dejavna v Afganistanu in mu pomaga pri socialnem in gospodarskem razvoju ter usklajevanju mednarodne pomoči; ker so mnoge države članice EU, partnerice zveze Nato in države zaveznice prispevale k stabilizaciji in razvoju Afganistana s svojimi vojaškimi in civilnimi enotami, pri tem pa so utrpele več žrtev in izgub; ker je stabilen in neodvisen Afganistan, ki bo lahko skrbel zase in ne bo nudil zatočišča terorističnim skupinam, še vedno med bistvenimi varnostnimi interesi EU, zveze NATO in držav članic;

E.

ker je bistvenega pomena, da se v Afganistanu ohrani napredek zadnjih dveh desetletij, zlasti kar zadeva človekove pravice in temeljne svoboščine;

F.

ker zastopanost žensk in njihovih pravic v afganistanskih mirovnih pogovorih ni sorazmerna in ker se od pogajalskih strani pričakuje več zavzetosti za ta vidik;

G.

ker bodo neuspela afganistanska mirovna pogajanja in poskusi vojaškega reševanja konflikta najbolj prizadeli ženske, otroke in etnične manjšine; ker so afganistanske ženske že začele omejevati svoje gibanje, da bi zmanjšale tveganje, in ker nasilje ogroža dostop otrok do izobraževanja in igre;

H.

ker se varnostne razmere v Afganistanu postopoma slabšajo in ker narašča število napadov na afganistanske sile, pa tudi ciljno usmerjenih umorov afganistanskih aktivistov, medijskih delavcev, učiteljev, zdravnikov, sodnikov in vladnih uradnikov; ker se je od začetka afganistanskih mirovnih pogajanj znatno povečalo število talibanskih napadov v želji po prevzemu nadzora nad ozemlji pod vladnim nadzorom; ker se je Afganistan po svetovnem indeksu terorizma za leto 2020 uvrstil med najbolj prizadete države na svetu; ker je od 36 milijonov prebivalcev štiri milijone razseljenih oseb; ker je skoraj 3 milijone oseb notranje razseljenih zaradi nasilja, milijon pa zaradi naravnih nesreč; ker je 2,5 milijona Afganistancev že pobegnilo iz države, da bi poiskalo zatočišče, pri čemer ga je večina našla v Iranu in Pakistanu;

I.

ker je Afganistan največja država upravičenka na svetu, ki ji EU namenja največ razvojne pomoči; ker je prispevek EU v zadnjih dvajsetih letih Afganistanu prinesel znatne koristi, kot so daljša pričakovana življenjska doba, večja pismenost, manjša umrljivost mater in otrok ter več pravic žensk; ker je EU za obdobje 2002–2020 zagotovila več kot 4 milijarde EUR, za obdobje 2021–2025 pa je obljubila 1,2 milijarde EUR dolgoročne in nujne pomoči; ker je to zavezo spremljalo sporočilo EU in držav, ki skupaj namenijo približno 80 % celotne uradne razvojne pomoči Afganistanu, v katerem so poudarjeni ključni elementi, ki so pogoj, da bo država še naprej prejemala pomoč, in ki vključujejo nadaljnjo zavezanost demokraciji, pravni državi in človekovim pravicam;

J.

ker v Afganistanu zelo pogosto nihče ne odgovarja za napade in umore; ker so članice Varnostnega sveta OZN 12. marca 2021 obsodile zaskrbljujoče število napadov v Afganistanu, katerih tarča so bili civilisti;

K.

ker se je nedavni porast nasilja zgodil zaradi dolgotrajnih kršitev človekovih pravic v državi, ki so jih zagrešili teroristi, oborožene skupine in varnostne sile, vključno z nezakonitimi usmrtitvami, mučenjem in spolnim nasiljem; ker je po ocenah v dvajsetletni vojni umrlo okoli 150 000 ljudi, od tega 35 000 civilistov;

L.

ker je bil od leta 2001 v Afganistanu dosežen viden napredek na področju pravic žensk in deklet, in sicer pri dostopu do izobraževanja, zdravstvenega varstva ter pri sodelovanju v državljanskem in političnem življenju; ker so te izboljšave verjetno najuspešnejši dosežek nedavnega razvoja države; ker je ta delni napredek zdaj ogrožen in ga je nujno treba zaščiti in okrepiti;

M.

ker se ženske in dekleta kljub tem izboljšavam še vedno vsakodnevno soočajo z resnimi grožnjami, vključno s težavami pri dostopu do osnovnih storitev in z napadi, kot so nasilje v družini, spolno nasilje in nasilje na podlagi spola; ker se je Afganistan po indeksu o ženskah, miru in varnosti za obdobje 2019–2020 uvrstil na drugo mesto najslabših držav za ženske; ker je v bombnem napadu pred dekliško šolo Sajed Al Šuhade v Kabulu 8. maja 2021 umrlo najmanj 85 ljudi, 147 ljudi pa je bilo ranjenih, večinoma so bile to šolarke; ker so bile 2. marca 2021 v Džalalabadu ubite tri novinarke;

N.

ker je pandemija covida-19 dramatično povečala stopnjo revščine v Afganistanu; ker imajo prebivalci Afganistana zaradi ukrepov, povezanih s covidom-19, in vse slabših varnostnih razmer omejen dostop do humanitarne pomoči;

O.

ker se v Afganistanu 5,5 milijona ljudi sooča z izredno neustrezno prehransko varnostjo in ker se v letu 2021 pričakuje suša, zaradi česar bo dodatnih 17,6 milijona ljudi izkusilo akutno neustrezno prehransko varnost;

P.

ker so gospodarski stroški terorizma v Afganistanu leta 2018 sestavljali skoraj 20 % BDP, kar afganistanskim otrokom omejuje možnosti v prihodnosti ter možnosti za izobraževanje, stabilno zaposlitev in uporabo storitev, kot je zdravstveno varstvo, ki ga zagotavlja država;

Q.

ker afganistanska podjetja trpijo zaradi izsiljevanja talibanov, ki kmete silijo v pridelavo opija in nezakonito rudarjenje;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.

26.

27.