Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Evropska steklarska industrija na razpotju: kako jo narediti bolj ekološko in energijsko varčno, obenem pa okrepiti njeno konkurenčnost in ohraniti kakovostna delovna mesta

(mnenje na lastno pobudo)

(2022/C 105/04)

Poročevalec:	Aurel Laurențiu PLOSCEANU
Soporočevalec:	Gerald KREUZER

Sklep plenarne skupščine	25. 3. 2021
Pravna podlaga	člen 32(2) poslovnika
	(mnenje na lastno pobudo)
Pristojnost	posvetovalna komisija za spremembe v industriji (CCMI)
Datum sprejetja mnenja komisije CCMI	29. 9. 2021
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	21. 10. 2021
Plenarno zasedanje št.	564
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	142/1/3

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Evropska steklarska industrija je inovativen in zelo strateški sektor, od katerega ima EU veliko koristi. Stekleni izdelki so nepogrešljivi v prehodu na podnebno nevtralno krožno gospodarstvo: uporabljajo se za prenovo stavb, proizvodnjo več električne energije iz obnovljivih virov, razogljičenje prevoznih sredstev in proizvodnjo trajnostne embalaže. Steklarstvo prispeva tudi k digitalnemu prehodu v Evropi. Skratka, v steklu je prihodnost.

1.2

EESO poziva oblikovalce politik EU, naj steklarstvo in vse njegove podsektorje umestijo v središče sedanjih prednostnih nalog, kot so sveženj „Pripravljeni na 55“, sveženj o krožnem gospodarstvu, digitalna agenda, agenda za strateške vrednostne verige, mednarodna trgovinska politika EU in z njimi povezani instrumenti.

1.3

Pobuda EU val prenove bi bila izjemen vir poslovnih priložnosti za steklarstvo, ki bi sprožile naložbe in obenem ogromno prispevale k zmanjšanju emisij CO2 iz stavb. Oblikovalce politik EU in nacionalnih politik pozivamo, naj vsaj ohranijo sedanje predlagane cilje, kjer je mogoče, pa naj jih zvišajo.

1.4

V steklarstvu je potreben energetski prehod, da bi proizvodnja stekla, ki je energijsko intenzivni proces, postala ogljično nevtralna. Zaradi tega prehoda se bodo povečali operativni stroški in kapitalske zahteve, s tem pa se bodo močno zvišali tudi stroški poslovanja.

1.5

EESO izrecno priporoča, naj EU s politikami podpre steklarsko industrijo, da bi omogočila ta prehod, in sicer s finančno podporo za kritje kapitalskih in operativnih izdatkov, krepitvijo zmogljivosti za energijo iz obnovljivih virov in cenovno dostopno oskrbo z energijo. Poleg tega naj poskrbi za to, da industrija ne bo izpostavljena nepošteni konkurenci podjetij zunaj trga EU.

1.6

EESO podpira vse politike EU in nacionalne načrte za okrevanje, ki spodbujajo prehod v prometu na pametne in podnebno nevtralne avtomobile ter obsežno širitev javnih prevoznih sistemov. Pomembno vlogo ima tudi visokotehnološko steklarstvo.

1.7

EESO izrecno priporoča EU, naj steklo uvrsti med trajne materiale, saj gre za inertni material, ki se lahko ponovno uporabi in neštetokrat reciklira.

1.8

EESO poziva k prehodu z nelinearnih materialov na steklo, ki je popolnoma krožno in se lahko ponovno uporablja ter reciklira, da bi zmanjšali odvisnost od uvoza fosilnih goriv, pridobivanje primarnih surovin in izčrpavanje virov. Predlaga, naj EU prizna koristi stekla in njegov prispevek k sistemom trajnostne embalaže.

1.9

EESO močno priporoča širše izvajanje načel krožnega gospodarstva, skupaj z javno in zasebno finančno podporo ter partnerstvi, kot je pobuda Close the Glass Loop (Sklenimo stekleni krog), da bi spodbudili recikliranje stekla. S tem bo Evropa lahko preprečila nastajanje odpadnega stekla, zmanjšala porabo energije in emisije CO2 ter ustvarila nova delovna mesta v sektorju recikliranja stekla.

1.10

EESO poziva EU, naj prizna, da je steklo nepogrešljivo za proizvodnjo zelene energije. Je ključna komponenta fotovoltaičnih sončnih panelov in vetrnih turbin ter se lahko za proizvodnjo zelene električne energije uporablja tudi drugače. Komisijo in Parlament poziva, naj pripravita nove politike EU glede podnebnih ciljev in strateških vrednostnih verig, da bi ponovno zagnala proizvodnjo fotovoltaičnih celic v Evropi in zaščitila proizvodnjo drugih strateških steklenih izdelkov ter vrednostne verige, v katere spadajo (na primer vetrobranska stekla za proizvajalce prevoznih sredstev).

1.11

EESO se zavzema za podporo naložbam v izobraževanje in usposabljanje, da bi nove in mlade ljudi, ki bodo vstopili v sektor ter nadomestili starajočo se delovno silo, opremili s potrebnim znanjem in zmogljivostmi, pa tudi, da bi sedanjim delavcem omogočili, da sledijo inovacijam in spremembam v industriji zaradi prehoda.

1.12

EESO poziva EU, naj zaščiti našo steklarsko industrijo pred tveganjem selitve virov CO2. Zaradi vse ambicioznejših podnebnih ciljev in vse višjih stroškov zmanjševanja emisij je potrebna večja in ne manjša zaščita pred tem tveganjem. Konkurenčnost steklenih proizvodov na izvoznih trgih in v EU je mogoče delno zagotoviti z učinkovitimi ukrepi proti selitvi virov CO2 v okviru sistema trgovanja z emisijami. Sistem bi bilo treba ohraniti, da se podpre prehod industrije za izpolnitev cilja EU glede podnebne nevtralnosti. Skrbno je treba razmisliti o uvedbi mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah in svežnja o taksonomiji. EESO poziva, naj se v mehanizem vključi tudi rešitev za izvoz in naj se ukrepi za preprečevanje selitve CO2 v skladu s pravili STO okrepijo tako, da bo mehanizem vsaj do leta 2030 omogočal brezplačne dodelitve pravic do emisij na podlagi referenčnih vrednosti.

1.13

Zeleni in digitalni prehod v Evropi, zlasti v steklarstvu, mora biti pravičen. Za čim večjo podporo temu prehodu EESO poziva k vključevanju delavcev, zato bi bilo treba z zakonodajo EU podpreti socialni dialog na vseh ravneh.

1.14

EESO bi pozdravil bolj osredotočeno podporo in analizo celotnega sektorja ter njegovih podsektorjev, pa tudi analizo za vsako državo članico posebej, da bi se razvoj v steklarski industriji lahko spremljal z vidika zmanjševanja CO2, proizvodnje in drugih pomembnih spremenljivk.

2.   Splošni opis steklarstva

2.1   Proizvodnja

Proizvodnja stekla v EU je po podatkih zveze Glass Alliance Europe leta 2020 dosegla 36,8 milijona ton. EU je ena največjih proizvajalk stekla na svetu. Sektor sestavlja pet podsektorjev:

(a)	60,4 % – embalažno steklo

(b)	29,2 % – ravno steklo

(c)	3,2 % – gospodinjsko steklo

(d)	5,3 % – vlakna (ojačitve in izolacije)

(e)	2,1 % – posebno steklo

2.2

Zaposlovanje

Leta 2018 je bilo v steklarstvu v EU-27 zaposlenih približno 290 000 delavcev (1). V to so zajeti proizvodnja, recikliranje in obdelava stekla, saj imajo nekateri sektorji, predvsem sektor ravnega stekla, kompleksne vrednostne verige. V sektorju obdelave stekla je poleg tega precejšnje število MSP.

2.3   Zdravje in varnost

2.3.1

V evropski steklarski industriji so kakovostna delovna mesta za vrsto različnih profilov: od mest za nekvalificirane fizične delavce do inženirskih delovnih mest na visoki ravni.

2.3.2

Delo fizičnega delavca v steklarski industriji je lahko fizično naporno in včasih še vedno nevarno. Vlagati je treba v ukrepe za zdravje in varnost, ki imajo pogosto pozitiven učinek na produktivnost. Ukrepi za preprečevanje poklicnih bolezni se stalno izboljšujejo, kot je preprečevanje silikoze v okviru socialnega dialoga o vdihljivem kristaliničnem silicijevem dioksidu, ki poteka preko evropske mreže za silicijev dioksid (European Network for Silica, NEPSI). Kultura varnosti in preprečevanja je prispevala h kakovosti delovnih mest v steklarstvu.

2.4   Starost, izobraževanje in usposabljanje

Za razliko od delavcev v srednji in vzhodni Evropi je delovna sila v državah zahodne Evrope večinoma starejša (50+) in zelo izkušena. Vse težje je privabiti nove in mlajše delavce. Za nadomestitev starejših in izkušenih delavcev je treba usposobiti nove, sedanjim pa omogočiti, da sledijo inovacijam in spremembam v industriji.

2.5   Steklarstvo je zelo inovativen sektor

2.5.1

Trendi na področju zdravja in dobrega počutja odpirajo nove priložnosti in trge za trajnostno in zdravo stekleno embalažo, ki je vključena v zaprti krog in jo je mogoče ponovno uporabljati ter neštetokrat reciklirati. Steklarstvo si prizadeva za inovacije pri zasnovi in bolj prelomne načine razogljičenja proizvodnih procesov, kar napoveduje veliko preobrazbo v proizvodnji stekla.

2.5.2

Steklo, ki se uporablja v gradbeništvu in avtomobilski industriji, postaja vse bolj kompleksno, saj se vanj vključujejo folije, plini, premazi, kamere, radarji in drugi materiali za izboljšanje varnosti, izolacijskih značilnosti in prenosljivosti podatkov. Fotovoltaične celice se lahko vgradijo v fasadno steklo ali v panoramske sončne strehe avtomobilov za ohranjanje učinkovitosti in proizvajanje električne energije iz obnovljivih virov.

2.5.3

Visokotehnološki stekleni proizvodi se uporabljajo tudi v letalskem in vesoljskem ter obrambnem sektorju. Stekleni proizvodi in kompozitni materiali se uporabljajo v vesoljskih plovilih in satelitih v obliki premazov, elektronike, senzorjev, zaslonov itd. Steklarska industrija je torej ne samo visokotehnološki in inovativen sektor, temveč tudi zelo strateški.

2.6   Vpliv pandemije COVID-19

Trgi v ključnih sektorjih so od začetka pandemije močno prizadeti; zaradi nje se je zmanjšala proizvodnja, ki v nekaterih pomembnih steklarskih sektorjih (ravno steklo, gospodinjsko steklo, vlakna) le počasi okreva. V letu 2020 je steklarstvo prizadel od 1- do 14-odstoten upad, odvisno od podsektorja. V sektorju ravnega stekla, ki večinoma služi gradbeni in avtomobilski industriji, se je trg EU leta 2020 skrčil za več kot 10 %. Čeprav je bila uporaba stekla v gradbeništvu stabilnejša, kot je bilo pričakovati, pa je trg z avtomobilskim steklom še vedno zelo šibek.

3.   Prispevek steklarstva k podnebni nevtralnosti EU, krožnemu gospodarstvu, dobremu počutju in digitalni agendi

3.1   Podnebna nevtralnost

3.1.1   Val prenove

3.1.1.1

Stekleni proizvodi so v središču vala prenove EU, katerega namen je močno zmanjšati porabo energije in emisije CO2 iz stavb. V oknih bo treba za izolacijo stavb uporabiti zasteklitev, ki izpolnjuje najvišje standarde energijske učinkovitosti. To bi prineslo ogromno zmanjšanje emisij CO2, saj lahko visoko učinkovita zasteklitev do leta 2050 zmanjša emisije CO2 iz stavb za 37,4 % (2). Steklena volna, penasto steklo in drugi izolacijski derivati iz steklenih vlaken so prav tako ključni za optimalno izolacijo stavb.

3.1.1.2

Pobuda val prenove EU bi prinesla ogromno poslovnih priložnosti. Podvojitev stopnje zamenjave oken bi lahko privedla do 60-odstotne rasti trga z ravnim steklom in bi tako spodbudila naložbe.

3.1.2   Proizvodnja zelene energije

3.1.2.1

Steklo je nepogrešljivo za proizvodnjo zelene energije. Je ključna komponenta fotovoltaičnih sončnih panelov. Steklena vlakna se uporabljajo v vetrnih turbinah, da bi bile lahke, a robustne. Zelena električna energija se lahko proizvaja tudi s posebnim zrcalnim steklom, ki usmeri svetlobo na osrednji element, povezan z generatorjem.

3.1.2.2

Iz hitrega vzpona in padca evropske proizvodnje sončnih panelov zaradi nepoštene konkurence kitajskih podjetij se lahko naučimo, kako v mednarodno konkurenčnem okolju ne smemo ravnati z novimi priložnostmi na področju zelene energije. Nove politike EU v zvezi s podnebnimi cilji in strateškimi vrednostnimi verigami bi morale biti namenjene novemu zagonu proizvodnje fotovoltaičnih celic v Evropi.

3.1.3   Prevoz

3.1.3.1

Steklarstvo je pomemben dobavitelj za proizvajalce tirnih vozil. Zaradi koronavirusne krize so nekatera podjetja na področju javnega prevoza začasno ustavila ali preklicala številna velika naročila, zaradi česar več podjetjem grozi zaprtje, to pa bi lahko privedlo do povečanja uvoza. S pravočasnimi nacionalnimi načrti za okrevanje bi lahko učinkovito podprli evropsko proizvodnjo.

3.1.3.2

Čeprav je bila avtomobilska industrija v krizi že pred pandemijo COVID-19, bo verjetno obstajalo povpraševanje po naprednejši, lahki zasteklitvi z zelo dobrimi izolacijskimi lastnostmi. Zaradi avtonomnih avtomobilov se bo povečala potreba po bolj kompleksnih, specializiranih steklenih proizvodih, ki služijo kot zasloni, nadzorne plošče, naprave za razširjeno resničnost itd.

3.1.4   Trajnostna embalaža

Steklarstvo zagotavlja evropskim sektorjem hrane in pijače, kozmetike in farmacevtskih proizvodov (na primer za cepiva proti COVID-19) zdravo in trajnostno inertno embalažo. Steklarstvo je vodilno pri vrsti inovacij na področju okoljsko primerne zasnove, razogljičenja in postopkov v zvezi z energijsko učinkovitostjo, s katerimi spreminja način proizvodnje stekla. Vsako leto je najmanj 10 % stroškov proizvodnje vloženih v razogljičenje, energijsko učinkovitost in posodobitve obratov. Z najnovejšim projektom na področju embalažnega stekla Furnace for the Future (steklarska peč za prihodnost) (3), za katerega je bila zaprošena podpora iz inovacijskega sklada sistema EU za trgovanje z emisijami, se bodo emisije zmanjšale za 60 %. Gre za eno od številnih pobud za podporo cilja sektorja, da poskrbi za podnebno nevtralno stekleno embalažo, ki bodo preoblikovale sektor in mu prinesle pomembne priložnosti za rast na področju nizkoogljične steklene embalaže.

3.2   Krožno gospodarstvo: steklo je popoln krožen proizvod

3.2.1

Steklo je trajen, inertni material, ki se lahko ponovno uporabi in neštetokrat reciklira brez izgube svojih lastnosti.

3.2.2

Steklo je okolju prijazna alternativa veliko plastičnim proizvodom, ki jih prehiteva v smislu učinkovitega recikliranja, in se lahko v celoti ponovno uporabi, s čimer zagotavlja povsem krožen sistem. Je edina embalaža, ki ne potrebuje plastične plasti ali prevleke in je vedno zdrava ter varna za pakiranje hrane, ne glede na to, kolikokrat je reciklirana. Steklo je eden najbolj recikliranih embalažnih materialov, saj se 76 % vsega stekla, ki je dandanes dano na trg, zbere za recikliranje. Uporaba recikliranega stekla prihrani energijo in emisije CO2. Še naprej bi bilo treba podpirati pobude na ravni EU, namenjene spodbujanju akterjev v celotni vrednostni verigi, vključno s potrošniki, k obsežnejšemu in boljšemu recikliranju.

3.2.3

V sektorju gradbenega stekla reciklirano steklo danes predstavlja 26 % vseh vhodnih surovin (4). Recikliranje bi se lahko še povečalo, če bi izboljšali zbiranje, razvrščanje in čiščenje stekla iz starih oken ali fasad.

3.2.4

Konec življenjske dobe prve generacije fotovoltaičnih celic lahko pomeni novo priložnost za prenovo industrijske politike o sončni energiji in zadržanje dragocenih materialov v Evropi z izboljšanim recikliranjem. To bi bilo treba podpreti z jasno vizijo in politiko EU.

3.3   Dobro počutje

3.3.1

Steklo je povsod okoli nas. Sodobno življenje brez njega ne bi bilo možno. Steklarstvo je hkrati ena najstarejših industrijskih panog in globoko zakoreninjeno v zgodovini Evrope na področjih dekorativnega stekla, umetnosti in kulture. Ta dolga tradicija je ustvarila evropsko znanje, prakse in umetnost steklarskega dela.

3.3.2

Steklo dandanes omogoča medicinsko tehnologijo, biotehnologijo in bioinženirstvo. Poleg tega nas varuje pred rentgenskim sevanjem (radiologija) in (jedrskimi) gama žarki. Steklena notranja oprema in stekleno pohištvo, kot so ogledala, predelne stene, ograje, mize, police in steklena osvetljava, izboljšujejo naše bivalne prostore in pisarne.

3.3.3

Steklo varuje kakovost in življenjsko dobo naše hrane in pijače. S steklenimi namiznimi posodami uživamo v dobri hrani in luksuznih dodatkih. Steklena okna puščajo naravno svetlobo v naše domove in pisarne. Steklo se uporablja v gospodinjskih aparatih in pisarniških napravah ter elektroniki, kot so vrata pečic, grelne plošče, televizijski in računalniški zasloni ter pametni telefoni.

3.4   Digitalna Evropa

Evropski obrati že proizvajajo najtanjše razpoložljivo steklo, ki se uporablja za zaslone, pametne telefone, tablične računalnike in druge zaslone (na dotik). Žice in kabli iz steklenih optičnih vlaken zagotavljajo prenos velikih količin podatkov in celo medcelinski prenos podatkov, pa tudi mikropovezave v elektronskih napravah in čipih.

4.   Steklarstvo je energetsko intenziven sektor

4.1

Vsako leto se postopno gradijo nove steklarske peči oziroma prilagajajo stare z inovativnimi nizkoogljičnimi tehnologijami, ki so veliko bolj energijsko učinkovite. Industrija še naprej znižuje porabo energije s tehnologijami za izrabo odpadne toplote in tehnologijami organskega Rankinovega cikla ter s povečano uporabo razbitega stekla in drugimi simbiotskimi tehnologijami. Novi sistemi in tehnologije za upravljanje energije, uvedeni v steklarskih obratih, pomagajo povečevati energijsko učinkovitost.

4.2

Poraba energije v steklarstvu se že skoraj 100 let strmo zmanjšuje in zdaj dosega svojo termodinamično mejo.

4.3

Ker so emisije CO2 v steklarstvu neposredno povezane s porabljeno energijo, se izboljšanje energijske učinkovitosti pozna tudi v zmanjšanju emisij CO2. Te izboljšave dejansko vodijo v veliko zmanjšanje emisij CO2. Na primer francoska steklarska industrija, ki je precej raznolika in izpopolnjena, je med letoma 1960 in 2010 zmanjšala svoje emisije CO2 za 70 %.

4.4

Za spremljanje napredka steklarske industrije v primerjavi z drugimi energijsko intenzivnimi sektorji bi bilo treba razviti bolj osredotočeno podporo za celotni sektor in njegove podsektorje ter za vsako državo članico.

4.5   Poti do podnebne/ogljične nevtralnosti

4.5.1

Steklarstvo je že skoraj doseglo svojo termodinamično mejo, kar pomeni, da znatno zmanjšanje emisij CO2 s sedanjimi tehnologijami in zgorevanjem zemeljskega plina ni več mogoče. Potreben je energetski prehod in še večja krožnost v proizvodnji stekla na področjih, kjer ta potencial obstaja.

4.5.2   Zelena elektrika

Elektrifikacija je druga obetavna pot k razogljičenju proizvodnje stekla. Trenutno se razvija predstavitveni projekt Furnace for the Future (steklarska peč za prihodnost). To naj bi bila prva velika hibridna električna peč za embalažno steklo na svetu. Obstajajo pa že manjše električne peči v podsektorjih embalažnega in gospodinjskega stekla. Podobno kot v primeru vodika je treba razviti zmogljivosti za zeleno električno energijo.

4.5.3   Zeleni vodik

Vodik je zelo obetavna alternativna zemeljskemu plinu in steklarstvo že raziskuje možnost peči na vodik. Vseeno pa bo trajalo več let, preden bo prvo steklarsko peč na vodik mogoče uporabljati v konkurenčnem okolju in preden bodo na voljo zadostne proizvodne in prevozne zmogljivosti za vodik.

4.5.4   Krožnost

Pri taljenju stekla s pečmi na zemeljski plin do 80 % emisij CO2 izhaja iz sežiganja zemeljskega plina, 20 % pa iz primarnih surovin. Nadomestitev primarnih surovin z recikliranim (razbitim) steklom zmanjša potrebo po pridobivanju primarnih surovin, količino odpadkov in CO2 ter prihrani energijo. Še vedno obstaja potencial za „sklenitev steklenega kroga“ (5) in recikliranje večjih količin stekla po potrošnji. V sektorju gradbenega in avtomobilskega stekla se preskušajo številne pobude in modeli za izboljšanje zbiranja. Pred rušenjem stavb bi bilo treba iz njih odstraniti steklo in zasteklitev; predvideti bi bilo treba cilje za zbiranje odpadkov za posamezne materiale, da se dopolni splošen cilj glede gradbenih odpadkov in odpadkov iz rušenja objektov, saj je ta neuporaben, ko gre za lahek material, kot je steklo. Za visoko kakovost odpadnega stekla so potrebni ločeni sistemi zbiranja. Le tako se bo lahko v steklenih proizvodih uporabil velik delež recikliranega materiala.

4.5.5   Težave in izzivi

Energetski prehod bo prinesel višje operativne stroške (OPEX) in kapitalske zahteve (CAPEX). Politike EU morajo podpreti naložbe industrije, da se omogoči ta prehod, in zagotoviti, da industrija ne bo izpostavljena nepošteni konkurenci tretjih držav. Poleg tega je ukrepe treba sprejeti zdaj, saj imajo steklarske peči življenjsko dobo od 10 do 15 let (za embalažno steklo) ali od 15 do 20 let (za ravno steklo). To pomeni, da bosta do ključnega leta 2050 uporabljeni dve generaciji peči.

5.   Steklarska industrija v politiki EU

5.1

Zeleno okrevanje: zeleni dogovor, val prenove EU, prizadevanja za več energije iz obnovljivih virov, politika trajnostnega prometa in pobude za krožno gospodarstvo bi morali biti učinkovita gonila za nizkoogljične steklene proizvode.

5.2

Novi viri energije: podpreti in ustvariti je treba zmogljivosti za energijo iz obnovljivih virov za zeleno električno energijo in zeleni vodik ter zagotoviti razpoložljivost bioplina. V mešanici virov energije je treba podpreti vetrno in sončno energijo.

5.3

Raziskave in razvoj: povečati je treba javno podporo in financiranje za raziskave in razvoj ter predstavitvene projekte (6), kot je financiranje iz inovacijskega sklada sistema EU za trgovanje z emisijami, da bi razogljičili proizvodnjo in razvijali energijsko učinkovite steklarske peči. Ob prvem pozivu so bile možnosti sklada močno presežene, to pa lahko pričakujemo tudi ob prihodnjih pozivih.

5.4

Uvajanje na trg: za donosnost naložb v nizkoogljično proizvodnjo so potrebni mehanizmi za podporo uvajanju nizkoogljičnih steklenih proizvodov na trg. Podpreti je treba nadomestitev plastike s trajnostnimi steklenimi alternativami v maloprodajnem sektorju, gospodinjstvih, gostinstvu, za pripravljene jedi ter hrano in pijačo za na pot, da bi prešli z linearnega na krožne sisteme gospodarstva.

5.5

Val prenove: podpreti je treba ukrepe za val prenove stavb, ki bi lahko spodbudili uporabo proizvodov za preprečevanje emisij CO2 ter povečali energijsko učinkovitost in uporabo obnovljivih virov v stavbah in prometu. Zvišati je treba cilje glede energijske učinkovitosti in jih določiti za zavezujoče na ravni EU, da bi spodbudili obnovo javnih stavb ter povečali ambicioznost pri obveznostih glede varčevanja z energijo. Podpreti je treba povečanje financiranja, ki je na voljo za obnove stavb prek različnih instrumentov, vključno z novim Socialnim skladom za podnebje.

5.6

Trajnostni promet: podpreti je treba prehod v prometu na pametne in podnebno nevtralne avtomobile ter obsežno širitev javnih prevoznih sistemov. Pri tem ima pomembno vlogo visokotehnološko steklarstvo.

5.7

Trajnostna embalaža: podpreti je treba prehod z nelineranih materialov na steklo, ki je popolnoma krožno in se lahko ponovno uporabi in reciklira, da bi zmanjšali odvisnost od uvoza fosilnih goriv, pridobivanje primarnih surovin in izčrpavanje virov.

5.8

Krožnost: podpreti je treba infrastrukturo za ločeno zbiranje in recikliranje, krepitev zmogljivosti in tehnologije za povečanje količine in kakovosti recikliranja stekla po potrošnji v zaprtem krogu v nove steklene proizvode. Partnerstva javnega in zasebnega sektorja za vrednostne verige, kot je platforma Close the Glass Loop za embalažno steklo (7), je treba spodbujati k sodelovanju.

5.8.1

Posebna prizadevanja so potrebna zlasti v gradbeništvu, vključno z odpadki iz rušenja objektov, da bi izkoristili potencial rabljenega stekla iz stavb.

5.8.2

Pokazalo se je, da visoke stopnje ponovne uporabe steklene embalaže in recikliranja steklenega pakirnega materiala prispevajo k znižanju okoljskega učinka sistemov steklene embalaže in povečanju učinkovite rabe virov. Da bi zvišala stopnje ponovne uporabe in recikliranja, je industrija – poleg shem razširjene odgovornosti proizvajalca za recikliranje steklene embalaže za enkratno uporabo – uvedla prostovoljne sisteme vračanja steklene embalaže za večkratno uporabo, nekatere države članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP) pa so uvedle obvezne sisteme kavcij za embalažo pijač za enkratno uporabo. Čeprav slednji veljajo za učinkovit način za preprečevanje smetenja in dosego visokih stopenj recikliranja embalaže za pijače, pa EESO meni, da takšni sistemi recikliranja tudi druge steklene embalaže za enkratno uporabo (ne le za pijače) niso skladni z dobro delujočimi shemami razširjene odgovornosti proizvajalca, ki so se izkazale primerne za sisteme zbiranja in recikliranja ter so bile z njimi dosežene zelo visoke stopnje recikliranja.

5.8.3

V primeru steklene embalaže, ki je ni mogoče ponovno napolniti, je treba podpreti sisteme razširjene odgovornosti proizvajalca, v katerih se lahko steklo zbira na debelo. Ti so veliko bolj učinkoviti kot sheme povratne embalaže, tako z okoljskega kot tudi z ekonomskega vidika.

5.9

Digitalizacija: z učinkovito industrijsko politiko EU in razvojem ekosistemov, ki bodo upoštevali vse navedene izzive ter odražali posebne značilnosti različnih steklarskih podsektorjev, je treba podpreti sektorje in zaposlene, ki omogočajo digitalno Evropo (optična vlakna, zasloni (na dotik), senzorji).

5.10   Zagotavljanje konkurenčnosti na evropskem trgu

5.10.1

Za energetski prehod v steklarstvu bo potreben čas, medtem pa zelo visoki stroški energije v tem sektorju, ki še naraščajo, povzročajo izredno zapleten položaj, saj trenutno pomenijo približno 25–30 % proizvodnih stroškov, odvisno od proizvodov in nihanja cen.

5.10.2   Državna pomoč

Za vse steklarske sektorje bi morali biti na voljo instrumenti podpore za naložbe v osnovna sredstva (CAPEX) in kritje operativnih stroškov (OPEX), kot so, med drugimi, sklad za modernizacijo, strukturni skladi EU in inovacijski sklad sistema EU za trgovanje z emisijami. Steklarstvo bi moralo biti izvzeto iz področja uporabe direktive o obdavčitvi energije, vendar vključeno v skupinsko izjemo glede nadomestila za električno energijo in koristiti pogodbe na razliko za ogljik, da bi lahko vlagalo v nizkoogljične proizvodne procese. Zlasti posebno steklo bi bilo treba dodati na „podnebni seznam“ za državno pomoč.

5.10.3

Konkurenčnost na svetovni ravni

5.10.3.1

Nepoštene trgovinske prakse tretjih držav bi bilo treba hitro odpraviti z učinkovitimi instrumenti trgovinske politike.

5.10.3.2

Sektor brezkončnih steklenih vlaken se sooča s težavami zaradi izkrivljanj na trgu, ki so posledica uvoza velikih količin dampinških in subvencioniranih steklenih vlaken iz Azije. Nujni so ukrepi proti izogibanju, na primer za uvoz iz Egipta in Bahrajna.

5.10.3.3

Steklarstvo, ki proizvaja vetrobranska stekla za avtomobilsko industrijo, se prav tako sooča s hudo konkurenco predvsem kitajskih proizvajalcev. Nižji okoljski standardi in standardi glede emisij CO2, skupaj z nižjimi plačami in slabšimi delovnimi pogoji, vodijo v nepošteno konkurenco, zaradi katere bi lahko evropski sestavljavci avtomobilov povečali uvoz z Daljnega vzhoda in tako povzročili več emisij CO2 na svetovni ravni.

5.10.3.4

Evropa je vodilni proizvajalec steklene embalaže na svetu. Ta sektor oskrbuje predvsem ključno evropsko industrijo hrane in pijač, ki je največja v EU. Steklarstvo s proizvodi v vrednosti približno 250 milijard EUR, ki so ali bodo verjetno pakirani v stekleni embalaži, prispeva tudi k zunanji trgovini in EU zagotavlja več dodatnih prihodkov od izvoza kot plastične smole in peleti, organske kemikalije in letalstvo.

5.11   Pravični prehod

Spodbujati in podpreti bi bilo treba vseživljenjsko učenje in usposabljanje, da bi se delovna sila lahko prilagodila novim tehnologijam in postopkom ter bi bila delovna mesta varnejša, tako v samem sektorju kot tudi na širšem trgu dela. Delavci bi morali biti vključeni v prehod in zakonodaja EU bi morala podpirati socialni dialog na vseh ravneh.

5.12   Zakonodajna stabilnost in pravna varnost

5.12.1

Selitev virov CO2: ohraniti bi bilo treba učinkovite ukrepe za preprečevanje selitve virov CO2 v okviru sistema trgovanja z emisijami, da se podpre prehod industrije za izpolnitev cilja EU glede podnebne nevtralnosti ter ustvarijo in ohranijo enaki konkurenčni pogoji na evropski in mednarodni ravni.

5.12.2

Mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah: EESO podpira previdno uvajanje tega mehanizma v skladu s pravili STO, vendar bi moral vključevati rešitev za izvoz in vsaj do leta 2030 omogočati brezplačne dodelitve pravic do emisij na podlagi referenčnih vrednosti, da bi se podjetja lahko osredotočila na nizkoogljične naložbe in da bi se lahko ocenila učinkovitost mehanizma.

5.12.3

Taksonomija: EESO pozdravlja delo v zvezi s svežnjem o taksonomiji EU, ki naj bi usmeril zasebno financiranje v trajnostne dejavnosti, vendar meni, da bi bilo treba upoštevati pomen proizvodnje stekla in njen prispevek k prilagajanju na podnebne spremembe in njihovo blaženje.

5.12.4

Krožnost: EESO pozdravlja akcijski načrt za krožno gospodarstvo in poziva, naj se steklo v celoti prizna kot trajen material, ki se še naprej uporablja v naših gospodarstvih, in naj se obsežno podprejo pobude za povečanje njegove krožnosti.

5.12.5

„Pripravljeni na 55“: ta sveženj je bil predstavljen med pripravo tega mnenja. Njegov namen je spremeniti vrsto predlogov (direktivo o trgovanju z emisijami toplogrednih plinov, direktivo o obdavčitvi energije, direktivo o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov ipd.) in uvesti nekaj novih (kot je predlog o uvedbi mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah). EESO poziva Komisijo, naj skrbno oceni učinek tega svežnja na steklarsko industrijo. Glede na obseg uvedenih sprememb na veliko različnih področjih je nujno poskrbeti za skladnost različnih zakonodajnih aktov in preprečiti morebitna navzkrižja. Sveženj bi moral industrijo podpreti pri energetskem prehodu in hkrati zagotoviti enake konkurenčne pogoje v primerjavi s konkurenti iz tretjih držav, ki jim ni treba plačevati enakih stroškov zmanjševanja emisij.

---

(1)  Vir: Eurostat in FERVER (evropska zveza reciklažnih podjetij za steklarske izdelke).

(2)  Vir: poročilo nizozemske organizacije TNO iz leta 2019 Glazing potential: energy savings and CO2 emission reduction – Glass for Europe (Potencial zasteklitve: prihranki energije in zmanjšanje emisij CO2 – združenje Glass for Europe).

(3)  Furnace for the Future: https://feve.org/about-glass/furnace-for-the-future/.

(4)  Glass for Europe – 2050: Flat glass in climate-neutral Europe (Ravno steklo v podnebno nevtralni Evropi do leta 2050), 2019, https://glassforeurope.com/wp-content/uploads/2020/01/flat-glass-climate-neutral-europe.pdf.

(5)  Close the Glass Loop (sklenimo stekleni krog): https://closetheglassloop.eu/.

(6)  Steklarska industrija ima več strategij za razogljičenje, kot je prehod na obnovljive vire energije, ukrepi za večjo energijsko učinkovitost, nizkoogljične surovine, uporaba recikliranega stekla, prevoz in logistika.

(7)  Close the Glass Loop (sklenimo stekleni krog), www.closetheglassloop.eu.