EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 2.6.2021

COM(2021) 529 final

POROČILO KOMISIJE

Belgija, Bolgarija, Češka, Danska, Nemčija, Estonija, Irska, Grčija, Španija, Francija, Hrvaška, Italija, Ciper, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nizozemska, Avstrija, Poljska, Portugalska, Slovenija, Slovaška, Finska in Švedska

Poročilo, pripravljeno v skladu s členom 126(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije

POROČILO KOMISIJE

Belgija, Bolgarija, Češka, Danska, Nemčija, Estonija, Irska, Grčija, Španija, Francija, Hrvaška, Italija, Ciper, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nizozemska, Avstrija, Poljska, Portugalska, Slovenija, Slovaška, Finska in Švedska

Poročilo, pripravljeno v skladu s členom 126(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije

1.Uvod

Člen 126 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Pogodba) določa postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Postopek je nadalje opredeljen v Uredbi (ES) št. 1467/97 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je del Pakta za stabilnost in rast.

1 2 Komisija je 20. marca 2020 sprejela sporočilo o uporabi splošne odstopne klavzule v okviru Pakta za stabilnost in rast. Klavzula, kot je določena v členih 5(1), 6(3), 9(1) in 10(3) Uredbe (ES) št. 1466/97 ter členih 3(5) in 5(2) Uredbe (ES) št. 1467/97, olajšuje usklajevanje proračunskih politik v času resnega upada gospodarske aktivnosti v euroobmočju ali Uniji kot celoti. Komisija je v sporočilu izrazila stališče, da so glede na resen upad gospodarske aktivnosti zaradi izbruha COVID-19 pogoji za aktivacijo splošne odstopne klavzule izpolnjeni. Ministri za finance držav članic so se 23. marca 2020 strinjali z oceno Komisije.

Splošna odstopna klavzula ne pomeni začasne prekinitve postopkov Pakta za stabilnost in rast. Vendar je njena aktivacija državam članicam zagotovila proračunsko prožnost za obvladovanje trenutne krize, saj omogoča začasni odklon od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja vsake države članice, če to srednjeročno ne ogroža vzdržnosti javnih financ. Poleg tega se lahko Svet na priporočilo Komisije odloči, da za korektivni del Pakta sprejme revidirane fiskalne usmeritve. Splošna odstopna klavzula državam članicam omogoča, da odstopajo od proračunskih zahtev, ki bi se sicer uporabljale, Komisiji in Svetu pa, da sprejmeta potrebne ukrepe za usklajevanje politik v okviru Pakta.

3 4 Svet je 20. julija 2020 v priporočilih za posamezne države v okviru evropskega semestra državam članicam priporočil, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe za učinkovito obravnavanje pandemije COVID-19, ohranitev gospodarstva in podporo okrevanju, ki bo sledilo. Prav tako je državam članicam tudi priporočil, naj, kadar gospodarske razmere to omogočajo, izvajajo fiskalne politike, namenjene doseganju preudarnih srednjeročnih fiskalnih položajev in zagotavljanju vzdržnosti dolga ob krepitvi naložb. Podobno je Svet v svojem priporočilu o ekonomski politiki euroobmočja navedel, da bi morale fiskalne politike v celotnem letu 2021 v vseh državah članicah euroobmočja ostati spodbujevalne.

5 Komisija je 17. septembra 2020 v letni strategiji za trajnostno rast države članice pozvala, naj v letu 2021 še naprej zagotavljajo ciljno usmerjeno in začasno fiskalno podporo z aktivacijo splošne odstopne klavzule, pri tem pa na srednji rok ohranjajo vzdržnost javnih financ.

6 7 Uredba (EU) 2021/241 o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost je začela veljati 19. februarja 2021. Izvajanje reform in naložb v okviru mehanizma bo prispevalo h gospodarskemu okrevanju ter zagotovilo finančno podporo za krepitev gospodarske odpornosti in potenciala rasti gospodarstva. Mehanizem za okrevanje in odpornost bo državam članicam prav tako pomagal pri izboljšanju stanja javnih financ v kratkoročnem obdobju ter prispeval h krepitvi njihove vzdržnosti v srednjeročnem in dolgoročnem obdobju. Komisija je 3. marca 2021 sprejela sporočilo, ki določa nadaljnje usmeritve politike za lažje usklajevanje fiskalnih politik ter pripravo programov stabilnosti in konvergenčnih programov držav članic.

8 V sporočilu Komisije z dne 2. junija 2021 o usklajevanju ekonomskih politik je navedeno, da se bo splošna odstopna klavzula Pakta za stabilnost in rast v letu 2022 še naprej uporabljala in naj bi se deaktivirala leta 2023. Fiskalne politike držav članic bi morale v letu 2022 postati bolj raznolike, ko se bo gospodarska aktivnost v drugi polovici leta 2021 postopoma normalizirala. Upoštevati bi morale stanje okrevanja, vzdržnost javnih financ ter potrebo po zmanjšanju gospodarskih, socialnih in ozemeljskih razlik. V času okrevanja bi morala fiskalna politika dajati prednost večjim javnim in zasebnim naložbam, ki bi podpirale prehod na zeleno in digitalno gospodarstvo.

Po podatkih, ki jih je Eurostat potrdil 22. aprila 2021 9 , je primanjkljaj sektorja država za leto 2020 presegel referenčno vrednost 3 % BDP iz Pogodbe v 25 državah članicah: v Belgiji, Bolgariji, Češki, Nemčiji, Estoniji, na Irskem, v Grčiji, Španiji, Franciji, na Hrvaškem, v Italiji, na Cipru, v Latviji, Litvi, Luksemburgu, na Madžarskem, Malti, Nizozemskem, v Avstriji, na Poljskem, Portugalskem, v Sloveniji, na Slovaškem, Finskem in Švedskem 10 . Poleg tega pomladanska napoved Komisije iz leta 2021 11 (v nadaljnjem besedilu: napoved Komisije) kaže, da bodo javnofinančni primanjkljaji v letu 2021 ostali nad referenčno vrednostjo v vseh teh državah članicah, razen v Luksemburgu. Ugotovljeni primanjkljaj za leto 2020 v navedenih državah članicah na prvi pogled dokazuje obstoj čezmernega primanjkljaja, kot je opredeljen v členu 126 Pogodbe. Komisija po potrebi upošteva vse pomembne dejavnike.

Po podatkih, ki jih je potrdil Eurostat, je bil primanjkljaj sektorja država Danske v letu 2020 nižji od 3 % BDP, na podlagi napovedi Komisije pa naj bi ostal pod navedeno referenčno vrednostjo. Vendar Danska v skladu s konvergenčnim programom za leto 2021 načrtuje primanjkljaj sektorja država v višini 3,3 % BDP v letu 2021, kar prav tako presega referenčno vrednost za primanjkljaj iz Pogodbe. Načrtovani primanjkljaj za leto 2021 na prvi pogled dokazuje obstoj čezmernega primanjkljaja na Danskem, kakor je opredeljen v členu 126 Pogodbe. Komisija po potrebi upošteva vse pomembne dejavnike.

V Belgiji, Nemčiji, Grčiji, Španiji, Franciji, na Hrvaškem, v Italiji, na Cipru, Madžarskem, v Avstriji, na Portugalskem, v Sloveniji, na Slovaškem in Finskem je bruto dolg sektorja država ob koncu leta 2020 presegel referenčno vrednost 60 % BDP. Poleg tega podatki za leto 2020 kažejo, da Belgija, Grčija, Hrvaška, Italija, Ciper, Madžarska, Avstrija, Portugalska in Slovenija niso spoštovale merila glede zmanjšanja dolga, Španija in Francija pa prehodnega pravila glede dolga 12 . Nemčija, Slovaška in Finska so presegle referenčno vrednost 60 % BDP iz Pogodbe v letu 2020, pri čemer so v letu 2019 zabeležile delež dolga pod 60 % BDP. Ugotovljeni dolg sektorja država za leto 2020 v 14 državah članicah na prvi pogled dokazuje obstoj čezmernega primanjkljaja, kot je opredeljen v členu 126 Pogodbe. Komisija upošteva vse pomembne dejavnike.

Glede na navedeno je Komisija v skladu s členom 126(3) Pogodbe pripravila to poročilo, v katerem se analizira, ali države članice izpolnjujejo merila glede primanjkljaja in dolga iz Pogodbe. V njem so upoštevani vsi pomembni dejavniki, vključno z ustreznim upoštevanjem resnega upada gospodarske aktivnosti, ki je posledica pandemije COVID-19, in priporočil Sveta z dne 20. julija 2020.

2.Merilo glede primanjkljaja

Primanjkljaj, ki je v letu 2020 presegal referenčno vrednost iz Pogodbe, je bil za vse države članice izjemen, saj je bil posledica resnega upada gospodarske aktivnosti v EU kot celoti. Realni BDP se je v letu 2020 skrčil v vseh državah članicah EU razen na Irskem. V EU kot celoti se je gospodarska aktivnost zmanjšala za 6,1 % (6,6 % v euroobmočju). Povečanje primanjkljaja je bilo posledica proračunskih stroškov ukrepov, ki so jih te države članice sprejele za boj proti pandemiji COVID-19, in delovanja avtomatskih stabilizatorjev. Na podlagi najnovejših podatkov, ki jih je potrdil Eurostat, je fiskalna podpora za EU kot celoto v letu 2020 (vključno z diskrecijskimi fiskalnimi ukrepi in avtomatskimi stabilizatorji, kot se merijo s spremembo primarnega salda) ocenjena na 6,6 % BDP (6,8 % za euroobmočje).

Na podlagi podatkov, ki jih je potrdil Eurostat, je bil leta 2020 primanjkljaj sektorja država nad referenčno vrednostjo 3 % BDP iz Pogodbe in ne blizu nje v 23 državah članicah (tabela 2) – tj. v Belgiji, na Češkem, v Nemčiji, Estoniji, na Irskem, v Grčiji, Španiji, Franciji, na Hrvaškem, v Italiji, na Cipru, v Latviji, Litvi, Luksemburgu, na Madžarskem, Malti, Nizozemskem, v Avstriji, na Poljskem, Portugalskem, v Sloveniji, na Slovaškem in Finskem. Hkrati je bil primanjkljaj sektorja država v Bolgariji in na Švedskem nad, vendar blizu 3 % BDP.

Glede na napoved Komisije naj bi primanjkljaj sektorja država Danske v letu 2021 znašal 2,1 % BDP. Vendar Danska v skladu s svojim konvergenčnim programom za leto 2021 načrtuje primanjkljaj sektorja država v višini 3,3 % BDP v letu 2021, kar je prav tako nad referenčno vrednostjo 3 % BDP za primanjkljaj iz Pogodbe, vendar blizu nje 13 . 

Primanjkljaj nad referenčno vrednostjo iz Pogodbe naj bi bil začasen v primeru Bolgarije, Danske, Nemčije, Irske, Cipra, Latvije, Luksemburga, Nizozemske, Avstrije, Poljske, Finske in Švedske, kjer naj bi se glede na napoved Komisije primanjkljaj sektorja država v letu 2022 zmanjšal pod 3 % BDP (že v letu 2021 v primeru Luksemburga). Te projekcije so povezane z izjemno visoko stopnjo negotovosti.

Če povzamemo, analiza kaže, da merilo glede primanjkljaja, kot je opredeljeno v Pogodbi in Uredbi (ES) št. 1467/97, izpolnjujejo Bolgarija, Danska in Švedska, medtem ko ga pred ustreznim upoštevanjem pomembnih dejavnikov ne izpolnjuje 23 držav članic: Belgija, Češka, Nemčija, Estonija, Irska, Grčija, Španija, Francija, Hrvaška, Italija, Ciper, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nizozemska, Avstrija, Poljska, Portugalska, Slovenija, Slovaška in Finska.

3.Merilo glede dolga

Leta 2020 se je delež bruto dolga sektorja država povečal v vseh državah članicah in v 14 od njih presegel referenčno vrednost 60 % BDP iz Pogodbe: v Belgiji, Nemčiji, Grčiji, Španiji, Franciji, na Hrvaškem, v Italiji, na Cipru, Madžarskem, v Avstriji, na Portugalskem, v Sloveniji, na Slovaškem in Finskem (tabela 3). To povečanje je bilo posledica precejšnjega zmanjšanja nominalnega BDP in velikega zneska dolga, izdanega za financiranje izjemno velikih primanjkljajev. Bruto dolg sektorja država je že leta 2019 presegal 60 % BDP v Belgiji, Grčiji, Španiji, Franciji, na Hrvaškem, v Italiji, na Cipru, Madžarskem, v Avstriji, na Portugalskem in v Sloveniji. 

Podatki kažejo, da v letu 2020 merilo glede zmanjšanja dolga ni bilo izpolnjeno v Belgiji, Grčiji, na Hrvaškem, v Italiji, na Cipru, Madžarskem, v Avstriji, na Portugalskem in v Sloveniji (tabela 4). Merilo glede zmanjšanja dolga se izračuna za triletno obdobje, ki je lahko usmerjeno v prihodnost (t–1 do t+1), usmerjeno v preteklost (t–3 do t–1) in prilagojeno za cikel. Če je v katerem koli letu delež dolga nižji od 60 % BDP, merila ni mogoče smiselno izračunati. To velja, kadar države članice presežejo referenčno vrednost 60 % BDP, potem ko so bile pred tem pod njo, zlasti v primeru Nemčije, Slovaške in Finske. Ker pa naj bi za Slovaško delež javnega dolga v BDP v letu 2021 padel pod referenčno vrednost iz Pogodbe, se šteje, da izpolnjuje merilo glede dolga. Za Nemčijo in Finsko naj bi delež dolga po projekcijah ostal nad 60 % BDP v obdobju, ki ga zajema napoved, zato se šteje, da ne izpolnjujeta merila glede dolga. Poleg tega Španija in Francija, za kateri velja prehodno pravilo glede dolga, nista dosegli zadostnega napredka pri izpolnjevanju merila glede zmanjšanja dolga v letu 2020, saj je bila sprememba njunega strukturnega salda nižja od zahtevane minimalne linearne strukturne prilagoditve (tabela 5).

Analiza tako kaže, da med državami članicami, katerih dolg sektorja država je konec leta 2020 presegal 60 % BDP, merilo glede dolga izpolnjuje Slovaška, medtem ko ga pred upoštevanjem pomembnih dejavnikov ne izpolnjujejo Belgija, Nemčija, Grčija, Španija, Francija, Hrvaška, Italija, Ciper, Madžarska, Avstrija, Portugalska, Slovenija in Finska.

4.Pomembni dejavniki

V skladu s členom 126(3) Pogodbe poročilo Komisije „upošteva tudi, ali javnofinančni primanjkljaj presega javne investicijske odhodke, in vse druge pomembne dejavnike, tudi srednjeročno gospodarsko in proračunsko stanje države članice“.

Ti dejavniki so nadalje pojasnjeni v členu 2(3) Uredbe (ES) št. 1467/97, ki določa tudi, da je treba ustrezno upoštevati „vse druge dejavnike, ki so po mnenju zadevne države članice pomembni za izčrpno oceno izpolnjevanja meril primanjkljaja in dolga ter jih je država članica predložila Svetu in Komisiji“. Zlasti člen 2(3) Uredbe (ES) št. 1467/97 navaja, da se lahko za pomembne dejavnike šteje tudi srednjeročno stanje dolga.

Zato se poleg proračunskih posledic pandemije COVID-19 upoštevajo tudi dejavniki, pomembni za posamezne države. Ti vključujejo srednjeročni gospodarski položaj, srednjeročni proračunski položaj (vključno z javnimi naložbami), srednjeročno stanje dolga in vse druge pomembne dejavnike, ki so jih predložile države članice.

Kot je določeno v členu 2(4) Uredbe (ES) št. 1467/97, kar zadeva izpolnjevanje merila glede primanjkljaja, če delež javnega dolga v BDP ne presega 60 % referenčne vrednosti ali če ni izpolnjen dvojni pogoj – tj. da primanjkljaj ostaja blizu referenčne vrednosti in da je referenčna vrednost presežena le začasno – se navedeni pomembni dejavniki lahko upoštevajo v korakih, ki so podlaga za sklep o obstoju čezmernega primanjkljaja na podlagi merila glede primanjkljaja.

Od 26 držav članic, obravnavanih v tem poročilu, ki so v letu 2020 presegle referenčno vrednost za primanjkljaj v višini 3 % BDP iz Pogodbe ali načrtujejo, da jo bodo v letu 2021 presegle, delež dolga ob koncu leta 2020 ni presegel 60-odstotne referenčne vrednosti v 12 državah članicah: Bolgariji, Češki, Danski, Estoniji, na Irskem, v Latviji, Litvi, Luksemburgu, na Malti, Nizozemskem, Poljskem in Švedskem. 

V preostalih 14 državah članicah, ki so presegle referenčno vrednost glede primanjkljaja v višini 3 % BDP iz Pogodbe – tj. v Belgiji, Nemčiji, Grčiji, Španiji, Franciji, na Hrvaškem, v Italiji, na Cipru, Madžarskem, v Avstriji, na Portugalskem, v Sloveniji, na Slovaškem in Finskem – je delež dolga presegel referenčno vrednost 60 % in niso izpolnjevale dvojnega pogoja, potrebnega za upoštevanje pomembnih dejavnikov. Primanjkljaj v vseh teh državah članicah ni ostal blizu referenčne vrednosti, saj se je presežek nad 3 % BDP gibal med 1,2 % in 8 % BDP. Razen v Nemčiji, na Cipru, v Avstriji in na Finskem se prav tako pričakuje, da preseganje referenčne vrednosti ne bo začasno. Zato za teh 14 držav članic v korakih, ki so podlaga za sklep o obstoju čezmernega primanjkljaja na podlagi merila glede primanjkljaja, ni mogoče upoštevati pomembnih dejavnikov.

V zvezi z očitno kršitvijo merila glede dolga v istih 14 državah članicah člen 2(4) Uredbe (ES) št. 1467/97 določa, da se pri ocenjevanju izpolnjevanja na podlagi merila glede dolga vedno upoštevajo pomembni dejavniki ne glede na resnost kršitve.

Poleg tega člen 2(6) Uredbe (ES) št. 1467/97 določa, da če Svet odloči, da v državi članici obstaja čezmerni primanjkljaj, se v naslednjih korakih postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem upoštevajo pomembni dejavniki iz člena 126(3) Pogodbe.

Zato so pomembni dejavniki predstavljeni v tem poročilu, čeprav jih ni mogoče upoštevati v korakih, ki so podlaga za sklep o obstoju čezmernega primanjkljaja na podlagi merila glede primanjkljaja.

4.1Proračunske posledica pandemije COVID-19

V sedanjih razmerah so ključni dejavnik, ki ga je treba upoštevati pri vseh državah članicah, zajetih v tem poročilu, gospodarske in proračunske posledice pandemije COVID-19, ki je ustvarila izjemno stopnjo negotovosti glede makroekonomskih in proračunskih obetov. Zaradi pandemije in z njo povezanega resnega upada gospodarske aktivnosti je bila aktivirana splošna odstopna klavzula Pakta za stabilnost in rast ter sprejeta priporočila Sveta z dne 20. julija 2020 za vse države članice, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe za učinkovit odziv na pandemijo COVID-19, ohranitev gospodarstva in podporo okrevanju, ki bo sledilo.

Izbruh pandemije COVID-19 je zlasti povzročil doslej največjo svetovno javnozdravstveno krizo, ki je povzročila močen upad gospodarske aktivnosti, ki ga je učinek avtomatskih stabilizatorjev le delno ublažil. Države članice so se soočale z nujno potrebo po reševanju izrednih razmer na področju javnega zdravja, podpiranju gospodinjstev in podjetij ter zagotavljanju splošnejše podpore svojim gospodarstvom. Države članice so sprejele tudi pomembne ukrepe likvidnostne podpore in državna poroštva. Ti ukrepi likvidnostne podpore, zlasti javna poroštva v podporo kreditnim tokovom, nimajo neposrednega proračunskega učinka, razen če in dokler niso unovčena.

Odločen odziv politike na nacionalni ravni in ravni EU je ublažil posledice krize za evropsko gospodarsko in socialno strukturo. Države članice so poleg že tako obsežnih avtomatskih stabilizatorjev, ocenjenih na približno 3 % BDP, sprejele diskrecijske fiskalne ukrepe v zvezi s krizo, ocenjene na približno 4 % BDP v letu 2020. Na podlagi najnovejših podatkov je fiskalna podpora v Uniji v letu 2020 (merjena z letno spremembo primarnega salda) ocenjena na 6,6 % BDP (in 6,8 % BDP v euroobmočju). Ocenjuje se, da so ukrepi fiskalne podpore in likvidnostni ukrepi, ki jih izvajajo države članice, skupaj ublažili krčenje gospodarske aktivnosti v letu 2020 14 .

Močno povečanje javnofinančnih primanjkljajev in javnega dolga, opisano v oddelkih 2 in 3, je odražalo potrebo po podpori gospodarstvu v izjemno težkih razmerah v skladu s priporočilom Sveta z dne 20. julija 2020. To se upošteva pri oceni Komisije.

4.2Pomembni dejavniki, specifični za posamezne države

Ta oddelek zagotavlja oceno pomembnih dejavnikov, specifičnih za posamezne države, ki vključujejo srednjeročne makroekonomske obete, srednjeročni proračunski položaj (vključno z javnimi naložbami, tabela 6), srednjeročno stanje dolga in druge pomembne dejavnike, ki so jih predložile države članice, v skladu s členom 2(3) Uredbe (ES) št. 1467/97.

Medtem ko oddelki o posameznih državah vsebujejo ključne informacije o srednjeročnem makroekonomskem položaju, na primer o prispevkih k rasti (zasebna potrošnja, javna potrošnja, naložbe in neto izvoz) v letu 2021, je več podrobnosti o makroekonomskih gibanjih mogoče najti v pomladanski napovedi Komisije iz leta 2021. Dodatne informacije o proračunskih ukrepih in analizi vzdržnosti dolga, obravnavane za vsako državo članico v nadaljevanju, so vključene v priporočila Komisije za priporočila Sveta o programih stabilnosti ali konvergenčnih programih za leto 2021 in priloženo statistično prilogo. Analiza vzdržnosti dolga je bila posodobljena 15 v primerjavi s poročilom o spremljanju vzdržnosti dolga za leto 2020 16 (objavljeno februarja 2021), da odraža napoved Komisije in najnovejše ocene stroškov staranja prebivalstva iz poročila o staranju prebivalstva za leto 2021 17 .

Leta 2021 naj bi se primanjkljaj sektorja država v EU in euroobmočju kot celoti še povečal na 7,5 % oziroma 8 % BDP (za približno 0,5 oziroma 0,75 odstotne točke BDP). Povečanje primanjkljaja je predvsem posledica sprejetja novih ali razširjenih nujnih ukrepov v podporo gospodarski aktivnosti v času novih potrebnih omejitev v prvi polovici leta.

Glede na napoved Komisije naj bi se delež primanjkljaja sektorja država v letu 2021 zmanjšal (v nekaterih primerih le malo) v polovici od 26 držav članic, zajetih v tem poročilu – in sicer v Belgiji, Bolgariji, na Irskem, v Španiji, Franciji, na Hrvaškem, Cipru, v Luksemburgu, na Madžarskem, v Avstriji, na Poljskem, Portugalskem in Finskem – zaradi ponovnega zagona gospodarske aktivnosti in postopne odprave začasnih izrednih ukrepov. Vendar naj bi samo na Danskem in v Luksemburgu primanjkljaj po projekcijah znašal manj kot 3 % BDP.

V letu 2022 naj bi povprečni proračunski primanjkljaji v EU in euroobmočju po napovedih padli na okrog 3,75 % BDP. Gospodarsko okrevanje in sprostitev večine diskrecijske podpore politike, ki se je uporabila za boj proti učinkom krize, naj bi po napovedih spodbudila zmanjšanje proračunskega primanjkljaja v letu 2022.

Medtem ko naj bi se v Bolgariji, na Danskem, v Španiji, na Hrvaškem, Cipru, Madžarskem, Poljskem, Portugalskem, v Sloveniji in na Slovaškem delež dolga v letu 2021 po pričakovanjih zmanjšal, naj bi se skupni delež javnega dolga v BDP še povečal, in sicer z novo najvišjo vrednostjo okrog 95 % v EU in 103 % v euroobmočju, nato pa se bo leta 2022 nekoliko zmanjšal. Večina držav članic naj bi v letu 2021 še vedno beležila deleže dolga nad 60 % BDP.

Po začetku veljavnosti mehanizma za okrevanje in odpornost 19. februarja 2021 so države članice Komisiji predložile ali pripravljajo svoje načrte za okrevanje in odpornost. Napoved Komisije zato učinek teh načrtov vključuje v proračunske in makroekonomske projekcije. Vendar so v času presečnega datuma napovedi (30. april 2021) v več državah članicah še vedno potekale razprave o podrobnostih načrtov. Za pripravo napovedi Komisije so bile uporabljene naslednje delovne predpostavke:

̶časovni profil odhodkov: napoved privzeto predvideva linearno absorpcijo celotne dodelitve nepovratnih sredstev v celotni življenjski dobi mehanizma, ki se začne v drugi polovici leta 2021 in konča leta 2026. To pomeni, da se v letu 2021 porabi 1/11 vseh nepovratnih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost, leta 2022 pa 2/11;

̶struktura odhodkov: napoved privzeto predvideva, da so odhodki, ki naj bi se financirali iz mehanizma, razdeljeni na bruto investicije v osnovna sredstva (tj. javne naložbe) in kapitalske transferje (ki bi večinoma podpirali zasebne naložbe);

̶zgornji predpostavki zajemata samo absorpcijo dodelitve nepovratnih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost.

Za države članice, v katerih so bile na presečni datum napovedi na voljo dovolj podrobne in verodostojne informacije o (osnutkih) načrtov za okrevanje in odpornost, napoved odstopa od privzetih predpostavk 18 .

4.2.1Belgija

Srednjeročni makroekonomski položaj: Po zmanjšanju za 6,3 % v letu 2020 naj bi gospodarstvo v letu 2021 zraslo za 4,5 %, v letu 2022 pa za 3,7 %. Rast v letu 2021 je predvsem posledica zasebne potrošnje in naložb. Gospodarska aktivnost naj bi se v letu 2022 vrnila na letno raven iz leta 2019.

Srednjeročni proračunski položaj, vključno z naložbami: Primanjkljaj sektorja država naj bi se po pričakovanjih zmanjšal z 9,4 % BDP v letu 2020 na 7,6 % BDP v letu 2021 in nato na 4,9 % BDP v letu 2022. Javne naložbe naj bi se povečale z 2,8 % BDP leta 2020 na 3 % leta 2021. Nacionalno financirana fiskalna podpora v letih 2020 in 2021 (merjena s spremembo primarnega salda v primerjavi z ravnjo pred krizo (2019)) je ocenjena na 7,5 % oziroma 6 % BDP, vključno z diskrecijskimi proračunskimi ukrepi in delovanjem avtomatskih stabilizatorjev. Ukrepi, sprejeti v letih 2020 in 2021, so v skladu s priporočilom Sveta z dne 20. julija 2020. Diskrecijski proračunski ukrepi, ki jih je vlada sprejela v letih 2020 in 2021, so večinoma začasni ali pa jih spremljajo izravnalni ukrepi.

Srednjeročno stanje dolga: Dolg sektorja država je konec leta 2018 znašal 99,8 %, konec leta 2019 pa 98,1 %, nato pa se je konec leta 2020 povečal na 114,1 % BDP. Po projekcijah naj bi se nato povečal s 115,3 % BDP ob koncu leta 2021 na 115,5 % BDP ob koncu leta 2022. Analiza vzdržnosti dolga potrjuje visoka tveganja v srednjeročnem obdobju. Glede na projekcijo za 10-letno obdobje po osnovnem scenariju naj bi se delež dolga sektorja država stabiliziral in se začel zmanjševati v drugi polovici obdobja, čeprav bi ostal visok. Gibanje dolga je občutljivo na makroekonomske šoke. Ob upoštevanju širokega nabora možnih začasnih šokov za makroekonomske spremenljivke (s stohastičnimi projekcijami) je verjetno, da bi lahko bil delež dolga v letu 2025 višji kot leta 2020. Kar zadeva druge dejavnike, pomembne za celovito oceno vzdržnosti dolga, podaljševanje zapadlosti dolga v zadnjih letih, razmeroma stabilni viri financiranja (z razpršeno in veliko bazo vlagateljev) in zgodovinsko nizki stroški izposojanja, ki jih podpirajo posredovanja Eurosistema, prispevajo k zmanjšanju tveganj. Poleg tega se pričakuje, da bo imelo izvajanje reform in naložb v okviru instrumenta Next Generation EU, zlasti mehanizma za okrevanje in odpornost, v prihodnjih letih znaten pozitiven in dolgotrajen učinek na rast BDP, kar bi moralo ceteris paribus prispevati h krepitvi vzdržnosti dolga. Poleg tega naj bi se bruto potrebe po financiranju zmanjšale. Dejavniki, ki povečujejo tveganje, so povezani s tveganji pogojnih obveznosti, ki izhajajo iz zasebnega sektorja, vključno z morebitno unovčitvijo državnih poroštev, odobrenih podjetjem in samozaposlenim med krizo zaradi COVID-19, čeprav je to tveganje trenutno omejeno zaradi do zdaj razmeroma nizke stopnje uporabe.

Drugi dejavniki, ki jih je izpostavila država članica: Belgija je 30. aprila 2021 predložila dodatne pomembne dejavnike, in sicer, da je od 21. decembra 2018 do 1. oktobra 2020 imela na zvezni ravni več začasnih vlad, ter zavezo nove vlade, da bo izvedla pomembne strukturne reforme, da bi okrepila sestavo javnofinančnih odhodkov in vzdržnost javnih financ. Reformni načrti, navedeni v dopisu, se nanašajo na pokojninski in davčni sistem, izvajanje pregledov porabe in dvig ravni javnih naložb.

4.2.2Bolgarija

Srednjeročni makroekonomski položaj: Po zmanjšanju za 4,2 % v letu 2020 naj bi gospodarstvo v letu 2021 zraslo za 3,5 %, v letu 2022 pa za 4,7 %. Rast v letu 2021 je predvsem posledica naložb in zasebne potrošnje. Gospodarska aktivnost naj bi se v letu 2022 vrnila na letno raven iz leta 2019.

Srednjeročni proračunski položaj, vključno z naložbami: Primanjkljaj sektorja država naj bi se po pričakovanjih zmanjšal s 3,4 % BDP v letu 2020 na 3,2 % BDP v letu 2021 in nato na 1,9 % BDP v letu 2022. Javne naložbe naj bi se zmanjšale s 4,5 % BDP v letu 2020 na 4,2 % v letu 2021, kar je več od javnofinančnega primanjkljaja v letih 2020 in 2021. Nacionalno financirana fiskalna podpora v letih 2020 in 2021 (merjena s spremembo primarnega salda v primerjavi z ravnjo pred krizo (2019)) je ocenjena na 5,6 % oziroma 5,1 % BDP, vključno z diskrecijskimi proračunskimi ukrepi in delovanjem avtomatskih stabilizatorjev. Ukrepi, sprejeti v letih 2020 in 2021, so v skladu s priporočilom Sveta z dne 20. julija 2020. Diskrecijski proračunski ukrepi, ki jih je vlada sprejela v letih 2020 in 2021, so začasni ali pa jih spremljajo izravnalni ukrepi.

Srednjeročno stanje dolga: Dolg sektorja država je konec leta 2018 znašal 22,3 %, konec leta 2019 pa 20,2 %, nato pa se je konec leta 2020 povečal na 25 % BDP. Po projekcijah naj bi se nato zmanjšal s 24,5 % BDP konec leta 2021 na 24 % BDP konec leta 2022. Na splošno analiza vzdržnosti dolga na srednji rok kaže na nizka tveganja. Pričakuje se, da bo imelo izvajanje reform in naložb v okviru instrumenta Next Generation EU, zlasti mehanizma za okrevanje in odpornost, v prihodnjih letih znaten pozitiven in dolgotrajen učinek na rast BDP, kar bi moralo ceteris paribus prispevati h krepitvi vzdržnosti dolga.

Drugi dejavniki, ki jih je izpostavila država članica: Analiza, predstavljena v predhodnih oddelkih, že zajema ključne dejavnike, ki jih je Bolgarija izpostavila 29. aprila 2021.

4.2.3Češka

Srednjeročni makroekonomski položaj: Po zmanjšanju za 5,6 % v letu 2020 naj bi gospodarstvo v letu 2021 zraslo za 3,4 %, v letu 2022 pa za 4,4 %. Rast v letu 2021 je predvsem posledica naložb in neto izvoza. Gospodarska aktivnost naj bi se v letu 2022 vrnila na letno raven iz leta 2019.

Srednjeročni proračunski položaj, vključno z naložbami: Primanjkljaj sektorja država naj bi se po pričakovanjih s 6,2 % BDP v letu 2020 povečal na 8,5 % BDP v letu 2021 in nato padel na 5,4 % BDP v letu 2022. Javne naložbe naj bi se povečale s 4,9 % BDP leta 2020 na 5,2 % leta 2021. Nacionalno financirana fiskalna podpora v letih 2020 in 2021 (merjena s spremembo primarnega salda v primerjavi z ravnjo pred krizo (2019)) je ocenjena na 6,4 % oziroma 8,7 % BDP, vključno z diskrecijskimi proračunskimi ukrepi in delovanjem avtomatskih stabilizatorjev. Ukrepi, sprejeti v letih 2020 in 2021, so v skladu s priporočilom Sveta z dne 20. julija 2020. Zdi se, da nekateri diskrecijski ukrepi, ki jih je vlada sprejela v letih 2020 in 2021, niso začasni ali jih ne spremljajo izravnalni ukrepi. Po obdobju, ki ga zajema napoved Komisije, je v letu 2023 preostali učinek teh nezačasnih ukrepov predhodno ocenjen na približno 2 % BDP.

Srednjeročno stanje dolga: Dolg sektorja država je konec leta 2018 znašal 32,1 %, konec leta 2019 pa 30,3 %, nato pa se je konec leta 2020 povečal na 38,1 % BDP. Po projekcijah naj bi se nato povečal s 44,3 % BDP ob koncu leta 2021 na 47,1 % BDP ob koncu leta 2022. Na splošno analiza vzdržnosti dolga na srednji rok kaže na srednje visoka tveganja. Pričakuje se, da bo imelo izvajanje reform in naložb v okviru instrumenta Next Generation EU, zlasti mehanizma za okrevanje in odpornost, v prihodnjih letih znaten pozitiven in dolgotrajen učinek na rast BDP, kar bi moralo ceteris paribus prispevati h krepitvi vzdržnosti dolga.

Drugi dejavniki, ki jih je izpostavila država članica: Češka je 30. aprila 2021 predložila dodatne pomembne dejavnike. Organi menijo, da sta stanje čeških javnih financ pred pandemijo, vključno s fiskalnimi blažilniki in nizkim javnim dolgom, pomembna olajševalna dejavnika. V skladu s spremembami zakona o pravilih o proračunski odgovornosti se bo konsolidacija javnih financ začela leta 2022 z minimalnim fiskalnim naporom v višini 0,5 odstotne točke na leto.

4.2.4Danska

Srednjeročni makroekonomski položaj: Po zmanjšanju za 2,7 % v letu 2020 naj bi gospodarstvo v letu 2021 zraslo za 2,9 %, v letu 2022 pa za 3,5 %. Rast v letu 2021 je predvsem posledica zasebne potrošnje in naložb. Gospodarska aktivnost naj bi se v letu 2021 vrnila na letno raven iz leta 2019.

Srednjeročni proračunski položaj, vključno z naložbami: Primanjkljaj sektorja država naj bi se po pričakovanjih z 1,1 % BDP v letu 2020 povečal na 2,1 % BDP v letu 2021 in nato padel na 1,4 % BDP v letu 2022. Javne naložbe naj bi se s 3,6 % BDP v letu 2020 povečale na 3,7 % v letu 2021, kar je več od javnofinančnega primanjkljaja v letih 2020 in 2021. Nacionalno financirana fiskalna podpora v letih 2020 in 2021 (merjena s spremembo primarnega salda v primerjavi z ravnjo pred krizo (2019)) je ocenjena na 5,2 % oziroma 5,8 % BDP, vključno z diskrecijskimi proračunskimi ukrepi in delovanjem avtomatskih stabilizatorjev. Ukrepi, sprejeti v letih 2020 in 2021, so v skladu s priporočilom Sveta z dne 20. julija 2020. Diskrecijski proračunski ukrepi, ki jih je vlada sprejela v letih 2020 in 2021, so začasni ali pa jih spremljajo izravnalni ukrepi.

Srednjeročno stanje dolga: Dolg sektorja država je konec leta 2018 znašal 34 %, konec leta 2019 pa 33,3 %, nato pa se je konec leta 2020 povečal na 42,2 % BDP. Po projekcijah naj bi se nato zmanjšal s 40,2 % BDP konec leta 2021 na 38,8 % BDP konec leta 2022. Na splošno analiza vzdržnosti dolga na srednji rok kaže na nizka tveganja. Pričakuje se, da bo imelo izvajanje reform in naložb v okviru instrumenta Next Generation EU, zlasti mehanizma za okrevanje in odpornost, v prihodnjih letih znaten pozitiven in dolgotrajen učinek na rast BDP, kar bi moralo ceteris paribus prispevati h krepitvi vzdržnosti dolga.

Drugi dejavniki, ki jih je izpostavila država članica: Analiza, predstavljena v predhodnih oddelkih, že zajema ključne dejavnike, ki jih je Danska izpostavila 12. maja 2021.

4.2.5Nemčija

Srednjeročni makroekonomski položaj: Po zmanjšanju za 4,9 % v letu 2020 naj bi gospodarstvo v letu 2021 zraslo za 3,4 %, v letu 2022 pa za 4,1 %. Rast v letu 2021 je predvsem posledica neto izvoza in naložb. Gospodarska aktivnost naj bi se v letu 2022 vrnila na letno raven iz leta 2019.

Srednjeročni proračunski položaj, vključno z naložbami: Primanjkljaj sektorja država naj bi se po pričakovanjih s 4,2 % BDP v letu 2020 povečal na 7,5 % BDP v letu 2021 in nato padel na 2,5 % BDP v letu 2022. Javne naložbe naj bi se povečale z 2,7 % BDP leta 2020 na 2,8 % leta 2021. Nacionalno financirana fiskalna podpora v letih 2020 in 2021 (merjena s spremembo primarnega salda v primerjavi z ravnjo pred krizo (2019)) je ocenjena na 5,9 % oziroma 9,2 % BDP, vključno z diskrecijskimi proračunskimi ukrepi in delovanjem avtomatskih stabilizatorjev. Ukrepi, sprejeti v letih 2020 in 2021, so v skladu s priporočilom Sveta z dne 20. julija 2020. Zdi se, da nekateri diskrecijski ukrepi, ki jih je vlada sprejela v letih 2020 in 2021, niso začasni ali jih ne spremljajo izravnalni ukrepi. Po obdobju, ki ga zajema napoved Komisije, je v letu 2023 preostali učinek teh nezačasnih ukrepov predhodno ocenjen na približno 1 % BDP.

Nemčija se sooča z neravnotežji v smislu postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji. Presežek na tekočem računu je še vedno na visoki ravni, kar odraža nizko raven naložb glede na prihranke, in ima čezmejni pomen. Kar zadeva prihodnost, načrt za okrevanje in odpornost nudi priložnost za obravnavanje neravnotežij, naložb in potreb po reformah.

Srednjeročno stanje dolga: Dolg sektorja država je konec leta 2018 znašal 61,8 %, konec leta 2019 pa 59,7 %, nato pa se je konec leta 2020 povečal na 69,8 % BDP. Po projekcijah naj bi se nato zmanjšal s 73,1 % BDP konec leta 2021 na 72,2 % BDP konec leta 2022. Na splošno analiza vzdržnosti dolga na srednji rok kaže na nizka tveganja. Pričakuje se, da bo imelo izvajanje reform in naložb v okviru instrumenta Next Generation EU, zlasti mehanizma za okrevanje in odpornost, v prihodnjih letih znaten pozitiven in dolgotrajen učinek na rast BDP, kar bi moralo ceteris paribus prispevati h krepitvi vzdržnosti dolga.

Drugi dejavniki, ki jih je izpostavila država članica: Nemčija je 3. maja 2021 predložila dodatne pomembne dejavnike, in sicer da načrtovani proračun predvideva popolno izvedbo vseh podpornih ukrepov. 

4.2.6Estonija

Srednjeročni makroekonomski položaj: Po zmanjšanju za 2,9 % v letu 2020 naj bi gospodarstvo v letu 2021 zraslo za 2,8 %, v letu 2022 pa za 5 %. Rast v letu 2021 je predvsem posledica zasebne potrošnje in neto izvoza. Gospodarska aktivnost naj bi se v letu 2022 vrnila na letno raven iz leta 2019.

Srednjeročni proračunski položaj, vključno z naložbami: Primanjkljaj sektorja država naj bi se po pričakovanjih s 4,9 % BDP v letu 2020 povečal na 5,6 % BDP v letu 2021 in nato padel na 3,3 % BDP v letu 2022. Javne naložbe naj bi se s 5,7 % BDP v letu 2020 povečale na 6,3 % v letu 2021, kar je več od javnofinančnega primanjkljaja v letih 2020 in 2021. Nacionalno financirana fiskalna podpora v letih 2020 in 2021 (merjena s spremembo primarnega salda v primerjavi z ravnjo pred krizo (2019)) je ocenjena na 5 % oziroma 5,6 % BDP, vključno z diskrecijskimi proračunskimi ukrepi in delovanjem avtomatskih stabilizatorjev. Ukrepi, sprejeti v letih 2020 in 2021, so v skladu s priporočilom Sveta z dne 20. julija 2020. Zdi se, da nekateri diskrecijski ukrepi, ki jih je vlada sprejela v letih 2020 in 2021, niso začasni ali jih ne spremljajo izravnalni ukrepi. Po obdobju, ki ga zajema napoved Komisije, je v letu 2023 preostali učinek teh nezačasnih ukrepov predhodno ocenjen na približno 1 % BDP.

Srednjeročno stanje dolga: Dolg sektorja država je konec leta 2018 znašal 8,2 %, konec leta 2019 pa 8,4 %, nato pa se je konec leta 2020 povečal na 18,2 % BDP. Po projekcijah naj bi se nato povečal z 21,3 % BDP ob koncu leta 2021 na 24 % BDP ob koncu leta 2022. Na splošno analiza vzdržnosti dolga na srednji rok kaže na nizka tveganja. Pričakuje se, da bo imelo izvajanje reform in naložb v okviru instrumenta Next Generation EU, zlasti mehanizma za okrevanje in odpornost, v prihodnjih letih znaten pozitiven in dolgotrajen učinek na rast BDP, kar bi moralo ceteris paribus prispevati h krepitvi vzdržnosti dolga.

Drugi dejavniki, ki jih je izpostavila država članica: Analiza, predstavljena v predhodnih oddelkih, že zajema ključne dejavnike, ki jih je Estonija izpostavila 29. aprila 2021.

4.2.7Irska

Srednjeročni makroekonomski položaj: To je edina država članica v EU, v kateri se gospodarstvo leta 2020 ni skrčilo, pri čemer se je BDP le upočasnil na 3,4-odstotno stopnjo rasti. Gospodarstvo naj bi v letu 2021 nadalje zraslo za 4,6 %, v letu 2022 pa za 5 %. Rast v letu 2021 je predvsem posledica naložb in zasebne potrošnje. Vendar letno „spremenjeno domače povpraševanje“ 19 , tj. merilo, ki bolje odraža osnovno domače gospodarstvo, kaže na zmanjšanje za 5,4 % v letu 2020. V skladu s tem ukrepom naj bi se gospodarstvo v letu 2021 povečalo za 4,3 % in 7 % v letu 2022, gospodarska aktivnost pa naj bi se leta 2022 vrnila na raven iz leta 2019.

Srednjeročni proračunski položaj, vključno z naložbami: Primanjkljaj sektorja država naj bi po pričakovanjih v letu 2021 ostal stabilen pri 5 % in nato padel na 2,9 % v letu 2022. Javne naložbe naj bi se povečale z 2,7 % BDP leta 2020 na 2,9 % leta 2021. Nacionalno financirana fiskalna podpora v letih 2020 in 2021 (merjena s spremembo primarnega salda v primerjavi z ravnjo pred krizo (2019)), je ocenjena na 5,7 % BDP v obeh letih, vključno z diskrecijskimi proračunskimi ukrepi in delovanjem avtomatskih stabilizatorjev. Ukrepi, sprejeti v letih 2020 in 2021, so v skladu s priporočilom Sveta z dne 20. julija 2020. Diskrecijski proračunski ukrepi, ki jih je vlada sprejela v letih 2020 in 2021, so večinoma začasni ali pa jih spremljajo izravnalni ukrepi.

Irska se sooča z neravnotežji v smislu postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji. Še naprej ostajajo ranljivosti, povezane z velikim zasebnim in javnim dolgom ter neto zunanjimi obveznostmi. Kar zadeva prihodnost, načrt za okrevanje in odpornost nudi priložnost za obravnavanje neravnotežij, naložb in potreb po reformah.

Srednjeročno stanje dolga: Dolg sektorja država je konec leta 2018 znašal 63 %, konec leta 2019 pa 57,4 %, nato pa se je konec leta 2020 povečal na 59,5 % BDP. Po projekcijah naj bi se nato zmanjšal z 61,4 % BDP konec leta 2021 na 59,7 % BDP konec leta 2022. Na splošno analiza vzdržnosti dolga na srednji rok kaže na nizka tveganja. Pričakuje se, da bo imelo izvajanje reform in naložb v okviru instrumenta Next Generation EU, zlasti mehanizma za okrevanje in odpornost, v prihodnjih letih znaten pozitiven in dolgotrajen učinek na rast BDP, kar bi moralo ceteris paribus prispevati h krepitvi vzdržnosti dolga.

Drugi dejavniki, ki jih je izpostavila država članica: Analiza, predstavljena v predhodnih oddelkih, že zajema ključne dejavnike, ki jih je Irska izpostavila 30. aprila 2021.

4.2.8Grčija

Srednjeročni makroekonomski položaj: Po zmanjšanju za 8,2 % v letu 2020 naj bi gospodarstvo v letu 2021 zraslo za 4,1 %, v letu 2022 pa za 6 %. Rast v letu 2021 je predvsem posledica zasebne potrošnje in naložb. Gospodarska aktivnost naj bi se v letu 2022 vrnila na letno raven iz leta 2019.

Srednjeročni proračunski položaj, vključno z naložbami: Primanjkljaj sektorja država naj bi se po pričakovanjih z 9,7 % BDP v letu 2020 povečal na 10 % v letu 2021 in nato padel na 3,2 % v letu 2022. Javne naložbe naj bi se povečale s 3 % BDP leta 2020 na 4,9 % leta 2021. Nacionalno financirana fiskalna podpora v letih 2020 in 2021 (merjena s spremembo primarnega salda v primerjavi z ravnjo pred krizo (2019)) je ocenjena na 11,3 % oziroma 11,7 % BDP, vključno z diskrecijskimi proračunskimi ukrepi in delovanjem avtomatskih stabilizatorjev. Ukrepi, sprejeti v letih 2020 in 2021, so v skladu s priporočilom Sveta z dne 20. julija 2020. Diskrecijski proračunski ukrepi, ki jih je vlada sprejela v letih 2020 in 2021 ter napovedala za leto 2022, so začasni ali pa jih spremljajo izravnalni ukrepi.

Grčija se sooča s čezmernimi neravnotežji v smislu postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji. Ranljivosti so povezane z visokim javnim dolgom, nepopolnim zunanjim uravnoteženjem in velikim obsegom nedonosnih posojil v razmerah visoke brezposelnosti in nizke potencialne rasti. Kar zadeva prihodnost, načrt za okrevanje in odpornost nudi priložnost za obravnavanje neravnotežij, naložb in potreb po reformah.

Srednjeročno stanje dolga: Dolg sektorja država je konec leta 2018 znašal 186,2 %, konec leta 2019 pa 180,5 %, nato pa se je konec leta 2020 povečal na 205,6 % BDP. Po projekcijah naj bi se nato zmanjšal z 208,8 % BDP konec leta 2021 na 201,5 % BDP konec leta 2022. Grčija je pod okrepljenim nadzorom 20 . Analiza vzdržnosti dolga na srednji rok potrjuje visoka tveganja. Glede na projekcijo za 10-letno obdobje po osnovnem scenariju naj bi se delež dolga sektorja država zmanjševal v obdobju, čeprav naj bi ostal visok. Gibanje dolga je na srednji rok zlasti občutljivo na makroekonomske šoke. Ob upoštevanju širokega nabora možnih začasnih šokov za makroekonomske spremenljivke (s stohastičnimi projekcijami) je verjetno, da bi lahko bil delež dolga v letu 2025 višji kot leta 2020. Poleg tega analiza vzdržnosti dolga, predstavljena v 10. poročilu o okrepljenem nadzoru, kaže na povečana tveganja glede vzdržnosti v alternativnih scenarijih 21 . Kar zadeva druge dejavnike, pomembne za celovito oceno vzdržnosti dolga, struktura in profil zapadlosti javnega dolga zmanjšujeta njegovo ranljivost, vendar bi se lahko zaradi pogojnih obveznosti pojavila dodatna tveganja. Velik del dolga se financira po nizkih obrestnih merah z dolgimi zapadlostmi, ki skupaj z visokimi denarnimi rezervami sektorja država Grčije učinkovito blažijo učinek kratkoročnih nihanj stroškov financiranja. Analiza vzdržnosti dolga, predstavljena v 10. poročilu o okrepljenem nadzoru, ne upošteva dolgoročnega učinka reform in naložb, predstavljenih v načrtu za okrevanje in odpornost, na rast, ki lahko dodatno ublaži tveganja za vzdržnost. Nasprotno pa obstajajo tveganja, ki izhajajo iz negotovosti v zvezi s pogojnimi obveznostmi do zasebnega sektorja, vključno z državnimi poroštvi, odobrenimi podjetjem in samozaposlenim med pandemijo ali v okviru sheme Hercules.

Drugi dejavniki, ki jih je izpostavila država članica: Analiza, predstavljena v predhodnih oddelkih, že zajema ključne dejavnike, ki jih je Grčija izpostavila 29. aprila 2021.

4.2.9Španija

Srednjeročni makroekonomski položaj: Po zmanjšanju za 10,8 % v letu 2020 naj bi gospodarstvo v letu 2021 zraslo za 5,9 %, v letu 2022 pa za 6,8 %. Rast v letu 2021 je predvsem posledica zasebne potrošnje in naložb. Gospodarska aktivnost naj bi se v letu 2022 vrnila na letno raven iz leta 2019.

Srednjeročni proračunski položaj, vključno z naložbami: Primanjkljaj sektorja država naj bi se po pričakovanjih zmanjšal z 11 % BDP v letu 2020 na 7,6 % v letu 2021 in nato na 5,2 % v letu 2022. Javne naložbe naj bi v letu 2021 ostale stabilne pri 2,5 % BDP. Nacionalno financirana fiskalna podpora v letih 2020 in 2021 (merjena s spremembo primarnega salda v primerjavi z ravnjo pred krizo (2019)) je ocenjena na 8,1 % oziroma 4,8 % BDP, vključno z diskrecijskimi proračunskimi ukrepi in delovanjem avtomatskih stabilizatorjev. Ukrepi, sprejeti v letih 2020 in 2021, so v skladu s priporočilom Sveta z dne 20. julija 2020. Diskrecijski proračunski ukrepi, ki jih je vlada sprejela v letih 2020 in 2021, so večinoma začasni ali pa jih spremljajo izravnalni ukrepi.

Španija se sooča z neravnotežji v smislu postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji. Ranljivosti so povezane z visokim zunanjim in notranjim dolgom, tako javnim kot zasebnim, v razmerah visoke brezposelnosti in imajo čezmejni pomen. Kar zadeva prihodnost, načrt za okrevanje in odpornost nudi priložnost za obravnavanje neravnotežij, naložb in potreb po reformah.

Srednjeročno stanje dolga: Dolg sektorja država je konec leta 2018 znašal 97,4 %, konec leta 2019 pa 95,5 %, nato pa se je konec leta 2020 povečal na 120 % BDP. Po projekcijah naj bi se nato zmanjšal s 119,6 % BDP konec leta 2021 na 116,9 % BDP konec leta 2022. Analiza vzdržnosti dolga na srednji rok potrjuje visoka tveganja. Glede na projekcijo za 10-letno obdobje po osnovnem scenariju naj bi se delež dolga sektorja država stabiliziral in se nekoliko zmanjšal v drugi polovici obdobja, čeprav naj bi ostal visok. Gibanje dolga je občutljivo na makroekonomske šoke. Ob upoštevanju širokega nabora možnih začasnih šokov za makroekonomske spremenljivke (s stohastičnimi projekcijami) je verjetno, da bi lahko bil delež dolga v letu 2025 višji kot leta 2020. Kar zadeva druge dejavnike, pomembne za celovito oceno vzdržnosti dolga, podaljševanje zapadlosti dolga v zadnjih letih, razmeroma stabilni viri financiranja (z razpršeno in veliko bazo vlagateljev) in zgodovinsko nizki stroški izposojanja, ki jih podpirajo posredovanja Eurosistema, prispevajo k zmanjšanju tveganj. Prav tako se pričakuje, da bo imelo izvajanje reform in naložb v okviru instrumenta Next Generation EU, zlasti mehanizma za okrevanje in odpornost, v prihodnjih letih znaten pozitiven in dolgotrajen učinek na rast BDP, kar bi moralo ceteris paribus prispevati h krepitvi vzdržnosti dolga. Poleg tega naj bi se bruto potrebe po financiranju zmanjšale. Dejavniki, ki povečujejo tveganja, so povezani s tveganji pogojnih obveznosti, ki izhajajo iz zasebnega sektorja, vključno z morebitnim unovčenjem državnih poroštev, odobrenih podjetjem in samozaposlenim med krizo zaradi COVID-19.

Drugi dejavniki, ki jih je izpostavila država članica: Španija je 30. aprila 2021 predložila dodatne pomembne dejavnike, in sicer (i) da je od statističnega leta 2020 družba SAREB, španska družba za upravljanje terjatev bank, razvrščena v sektor država, s tem pa se deležu primanjkljaja v letu 2020 doda približno 1 odstotna točka, deležu dolga pa 3 odstotne točke, in (ii) da je Španija izvedla tudi ukrepe na strani prihodkov, zlasti nove davke na finančne transakcije, nekatere digitalne storitve in plastiko za enkratno uporabo, kar naj bi na srednji rok izboljšalo javne finance.

4.2.10Francija

Srednjeročni makroekonomski položaj: Po zmanjšanju za 8,1 % v letu 2020 naj bi gospodarstvo v letu 2021 zraslo za 5,7 %, v letu 2022 pa za 4,2 %. Rast v letu 2021 je predvsem posledica naložb in zasebne potrošnje. Gospodarska aktivnost naj bi se v letu 2022 vrnila na letno raven iz leta 2019.

Srednjeročni proračunski položaj, vključno z naložbami: Primanjkljaj sektorja država naj bi se po pričakovanjih zmanjšal z 9,2 % BDP v letu 2020 na 8,5 % v letu 2021 in nato na 4,7 % v letu 2022. Javne naložbe naj bi se povečale s 3,8 % BDP leta 2020 na 3,9 % leta 2021. Nacionalno financirana fiskalna podpora v letih 2020 in 2021 (merjena s spremembo primarnega salda v primerjavi z ravnjo pred krizo (2019)) je ocenjena na 6,2 % oziroma 5,7 % BDP, vključno z diskrecijskimi proračunskimi ukrepi in delovanjem avtomatskih stabilizatorjev. Ukrepi, sprejeti v letih 2020 in 2021, so v skladu s priporočilom Sveta z dne 20. julija 2020. Zdi se, da nekateri diskrecijski ukrepi, ki jih je vlada sprejela v letih 2020 in 2021 ter napovedala za leto 2022, niso začasni ali jih ne spremljajo izravnalni ukrepi. Po obdobju, ki ga zajema napoved Komisije, je v letu 2023 preostali učinek teh nezačasnih ukrepov predhodno ocenjen na približno 1 % BDP.

Francija se sooča z neravnotežji v smislu postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji. Ranljivosti so povezane z visokim javnim dolgom, šibko konkurenčnostjo in nizko rastjo produktivnosti, ki imajo čezmejni pomen. Kar zadeva prihodnost, načrt za okrevanje in odpornost nudi priložnost za obravnavanje neravnotežij, naložb in potreb po reformah.

Srednjeročno stanje dolga: Dolg sektorja država je konec leta 2018 znašal 98 %, konec leta 2019 pa 97,6 %, nato pa se je konec leta 2020 povečal na 115,7 % BDP. Po projekcijah naj bi se nato zmanjšal s 117,4 % BDP konec leta 2021 na 116,4 % BDP konec leta 2022. Analiza vzdržnosti dolga na srednji rok potrjuje visoka tveganja. Glede na projekcijo za 10-letno obdobje po osnovnem scenariju naj bi se delež dolga sektorja država stabiliziral in se nekoliko zmanjšal v drugi polovici obdobja, čeprav naj bi ostal visok. Gibanje dolga je občutljivo na makroekonomske šoke. Ob upoštevanju širokega nabora možnih začasnih šokov za makroekonomske spremenljivke (s stohastičnimi projekcijami) je verjetno, da bi lahko bil delež dolga v letu 2025 višji kot leta 2020. Kar zadeva druge dejavnike, pomembne za celovito oceno vzdržnosti dolga, podaljševanje zapadlosti dolga v zadnjih letih, razmeroma stabilni viri financiranja (z razpršeno in veliko bazo vlagateljev) in zgodovinsko nizki stroški izposojanja, ki jih podpirajo posredovanja Eurosistema, prispevajo k zmanjšanju tveganj. Prav tako se pričakuje, da bo imelo izvajanje reform in naložb v okviru instrumenta Next Generation EU, zlasti mehanizma za okrevanje in odpornost, v prihodnjih letih znaten pozitiven in dolgotrajen učinek na rast BDP, kar bi moralo ceteris paribus prispevati h krepitvi vzdržnosti dolga. Poleg tega naj bi se bruto potrebe po financiranju zmanjšale. Dejavniki, ki povečujejo tveganja, so povezani s tveganji pogojnih obveznosti, ki izhajajo iz zasebnega sektorja, vključno z morebitnim unovčenjem državnih poroštev, odobrenih podjetjem in samozaposlenim med krizo zaradi COVID-19.

Drugi dejavniki, ki jih je izpostavila država članica: Francija je 30. aprila 2021 predložila dodatne pomembne dejavnike, in sicer omejitev povečanja javnofinančnih odhodkov v zadnjih letih, ki je ocenjeno na povprečno realno povečanje za 0,7 % med letoma 2017 in 2019.

4.2.11Hrvaška

Srednjeročni makroekonomski položaj: Po zmanjšanju za 8 % v letu 2020 naj bi gospodarstvo v letu 2021 zraslo za 5 %, v letu 2022 pa za 6,1 %. Rast v letu 2021 je predvsem posledica zasebne potrošnje in naložb. Gospodarska aktivnost naj bi se v letu 2022 vrnila na letno raven iz leta 2019.

Srednjeročni proračunski položaj, vključno z naložbami: Primanjkljaj sektorja država naj bi se po pričakovanjih zmanjšal s 7,4 % BDP v letu 2020 na 4,6 % v letu 2021 in nato na 3,2 % v letu 2022. Javne naložbe naj bi se s 5,6 % BDP v letu 2020 povečale na 6,3 % BDP v letu 2021, slednje pa je več od javnofinančnega primanjkljaja v letu 2021. Nacionalno financirana fiskalna podpora v letih 2020 in 2021 (merjena s spremembo primarnega salda v primerjavi z ravnjo pred krizo (2019)) je ocenjena na 8,1 % oziroma 5,3 % BDP, vključno z diskrecijskimi proračunskimi ukrepi in delovanjem avtomatskih stabilizatorjev. Ukrepi, sprejeti v letih 2020 in 2021, so v skladu s priporočilom Sveta z dne 20. julija 2020. Diskrecijski proračunski ukrepi, ki jih je vlada sprejela v letih 2020 in 2021, so večinoma začasni ali pa jih spremljajo izravnalni ukrepi.

Hrvaška se sooča z neravnotežji v smislu postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji. Ranljivosti so povezane z državnim, zasebnim in zunanjim dolgom v razmerah nizke potencialne rasti. Kar zadeva prihodnost, načrt za okrevanje in odpornost nudi priložnost za obravnavanje neravnotežij, naložb in potreb po reformah.

Srednjeročno stanje dolga: Dolg sektorja država je konec leta 2018 znašal 74,3 %, konec leta 2019 pa 72,8 %, nato pa se je konec leta 2020 povečal na 88,7 % BDP. Po projekcijah naj bi se nato zmanjšal s 85,6 % BDP konec leta 2021 na 82,9 % BDP konec leta 2022. Na splošno analiza vzdržnosti dolga na srednji rok kaže na srednja tveganja. Pričakuje se, da bo imelo izvajanje reform in naložb v okviru instrumenta Next Generation EU, zlasti mehanizma za okrevanje in odpornost, v prihodnjih letih znaten pozitiven in dolgotrajen učinek na rast BDP, kar bi moralo ceteris paribus prispevati h krepitvi vzdržnosti dolga.

Drugi dejavniki, ki jih je izpostavila država članica: Analiza, predstavljena v predhodnih oddelkih, že zajema ključne dejavnike, ki jih je Hrvaška izpostavila 30. aprila 2021.

4.2.12Italija

Srednjeročni makroekonomski položaj: Po zmanjšanju za 8,9 % v letu 2020 naj bi gospodarstvo v letu 2021 zraslo za 4,2 %, v letu 2022 pa za 4,4 %. Rast v letu 2021 je predvsem posledica zasebne potrošnje in naložb. Po napovedih se gospodarska aktivnost v letu 2022 ne bo vrnila na letno raven pred krizo, saj naj bi bila raven BDP v letu 2022 še vedno 0,9 % nižja kot v letu 2019.

Srednjeročni proračunski položaj, vključno z naložbami: Primanjkljaj sektorja država naj bi se po pričakovanjih z 9,5 % BDP v letu 2020 povečal na 11,7 % v letu 2021 in nato padel na 5,8 % v letu 2022. Javne naložbe naj bi se povečale z 2,7 % BDP leta 2020 na 2,9 % leta 2021. Nacionalno financirana fiskalna podpora v letih 2020 in 2021 (merjena s spremembo primarnega salda v primerjavi z ravnjo pred krizo (2019)) je ocenjena na 8 % oziroma 10,2 % BDP, vključno z diskrecijskimi proračunskimi ukrepi in delovanjem avtomatskih stabilizatorjev. Ukrepi, sprejeti v letih 2020 in 2021, so v skladu s priporočilom Sveta z dne 20. julija 2020. Zdi se, da nekateri diskrecijski ukrepi, ki jih je vlada sprejela v letih 2020 in 2021, niso začasni ali jih ne spremljajo izravnalni ukrepi. Po obdobju, ki ga zajema napoved Komisije, je v letu 2023 preostali učinek teh nezačasnih ukrepov predhodno ocenjen na približno 1 % BDP.

Italija se sooča s čezmernimi neravnotežji v smislu postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji. Ranljivosti so povezane z visokim javnim dolgom in vztrajno šibko dinamiko produktivnosti, ki imata čezmejni pomen zaradi pomanjkljivosti na trgu dela in v bančnem sektorju. Kar zadeva prihodnost, načrt za okrevanje in odpornost nudi priložnost za obravnavanje neravnotežij, naložb in potreb po reformah.

Srednjeročno stanje dolga: Dolg sektorja država je konec leta 2018 znašal 134,4 %, konec leta 2019 pa 134,6 %, nato pa se je konec leta 2020 povečal na 155,8 % BDP. Po projekcijah naj bi se nato zmanjšal s 159,8 % BDP konec leta 2021 na 156,6 % BDP konec leta 2022. Analiza vzdržnosti dolga na srednji rok potrjuje visoka tveganja. Glede na projekcijo za 10-letno obdobje po osnovnem scenariju naj bi se delež dolga sektorja država v naslednjih petih letih stabiliziral in se zmanjšal v drugi polovici obdobja, čeprav naj bi ostal visok. Gibanje dolga je občutljivo na makroekonomske šoke. Ob upoštevanju širokega nabora možnih začasnih šokov za makroekonomske spremenljivke (s stohastičnimi projekcijami) je verjetno, da bi lahko bil delež dolga v letu 2025 višji kot leta 2020. Kar zadeva druge dejavnike, pomembne za celovito oceno vzdržnosti dolga, podaljševanje zapadlosti dolga v zadnjih letih, razmeroma stabilni viri financiranja (z razpršeno in veliko bazo vlagateljev) in zgodovinsko nizki stroški izposojanja, ki jih podpirajo posredovanja Eurosistema, prispevajo k zmanjšanju tveganj. Prav tako se pričakuje, da bo imelo izvajanje reform in naložb v okviru instrumenta Next Generation EU, zlasti mehanizma za okrevanje in odpornost, v prihodnjih letih znaten pozitiven in dolgotrajen učinek na rast BDP, kar bi moralo ceteris paribus prispevati h krepitvi vzdržnosti dolga. Poleg tega naj bi se bruto potrebe po financiranju zmanjšale. Dejavniki, ki povečujejo tveganja, so povezani s tveganji pogojnih obveznosti, ki izhajajo iz zasebnega sektorja, vključno z morebitnim unovčenjem državnih poroštev, odobrenih podjetjem med krizo zaradi COVID-19.

Drugi dejavniki, ki jih je izpostavila država članica: Italija je 30. aprila 2021 predložila dodatne pomembne dejavnike, in sicer, znatna sredstva sektorja država in njihovo vlogo pri njeni splošni kreditni sposobnosti, sorazmerno nizek obseg pogojnih obveznosti tudi po povečanju, ki ga je povzročila kriza zaradi COVID-19, in pričakovanje, da bo v prihodnjih letih stanje dolga na trgu bistveno nižje od skupne ravni dolga.

4.2.13Ciper

Srednjeročni makroekonomski položaj: Po zmanjšanju za 5,1 % v letu 2020 naj bi gospodarstvo v letu 2021 zraslo za 3,1 %, v letu 2022 pa za 3,8 %. Rast v letu 2021 je predvsem posledica zasebne potrošnje in neto izvoza. Gospodarska aktivnost naj bi se v letu 2022 vrnila na letno raven iz leta 2019.

Srednjeročni proračunski položaj, vključno z naložbami: Primanjkljaj sektorja država naj bi se po pričakovanjih zmanjšal s 5,7 % BDP v letu 2020 na 5,1 % v letu 2021 in nato na 2 % v letu 2022. Javne naložbe naj bi se povečale z 2,9 % BDP leta 2020 na 3,5 % leta 2021. Nacionalno financirana fiskalna podpora v letih 2020 in 2021 (merjena s spremembo primarnega salda v primerjavi z ravnjo pred krizo (2019)) je ocenjena na 7,6 % oziroma 6,8 % BDP, vključno z diskrecijskimi proračunskimi ukrepi in delovanjem avtomatskih stabilizatorjev. Ukrepi, sprejeti v letih 2020 in 2021, so v skladu s priporočilom Sveta z dne 20. julija 2020. Diskrecijski proračunski ukrepi, ki jih je vlada sprejela v letih 2020 in 2021, so večinoma začasni ali pa jih spremljajo izravnalni ukrepi.

Ciper se sooča s čezmernimi neravnotežji v smislu postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji. Ranljivosti so povezane z visokim zunanjim, javnim in zasebnim dolgom ter še vedno velikim obsegom nedonosnih posojil, pa tudi znatnim primanjkljajem na tekočem računu. Kar zadeva prihodnost, načrt za okrevanje in odpornost nudi priložnost za obravnavanje neravnotežij, naložb in potreb po reformah.

Srednjeročno stanje dolga: Dolg sektorja država je konec leta 2018 znašal 99,2 %, konec leta 2019 pa 94 %, nato pa se je konec leta 2020 povečal na 118,2 % BDP. Po projekcijah naj bi se nato zmanjšal s 112,2 % BDP konec leta 2021 na 106,6 % BDP konec leta 2022. Na splošno analiza vzdržnosti dolga na srednji rok kaže na srednja tveganja. Pričakuje se, da bo imelo izvajanje reform in naložb v okviru instrumenta Next Generation EU, zlasti mehanizma za okrevanje in odpornost, v prihodnjih letih znaten pozitiven in dolgotrajen učinek na rast BDP, kar bi moralo ceteris paribus prispevati h krepitvi vzdržnosti dolga.

Drugi dejavniki, ki jih je izpostavila država članica: Analiza, predstavljena v predhodnih oddelkih, že zajema ključne dejavnike, ki jih je Ciper izpostavil 29. aprila 2021.

4.2.14Latvija

Srednjeročni makroekonomski položaj: Po zmanjšanju za 3,6 % v letu 2020 naj bi gospodarstvo v letu 2021 zraslo za 3,5 %, v letu 2022 pa za 6 %. Rast v letu 2021 je predvsem posledica zasebne potrošnje in naložb. Gospodarska aktivnost naj bi se v letu 2022 vrnila na letno raven iz leta 2019.

Srednjeročni proračunski položaj, vključno z naložbami: Primanjkljaj sektorja država naj bi se po pričakovanjih s 4,5 % BDP v letu 2020 povečal na 7,3 % v letu 2021 in nato padel na 2 % v letu 2022. Javne naložbe naj bi se s 5,7 % BDP v letu 2020 povečale na 6,2 % BDP v letu 2021, prvo pa je več od javnofinančnega primanjkljaja v letu 2020. Nacionalno financirana fiskalna podpora v letih 2020 in 2021 (merjena s spremembo primarnega salda v primerjavi z ravnjo pred krizo (2019)) je ocenjena na 4 % oziroma 6,8 % BDP, vključno z diskrecijskimi proračunskimi ukrepi in delovanjem avtomatskih stabilizatorjev. Ukrepi, sprejeti v letih 2020 in 2021, so v skladu s priporočilom Sveta z dne 20. julija 2020. Zdi se, da nekateri diskrecijski ukrepi, ki jih je vlada sprejela v letih 2020 in 2021, niso začasni ali jih ne spremljajo izravnalni ukrepi. Po obdobju, ki ga zajema napoved Komisije, je v letu 2023 preostali učinek teh nezačasnih ukrepov predhodno ocenjen na približno 1 % BDP.

Srednjeročno stanje dolga: Dolg sektorja država je konec leta 2018 znašal 37,1 %, konec leta 2019 pa 37 %, nato pa se je konec leta 2020 povečal na 43,5 % BDP. Po projekcijah naj bi se nato zmanjšal s 47,3 % BDP konec leta 2021 na 46,4 % BDP konec leta 2022. Na splošno analiza vzdržnosti dolga na srednji rok kaže na nizka tveganja. Pričakuje se, da bo imelo izvajanje reform in naložb v okviru instrumenta Next Generation EU, zlasti mehanizma za okrevanje in odpornost, v prihodnjih letih znaten pozitiven in dolgotrajen učinek na rast BDP, kar bi moralo ceteris paribus prispevati h krepitvi vzdržnosti dolga.

Drugi dejavniki, ki jih je izpostavila država članica: Analiza, predstavljena v predhodnih oddelkih, že zajema ključne dejavnike, ki jih je Latvija izpostavila 30. aprila 2021.

4.2.15Litva

Srednjeročni makroekonomski položaj: Po zmanjšanju za 0,9 % v letu 2020 naj bi gospodarstvo v letu 2021 zraslo za 2,9 %, v letu 2022 pa za 3,9 %. Rast v letu 2021 je predvsem posledica zasebne potrošnje in naložb. Gospodarska aktivnost naj bi se v letu 2021 vrnila na letno raven iz leta 2019.

Srednjeročni proračunski položaj, vključno z naložbami: Primanjkljaj sektorja država naj bi se po pričakovanjih s 7,4 % BDP v letu 2020 povečal na 8,2 % v letu 2021 in nato padel na 6 % v letu 2022. Javne naložbe naj bi se zmanjšale s 4,1 % BDP leta 2020 na 3,9 % leta 2021. Nacionalno financirana fiskalna podpora v letih 2020 in 2021 (merjena s spremembo primarnega salda v primerjavi z ravnjo pred krizo (2019)) je ocenjena na 8 % oziroma 9 % BDP, vključno z diskrecijskimi proračunskimi ukrepi in delovanjem avtomatskih stabilizatorjev. Ukrepi, sprejeti v letih 2020 in 2021, so v skladu s priporočilom Sveta z dne 20. julija 2020. Zdi se, da nekateri diskrecijski ukrepi, ki jih je vlada sprejela v letih 2020 in 2021, niso začasni ali jih ne spremljajo izravnalni ukrepi. Po obdobju, ki ga zajema napoved Komisije, je v letu 2023 preostali učinek teh nezačasnih ukrepov predhodno ocenjen na približno 1 % BDP.

Srednjeročno stanje dolga: Dolg sektorja država je konec leta 2018 znašal 33,7 %, konec leta 2019 pa 35,9 %, nato pa se je konec leta 2020 povečal na 47,3 % BDP. Po projekcijah naj bi se nato povečal z 51,9 % BDP ob koncu leta 2021 na 54,1 % BDP ob koncu leta 2022. Na splošno analiza vzdržnosti dolga na srednji rok kaže na srednja tveganja. Pričakuje se, da bo imelo izvajanje reform in naložb v okviru instrumenta Next Generation EU, zlasti mehanizma za okrevanje in odpornost, v prihodnjih letih znaten pozitiven in dolgotrajen učinek na rast BDP, kar bi moralo ceteris paribus prispevati h krepitvi vzdržnosti dolga.

Drugi dejavniki, ki jih je izpostavila država članica: Analiza, predstavljena v predhodnih oddelkih, že zajema ključne dejavnike, ki jih je Litva izpostavila 30. aprila 2021.

4.2.16Luksemburg

Srednjeročni makroekonomski položaj: Po zmanjšanju za 1,3 % v letu 2020 naj bi gospodarstvo v letu 2021 zraslo za 4,5 %, v letu 2022 pa za 3,3 %. Rast v letu 2021 je predvsem posledica zasebne potrošnje in neto izvoza. Gospodarska aktivnost naj bi se v letu 2021 vrnila na letno raven iz leta 2019.

Srednjeročni proračunski položaj, vključno z naložbami: Primanjkljaj sektorja država naj bi se po pričakovanjih zmanjšal s 4,1 % BDP v letu 2020 na 0,3 % v letu 2021 in nato na 0,1 % v letu 2022. Javne naložbe naj bi se zmanjšale s 5 % BDP v letu 2020 na 4,3 % v letu 2021, kar je več od javnofinančnega primanjkljaja v letih 2020 in 2021. Nacionalno financirana fiskalna podpora v letih 2020 in 2021 (merjena s spremembo primarnega salda v primerjavi z ravnjo pred krizo (2019)) je ocenjena na 6,5 % oziroma 2,7 % BDP, vključno z diskrecijskimi proračunskimi ukrepi in delovanjem avtomatskih stabilizatorjev. Ukrepi, sprejeti v letih 2020 in 2021, so v skladu s priporočilom Sveta z dne 20. julija 2020. Diskrecijski proračunski ukrepi, ki jih je vlada sprejela v letih 2020 in 2021, so večinoma začasni ali pa jih spremljajo izravnalni ukrepi.

Srednjeročno stanje dolga: Dolg sektorja država je konec leta 2018 znašal 21 %, konec leta 2019 pa 22 %, nato pa se je konec leta 2020 povečal na 24,9 % BDP. Po projekcijah naj bi se nato zmanjšal s 27 % BDP konec leta 2021 na 26,8 % BDP konec leta 2022. Na splošno analiza vzdržnosti dolga na srednji rok kaže na nizka tveganja. Pričakuje se, da bo imelo izvajanje reform in naložb v okviru instrumenta Next Generation EU, zlasti mehanizma za okrevanje in odpornost, v prihodnjih letih znaten pozitiven in dolgotrajen učinek na rast BDP, kar bi moralo ceteris paribus prispevati h krepitvi vzdržnosti dolga.

Drugi dejavniki, ki jih je izpostavila država članica: Analiza, predstavljena v predhodnih oddelkih, že zajema ključne dejavnike, ki jih je Luksemburg izpostavil 30. aprila 2021.

4.2.17Madžarska

Srednjeročni makroekonomski položaj: Po zmanjšanju za 5 % v letu 2020 naj bi gospodarstvo v letu 2021 zraslo za 5 %, v letu 2022 pa za 5,5 %. Rast v letu 2021 je predvsem posledica naložb in zasebne potrošnje. Gospodarska aktivnost naj bi se v letu 2022 vrnila na letno raven iz leta 2019.

Srednjeročni proračunski položaj, vključno z naložbami: Primanjkljaj sektorja država naj bi se po pričakovanjih zmanjšal z 8,1 % BDP v letu 2020 na 6,8 % v letu 2021 in nato na 4,5 % v letu 2022. Javne naložbe naj bi v letu 2021 ostale stabilne pri 6,4 % BDP. Nacionalno financirana fiskalna podpora v letih 2020 in 2021 (merjena s spremembo primarnega salda v primerjavi z ravnjo pred krizo (2019)) je ocenjena na 5,9 % oziroma 4,5 % BDP, vključno z diskrecijskimi proračunskimi ukrepi in delovanjem avtomatskih stabilizatorjev. Ukrepi, sprejeti v letih 2020 in 2021, so v skladu s priporočilom Sveta z dne 20. julija 2020. Zdi se, da nekateri diskrecijski ukrepi, ki jih je vlada sprejela v letih 2020 in 2021, niso začasni ali jih ne spremljajo izravnalni ukrepi. Po obdobju, ki ga zajema napoved Komisije, je v letu 2023 preostali učinek teh nezačasnih ukrepov predhodno ocenjen na približno 2 % BDP.

Srednjeročno stanje dolga: Dolg sektorja država je konec leta 2018 znašal 69,1 %, konec leta 2019 pa 65,5 %, nato pa se je konec leta 2020 povečal na 80,4 % BDP. Po projekcijah naj bi se nato zmanjšal z 78,6 % BDP konec leta 2021 na 77,1 % BDP konec leta 2022. Na splošno analiza vzdržnosti dolga na srednji rok kaže na srednja tveganja. Pričakuje se, da bo imelo izvajanje reform in naložb v okviru instrumenta Next Generation EU, zlasti mehanizma za okrevanje in odpornost, v prihodnjih letih znaten pozitiven in dolgotrajen učinek na rast BDP, kar bi moralo ceteris paribus prispevati h krepitvi vzdržnosti dolga.

Drugi dejavniki, ki jih je izpostavila država članica: Analiza, predstavljena v predhodnih oddelkih, že zajema ključne dejavnike, ki jih je Madžarska izpostavila 30. aprila 2021.

4.2.18Malta

Srednjeročni makroekonomski položaj: Po zmanjšanju za 7 % v letu 2020 naj bi gospodarstvo v letu 2021 zraslo za 4,6 %, v letu 2022 pa za 6,1 %. Rast v letu 2021 je predvsem posledica zasebne potrošnje in naložb. Gospodarska aktivnost naj bi se v letu 2022 vrnila na letno raven iz leta 2019.

Srednjeročni proračunski položaj, vključno z naložbami: Primanjkljaj sektorja država naj bi se po pričakovanjih z 10,1 % BDP v letu 2020 povečal na 11,8 % v letu 2021 in nato padel na 5,5 % v letu 2022. Javne naložbe naj bi se povečale s 4,5 % BDP leta 2020 na 5,6 % leta 2021. Nacionalno financirana fiskalna podpora v letih 2020 in 2021 (merjena s spremembo primarnega salda v primerjavi z ravnjo pred krizo (2019)) je ocenjena na 10,6 % oziroma 12,1 % BDP, vključno z diskrecijskimi proračunskimi ukrepi in delovanjem avtomatskih stabilizatorjev. Ukrepi, sprejeti v letih 2020 in 2021, so v skladu s priporočilom Sveta z dne 20. julija 2020. Diskrecijski proračunski ukrepi, ki jih je vlada sprejela v letih 2020 in 2021, so večinoma začasni ali pa jih spremljajo izravnalni ukrepi.

Srednjeročno stanje dolga: Dolg sektorja država je konec leta 2018 znašal 44,8 %, konec leta 2019 pa 42 %, nato pa se je konec leta 2020 povečal na 54,3 % BDP. Po projekcijah naj bi se nato povečal s 64,7 % BDP ob koncu leta 2021 na 65,5 % BDP ob koncu leta 2022. Na splošno analiza vzdržnosti dolga na srednji rok kaže na srednja tveganja. Pričakuje se, da bo imelo izvajanje reform in naložb v okviru instrumenta Next Generation EU, zlasti mehanizma za okrevanje in odpornost, v prihodnjih letih znaten pozitiven in dolgotrajen učinek na rast BDP, kar bi moralo ceteris paribus prispevati h krepitvi vzdržnosti dolga.

Drugi dejavniki, ki jih je izpostavila država članica: Analiza, predstavljena v predhodnih oddelkih, že zajema ključne dejavnike, ki jih je Malta izpostavila 10. maja 2021.

4.2.19Nizozemska

Srednjeročni makroekonomski položaj: Po zmanjšanju za 3,7 % v letu 2020 naj bi gospodarstvo v letu 2021 zraslo za 2,3 %, v letu 2022 pa za 3,6 %. Rast v letu 2021 je predvsem posledica javne potrošnje in neto izvoza. Gospodarska aktivnost naj bi se v letu 2022 vrnila na letno raven iz leta 2019.

Srednjeročni proračunski položaj, vključno z naložbami: Primanjkljaj sektorja država naj bi se po pričakovanjih s 4,3 % BDP v letu 2020 povečal na 5 % v letu 2021 in nato padel na 1,8 % v letu 2022. Javne naložbe naj bi se povečale s 3,4 % BDP leta 2020 na 3,9 % leta 2021. Nacionalno financirana fiskalna podpora v letih 2020 in 2021 (merjena s spremembo primarnega salda v primerjavi z ravnjo pred krizo (2019)) je ocenjena na 6,1 % oziroma 6,9 % BDP, vključno z diskrecijskimi proračunskimi ukrepi in delovanjem avtomatskih stabilizatorjev. Ukrepi, sprejeti v letih 2020 in 2021, so v skladu s priporočilom Sveta z dne 20. julija 2020. Zdi se, da nekateri diskrecijski ukrepi, ki jih je vlada sprejela v letih 2020 in 2021, niso začasni ali jih ne spremljajo izravnalni ukrepi. Po obdobju, ki ga zajema napoved Komisije, je v letu 2023 preostali učinek teh nezačasnih ukrepov predhodno ocenjen na približno 1 % BDP.

Nizozemska se sooča z neravnotežji v smislu postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji. Zasebni dolg in presežek na tekočem računu ostajata visoka in imata čezmejni pomen. Kar zadeva prihodnost, načrt za okrevanje in odpornost nudi priložnost za obravnavanje neravnotežij, naložb in potreb po reformah.

Srednjeročno stanje dolga: Dolg sektorja država je konec leta 2018 znašal 52,4 %, konec leta 2019 pa 48,7 %, nato pa se je konec leta 2020 povečal na 54,5 % BDP. Po projekcijah naj bi se nato zmanjšal z 58 % BDP konec leta 2021 na 56,8 % BDP konec leta 2022. Na splošno analiza vzdržnosti dolga na srednji rok kaže na nizka tveganja. Pričakuje se, da bo imelo izvajanje reform in naložb v okviru instrumenta Next Generation EU, zlasti mehanizma za okrevanje in odpornost, v prihodnjih letih znaten pozitiven in dolgotrajen učinek na rast BDP, kar bi moralo ceteris paribus prispevati h krepitvi vzdržnosti dolga.

Drugi dejavniki, ki jih je izpostavila država članica: Analiza, predstavljena v predhodnih oddelkih, že zajema ključne dejavnike, ki jih je Nizozemska izpostavila 4. maja 2021.

4.2.20Avstrija

Srednjeročni makroekonomski položaj: Po zmanjšanju za 6,6 % v letu 2020 naj bi gospodarstvo v letu 2021 zraslo za 3,4 %, v letu 2022 pa za 4,3 %. Rast v letu 2021 je predvsem posledica zasebne potrošnje in naložb. Gospodarska aktivnost naj bi se v letu 2022 vrnila na letno raven iz leta 2019.

Srednjeročni proračunski položaj, vključno z naložbami: Primanjkljaj sektorja država naj bi se po pričakovanjih zmanjšal z 8,9 % BDP v letu 2020 na 7,6 % v letu 2021 in nato na 3 % v letu 2022. Javne naložbe naj bi se povečale s 3,4 % BDP leta 2020 na 3,6 % leta 2021. Nacionalno financirana fiskalna podpora v letih 2020 in 2021 (merjena s spremembo primarnega salda v primerjavi z ravnjo pred krizo (2019)) je ocenjena na 9,6 % oziroma 8,4 % BDP, vključno z diskrecijskimi proračunskimi ukrepi in delovanjem avtomatskih stabilizatorjev. Ukrepi, sprejeti v letih 2020 in 2021, so v skladu s priporočilom Sveta z dne 20. julija 2020. Zdi se, da nekateri diskrecijski ukrepi, ki jih je vlada sprejela v letih 2020 in 2021, niso začasni ali jih ne spremljajo izravnalni ukrepi. Po obdobju, ki ga zajema napoved Komisije, je v letu 2023 preostali učinek teh nezačasnih ukrepov predhodno ocenjen na približno 1 % BDP.

Srednjeročno stanje dolga: Dolg sektorja država je konec leta 2018 znašal 74 %, konec leta 2019 pa 70,5 %, nato pa se je konec leta 2020 povečal na 83,9 % BDP. Po projekcijah naj bi se nato zmanjšal s 87,2 % BDP konec leta 2021 na 85 % BDP konec leta 2022. Na splošno analiza vzdržnosti dolga na srednji rok kaže na srednja tveganja. Pričakuje se, da bo imelo izvajanje reform in naložb v okviru instrumenta Next Generation EU, zlasti mehanizma za okrevanje in odpornost, v prihodnjih letih znaten pozitiven in dolgotrajen učinek na rast BDP, kar bi moralo ceteris paribus prispevati h krepitvi vzdržnosti dolga.

Drugi dejavniki, ki jih je izpostavila država članica: Analiza, predstavljena v predhodnih oddelkih, že zajema ključne dejavnike, ki jih je Avstrija izpostavila 28. aprila 2021.

4.2.21Poljska

Srednjeročni makroekonomski položaj: Po zmanjšanju za 2,7 % v letu 2020 naj bi gospodarstvo v letu 2021 zraslo za 4 %, v letu 2022 pa za 5,4 %. Rast v letu 2021 je predvsem posledica zasebne potrošnje in naložb. Gospodarska aktivnost naj bi se v letu 2021 vrnila na letno raven iz leta 2019.

Srednjeročni proračunski položaj, vključno z naložbami: Primanjkljaj sektorja država naj bi se po pričakovanjih zmanjšal s 7 % BDP v letu 2020 na 4,3 % v letu 2021 in nato na 2,3 % v letu 2022. Javne naložbe naj bi se s 4,4 % BDP v letu 2020 povečale na 4,7 % BDP v letu 2021, slednje pa je več od javnofinančnega primanjkljaja v letu 2021. Nacionalno financirana fiskalna podpora v letih 2020 in 2021 (merjena s spremembo primarnega salda v primerjavi z ravnjo pred krizo (2019)) je ocenjena na 6,4 % oziroma 3,7 % BDP, vključno z diskrecijskimi proračunskimi ukrepi in delovanjem avtomatskih stabilizatorjev. Ukrepi, sprejeti v letih 2020 in 2021, so v skladu s priporočilom Sveta z dne 20. julija 2020. Diskrecijski proračunski ukrepi, ki jih je vlada sprejela v letih 2020 in 2021, so začasni ali pa jih spremljajo izravnalni ukrepi.

Srednjeročno stanje dolga: Dolg sektorja država je konec leta 2018 znašal 48,8 %, konec leta 2019 pa 45,6 %, nato pa se je konec leta 2020 povečal na 57,5 % BDP. Po projekcijah naj bi se nato zmanjšal s 57,1 % BDP konec leta 2021 na 55,1 % BDP konec leta 2022. Na splošno analiza vzdržnosti dolga na srednji rok kaže na nizka tveganja. Pričakuje se, da bo imelo izvajanje reform in naložb v okviru instrumenta Next Generation EU, zlasti mehanizma za okrevanje in odpornost, v prihodnjih letih znaten pozitiven in dolgotrajen učinek na rast BDP, kar bi moralo ceteris paribus prispevati h krepitvi vzdržnosti dolga.

Drugi dejavniki, ki jih je izpostavila država članica: Poljska je 30. aprila 2021 predložila dodatne pomembne dejavnike, in sicer da povečanje deleža javnega dolga v BDP ni bilo le posledica primanjkljaja, ampak tudi izdaje obveznic poljskega razvojnega sklada v okviru odziva politike.

4.2.22Portugalska

Srednjeročni makroekonomski položaj: Po zmanjšanju za 7,6 % v letu 2020 naj bi gospodarstvo v letu 2021 zraslo za 3,9 %, v letu 2022 pa za 5,1 %. Rast v letu 2021 je predvsem posledica zasebne potrošnje in naložb. Gospodarska aktivnost naj bi se v letu 2022 vrnila na letno raven iz leta 2019.

Srednjeročni proračunski položaj, vključno z naložbami: Primanjkljaj sektorja država naj bi se po pričakovanjih zmanjšal s 5,7 % BDP v letu 2020 na 4,7 % v letu 2021 in nato na 3,4 % v letu 2022. Javne naložbe naj bi se povečale z 2,2 % BDP leta 2020 na 2,5 % leta 2021. Nacionalno financirana fiskalna podpora v letih 2020 in 2021 (merjena s spremembo primarnega salda v primerjavi z ravnjo pred krizo (2019)) je ocenjena na 6 % oziroma 5,1 % BDP, vključno z diskrecijskimi proračunskimi ukrepi in delovanjem avtomatskih stabilizatorjev. Ukrepi, sprejeti v letih 2020 in 2021, so v skladu s priporočilom Sveta z dne 20. julija 2020. Zdi se, da nekateri diskrecijski ukrepi, ki jih je vlada sprejela v letih 2020 in 2021, niso začasni ali jih ne spremljajo izravnalni ukrepi. Po obdobju, ki ga zajema napoved Komisije, je v letu 2023 preostali učinek teh nezačasnih ukrepov predhodno ocenjen na približno 1 % BDP.

Portugalska se sooča z neravnotežji v smislu postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji. Ranljivosti so povezane z velikimi neto zunanjimi obveznostmi, zasebnim in javnim dolgom, obseg nedonosnih posojil ostaja visok, vse to pa spremlja nizka rast produktivnosti. Kar zadeva prihodnost, načrt za okrevanje in odpornost nudi priložnost za obravnavanje neravnotežij, naložb in potreb po reformah.

Srednjeročno stanje dolga: Dolg sektorja država je konec leta 2018 znašal 121,5 %, konec leta 2019 pa 116,8 %, nato pa se je konec leta 2020 povečal na 133,6 % BDP. Po projekcijah naj bi se nato zmanjšal s 127,2 % BDP konec leta 2021 na 122,3 % BDP konec leta 2022. Analiza vzdržnosti dolga na srednji rok potrjuje visoka tveganja. Glede na projekcijo za 10-letno obdobje po osnovnem scenariju naj bi se delež dolga sektorja država zmanjševal v obdobju projekcije, čeprav naj bi ostal visok. Gibanje dolga je občutljivo na makroekonomske šoke. Ob upoštevanju širokega nabora možnih začasnih šokov za makroekonomske spremenljivke (s stohastičnimi projekcijami) je verjetno, da bi lahko bil delež dolga v letu 2025 višji kot leta 2020. Kar zadeva druge dejavnike, pomembne za celovito oceno vzdržnosti dolga, podaljševanje zapadlosti dolga v zadnjih letih, razmeroma stabilni viri financiranja (z razpršeno in veliko bazo vlagateljev), postopno izravnavanje profila odplačevanja javnega dolga in zgodovinsko nizki stroški izposojanja, ki jih podpirajo posredovanja Eurosistema, prispevajo k zmanjšanju tveganj. Prav tako se pričakuje, da bo imelo izvajanje reform in naložb v okviru instrumenta Next Generation EU, zlasti mehanizma za okrevanje in odpornost, v prihodnjih letih znaten pozitiven in dolgotrajen učinek na rast BDP, kar bi moralo ceteris paribus prispevati h krepitvi vzdržnosti dolga. Poleg tega je državna blagajna poročala akumulacijo gotovine in vlog v višini 4,7 % BDP v letu 2020, medtem ko naj bi se bruto potrebe po financiranju zmanjšale. Dejavniki, ki povečujejo tveganja, so povezani s tveganji pogojnih obveznosti, ki izhajajo iz nekaterih javnih družb in zasebnega sektorja, vključno z morebitnim unovčenjem državnih poroštev, odobrenih podjetjem med krizo zaradi COVID-19.

Drugi dejavniki, ki jih je izpostavila država članica: Portugalska je 30. aprila 2021 predložila dodatne pomembne dejavnike. Portugalski organi so v svojem dopisu poudarili pozitiven razvoj portugalskega proračunskega položaja v letih pred izbruhom pandemije COVID-19, pri čemer se je pri saldu sektorja država v letu 2019 dosegel presežek, dolg sektorja država kot odstotek BDP pa se je v obdobju 2016–2019 še naprej vztrajno zmanjševal. Portugalski organi so se med drugim sklicevali tudi na asimetričnost učinkov, ki izhajajo iz krize, glede na značilnosti posameznih držav. Za Portugalsko se to nanaša zlasti na njen velik sektor gostinstva in hotelirstva, na katerega so močno vplivale ovire za turizem iz drugih držav.

4.2.23Slovenija

Srednjeročni makroekonomski položaj: Po zmanjšanju za 5,5 % v letu 2020 naj bi gospodarstvo v letu 2021 zraslo za 4,9 %, v letu 2022 pa za 5,1 %. Rast v letu 2021 je predvsem posledica zasebne potrošnje in naložb. Gospodarska aktivnost naj bi se v letu 2022 vrnila na letno raven iz leta 2019.

Srednjeročni proračunski položaj, vključno z naložbami: Primanjkljaj sektorja država naj bi se po pričakovanjih z 8,4 % BDP v letu 2020 povečal na 8,5 % v letu 2021 in nato padel na 4,7 % v letu 2022. Javne naložbe naj bi se povečale s 4,2 % BDP leta 2020 na 5,8 % leta 2021. Nacionalno financirana fiskalna podpora v letih 2020 in 2021 (merjena s spremembo primarnega salda v primerjavi z ravnjo pred krizo (2019)) je ocenjena na 9 % oziroma 9,1 % BDP, vključno z diskrecijskimi proračunskimi ukrepi in delovanjem avtomatskih stabilizatorjev. Ukrepi, sprejeti v letih 2020 in 2021, so v skladu s priporočilom Sveta z dne 20. julija 2020. Diskrecijski proračunski ukrepi, ki jih je vlada sprejela v letih 2020 in 2021, so večinoma začasni ali pa jih spremljajo izravnalni ukrepi.

Srednjeročno stanje dolga: Dolg sektorja država je konec leta 2018 znašal 70,3 %, konec leta 2019 pa 65,6 %, nato pa se je konec leta 2020 povečal na 80,8 % BDP. Po projekcijah naj bi se nato zmanjšal z 79 % BDP konec leta 2021 na 76,7 % BDP konec leta 2022. Na splošno analiza vzdržnosti dolga na srednji rok kaže na srednja tveganja. Pričakuje se, da bo imelo izvajanje reform in naložb v okviru instrumenta Next Generation EU, zlasti mehanizma za okrevanje in odpornost, v prihodnjih letih znaten pozitiven in dolgotrajen učinek na rast BDP, kar bi moralo ceteris paribus prispevati h krepitvi vzdržnosti dolga.

Drugi dejavniki, ki jih je izpostavila država članica: Analiza, predstavljena v predhodnih oddelkih, že zajema ključne dejavnike, ki jih je Slovenija izpostavila 30. aprila 2021.

4.2.24Slovaška

Srednjeročni makroekonomski položaj: Po zmanjšanju za 4,8 % v letu 2020 naj bi gospodarstvo v letu 2021 zraslo za 4,8 %, v letu 2022 pa za 5,2 %. Rast v letu 2021 je predvsem posledica naložb in neto izvoza. Gospodarska aktivnost naj bi se v letu 2022 vrnila na letno raven iz leta 2019.

Srednjeročni proračunski položaj, vključno z naložbami: Primanjkljaj sektorja država naj bi se po pričakovanjih s 6,2 % BDP v letu 2020 povečal na 6,5 % v letu 2021 in nato padel na 4,1 % v letu 2022. Javne naložbe naj bi se povečale s 3,5 % BDP leta 2020 na 3,8 % leta 2021. Nacionalno financirana fiskalna podpora v letih 2020 in 2021 (merjena s spremembo primarnega salda v primerjavi z ravnjo pred krizo (2019)) je ocenjena na 4,8 % oziroma 5,2 % BDP, vključno z diskrecijskimi proračunskimi ukrepi in delovanjem avtomatskih stabilizatorjev. Ukrepi, sprejeti v letih 2020 in 2021, so v skladu s priporočilom Sveta z dne 20. julija 2020. Zdi se, da nekateri diskrecijski ukrepi, ki jih je vlada sprejela v letih 2020 in 2021, niso začasni ali jih ne spremljajo izravnalni ukrepi. Po obdobju, ki ga zajema napoved Komisije, je v letu 2023 preostali učinek teh nezačasnih ukrepov predhodno ocenjen na približno 1 % BDP.

Srednjeročno stanje dolga: Dolg sektorja država je konec leta 2018 znašal 49,6 %, konec leta 2019 pa 48,2 %, nato pa se je konec leta 2020 povečal na 60,6 % BDP. Po projekcijah naj bi se nato zmanjšal z 59,5 % BDP konec leta 2021 na 59 % BDP konec leta 2022. Na splošno analiza vzdržnosti dolga na srednji rok kaže na srednja tveganja. Pričakuje se, da bo imelo izvajanje reform in naložb v okviru instrumenta Next Generation EU, zlasti mehanizma za okrevanje in odpornost, v prihodnjih letih znaten pozitiven in dolgotrajen učinek na rast BDP, kar bi moralo ceteris paribus prispevati h krepitvi vzdržnosti dolga.

Drugi dejavniki, ki jih je izpostavila država članica: Analiza, predstavljena v predhodnih oddelkih, že zajema ključne dejavnike, ki jih je Slovaška izpostavila 28. aprila 2021.

4.2.25Finska

Srednjeročni makroekonomski položaj: Po zmanjšanju za 2,8 % v letu 2020 naj bi gospodarstvo v letu 2021 zraslo za 2,7 %, v letu 2022 pa za 2,8 %. Rast v letu 2021 je predvsem posledica domačega povpraševanja, zlasti javne in zasebne potrošnje. Gospodarska aktivnost naj bi se v letu 2022 vrnila na letno raven iz leta 2019.

Srednjeročni proračunski položaj, vključno z naložbami: Primanjkljaj sektorja država naj bi se po pričakovanjih zmanjšal s 5,4 % BDP v letu 2020 na 4,6 % v letu 2021 in nato na 2,1 % v letu 2022. Javne naložbe naj bi v letu 2021 ostale stabilne pri 4,6 % BDP, kar je skoraj enako javnofinančnemu primanjkljaju v letu 2021. Nacionalno financirana fiskalna podpora v letih 2020 in 2021 (merjena s spremembo primarnega salda v primerjavi z ravnjo pred krizo (2019)) je ocenjena na 4,6 % oziroma 4 % BDP, vključno z diskrecijskimi proračunskimi ukrepi in delovanjem avtomatskih stabilizatorjev. Ukrepi, sprejeti v letih 2020 in 2021, so v skladu s priporočilom Sveta z dne 20. julija 2020. Diskrecijski proračunski ukrepi, ki jih je vlada sprejela v letih 2020 in 2021, so začasni ali pa jih spremljajo izravnalni ukrepi.

Srednjeročno stanje dolga: Dolg sektorja država je konec leta 2018 znašal 59,7 %, konec leta 2019 pa 59,5 %, nato pa se je konec leta 2020 povečal na 69,2 % BDP. Po projekcijah naj bi se nato zmanjšal z 71 % BDP konec leta 2021 na 70,1 % BDP konec leta 2022. Na splošno analiza vzdržnosti dolga na srednji rok kaže na nizka tveganja. Pričakuje se, da bo imelo izvajanje reform in naložb v okviru instrumenta Next Generation EU, zlasti mehanizma za okrevanje in odpornost, v prihodnjih letih znaten pozitiven in dolgotrajen učinek na rast BDP, kar bi moralo ceteris paribus prispevati h krepitvi vzdržnosti dolga.

Drugi dejavniki, ki jih je izpostavila država članica: Finska je 30. aprila 2021 predložila dodatne pomembne dejavnike, in sicer zavezo, da se bo odločila o potrebnih strukturnih ukrepih za obvladovanje izzivov glede dolgoročne vzdržnosti dolga, ki so med drugim opisani v nedavno sprejetem časovnem načrtu za dosego vzdržnosti dolga do leta 2030. Vlada je tudi opozorila, da lahko uporabi svojo močno neto pozicijo sredstev za spodbujanje rasti in s tem dolgoročne vzdržnosti gospodarstva.

4.2.26Švedska

Srednjeročni makroekonomski položaj: Po zmanjšanju za 2,8 % v letu 2020 naj bi gospodarstvo v letu 2021 zraslo za 4,4 %, v letu 2022 pa za 3,3 %. Rast v letu 2021 je predvsem posledica domačega povpraševanja, zlasti javne in zasebne potrošnje. Gospodarska aktivnost naj bi se v letu 2021 vrnila na letno raven iz leta 2019.

Srednjeročni proračunski položaj, vključno z naložbami: Primanjkljaj sektorja država naj bi se po pričakovanjih s 3,1 % BDP v letu 2020 povečal na 3,3 % v letu 2021 in nato padel na 0,5 % v letu 2022. Javne naložbe naj bi se zmanjšale s 5,1 % BDP v letu 2020 na 5,0 % v letu 2021, kar je več od javnofinančnega primanjkljaja v letih 2020 in 2021. Nacionalno financirana fiskalna podpora v letih 2020 in 2021 (merjena s spremembo primarnega salda v primerjavi z ravnjo pred krizo (2019)) je ocenjena na 3,8 % oziroma 4 % BDP, vključno z diskrecijskimi proračunskimi ukrepi in delovanjem avtomatskih stabilizatorjev. Ukrepi, sprejeti v letih 2020 in 2021, so v skladu s priporočilom Sveta z dne 20. julija 2020. Zdi se, da nekateri diskrecijski ukrepi, ki jih je vlada sprejela v letih 2020 in 2021 ter napovedala za leto 2022, niso začasni ali jih ne spremljajo izravnalni ukrepi. Po obdobju, ki ga zajema napoved Komisije, je v letu 2023 preostali učinek teh nezačasnih ukrepov predhodno ocenjen na približno 1 % BDP.

Švedska se sooča z neravnotežji v smislu postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji. Ranljivosti so povezane z visoko in naraščajočo zadolženostjo gospodinjstev ter tveganji precenjenosti na trgu stanovanjskih nepremičnin. Kar zadeva prihodnost, načrt za okrevanje in odpornost nudi priložnost za obravnavanje neravnotežij, naložb in potreb po reformah.

Srednjeročno stanje dolga: Dolg sektorja država je konec leta 2018 znašal 38,9 %, konec leta 2019 pa 35 %, nato pa se je konec leta 2020 povečal na 39,9 % BDP. Po projekcijah naj bi se nato zmanjšal s 40,8 % BDP konec leta 2021 na 39,4 % BDP konec leta 2022. Na splošno analiza vzdržnosti dolga na srednji rok kaže na nizka tveganja. Pričakuje se, da bo imelo izvajanje reform in naložb v okviru instrumenta Next Generation EU, zlasti mehanizma za okrevanje in odpornost, v prihodnjih letih znaten pozitiven in dolgotrajen učinek na rast BDP, kar bi moralo ceteris paribus prispevati h krepitvi vzdržnosti dolga.

Drugi dejavniki, ki jih je izpostavila država članica: Švedska je 29. aprila 2021 obvestila Komisijo, da ne bo predložila dodatnih pomembnih dejavnikov.

5.Sklepne ugotovitve

Zaradi resnega upada gospodarske aktivnosti, ki je posledica pandemije COVID-19, sta se leta 2020 v vseh državah članicah močno povečala primanjkljaj in dolg sektorja država. V zvezi s tem je bila uporabljena splošna odstopna klavzula Pakta za stabilnost in rast, države članice pa so bile pozvane, naj si prizadevajo za spodbujevalno fiskalno naravnanost v boju proti pandemiji, obenem pa v srednjeročnem obdobju ohranjajo vzdržnost javnih financ.

Leta 2020 je bil javnofinančni primanjkljaj nad referenčno vrednostjo 3 % BDP iz Pogodbe in ne blizu nje v 23 od 26 držav članic – tj. v Belgiji, na Češkem, v Nemčiji, Estoniji, na Irskem, v Grčiji, Španiji, Franciji, na Hrvaškem, v Italiji, na Cipru, v Latviji, Litvi, Luksemburgu, na Madžarskem, Malti, Nizozemskem, v Avstriji, na Poljskem, Portugalskem, v Sloveniji, na Slovaškem in Finskem.

Hkrati je bil primanjkljaj sektorja država v Bolgariji in na Švedskem nad, vendar blizu 3 % BDP.

Danska v skladu s svojim konvergenčnim programom za leto 2021 načrtuje primanjkljaj sektorja država v višini 3,3 % BDP v letu 2021, kar je nad, vendar blizu 3 % BDP.

Preseganje referenčne vrednosti iz Pogodbe v 26 državah članicah EU se šteje za izjemno, kot je opredeljeno v Pogodbi. Vendar se z izjemo Bolgarije, Danske, Nemčije, Irske, Cipra, Latvije, Luksemburga, Nizozemske, Avstrije, Poljske, Finske in Švedske ne pričakuje, da bo preseganje referenčne vrednosti iz Pogodbe začasno.

Na splošno ob ustreznem upoštevanju vseh pomembnih dejavnikov 22 analiza kaže, da merilo glede primanjkljaja, kot je opredeljeno v Pogodbi in Uredbi (ES) št. 1467/1997, izpolnjujejo Bolgarija, Danska in Švedska. Merila glede primanjkljaja ne izpolnjuje 23 držav članic: Belgija, Češka, Nemčija, Estonija, Irska, Grčija, Španija, Francija, Hrvaška, Italija, Ciper, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nizozemska, Avstrija, Poljska, Portugalska, Slovenija, Slovaška in Finska 23 .

Bruto dolg sektorja država je konec leta 2020 presegel referenčno vrednost 60 % BDP v Belgiji, Nemčiji, Grčiji, Španiji, Franciji, na Hrvaškem, v Italiji, na Cipru, Madžarskem, v Avstriji, na Portugalskem, v Sloveniji, na Slovaškem in Finskem. Podatki kažejo, da v letu 2020 merilo glede zmanjšanja dolga ni bilo izpolnjeno v Belgiji, Grčiji, na Hrvaškem, v Italiji, na Cipru, Madžarskem, v Avstriji, na Portugalskem in v Sloveniji. Merila glede zmanjšanja dolga ni mogoče smiselno izračunati v primeru Nemčije, Slovaške in Finske. Ker pa naj bi za Slovaško delež javnega dolga v BDP v letu 2021 padel pod referenčno vrednost iz Pogodbe, se šteje, da izpolnjuje merilo glede dolga. Poleg tega Španija in Francija, za kateri velja prehodno pravilo glede dolga, v letu 2020 nista dosegli zadostnega napredka pri izpolnjevanju merila glede zmanjšanja dolga.

Na splošno ob upoštevanju vseh pomembnih dejavnikov analiza kaže, da merilo glede dolga, kot je opredeljeno v Pogodbi in Uredbi (ES) št. 1467/1997, izpolnjuje Slovaška. Belgija, Nemčija, Grčija, Španija, Francija, Hrvaška, Italija, Ciper, Madžarska, Avstrija, Portugalska, Slovenija in Finska ne izpolnjujejo merila glede dolga.

(1)    Klavzula, kot je določena v členih 5(1), 6(3), 9(1) in 10(3) Uredbe (ES) št. 1466/97 ter členih 3(5) in 5(2) Uredbe (ES) št. 1467/97, olajšuje usklajevanje proračunskih politik v času resnega upada gospodarske aktivnosti.

(2)    Sporočilo Komisije Svetu o uporabi splošne odstopne klavzule v okviru Pakta za stabilnost in rast, Bruselj (COM(2020) 123 final z dne 20. marca 2020).

(3)    Priporočila Sveta z dne 20. julija 2020 (2020/C 282/01 do 2020/C 282/27), UL C 282, 26.8.2020, str. 1.

(4)    V pričakovanju dokončnega sprejetja s strani Sveta, potem ko ga bo potrdil Evropski svet. Besedilo, o katerem se je Euroskupina dogovorila 16. decembra 2020, je na voljo na: https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-14356-2020-INIT/sl/pdf .

(5)    Sporočilo Komisije – Letna strategija za trajnostno rast 2021, Bruselj (COM(2020) 575 final z dne 17. septembra 2020).

(6)    UL L 57, 18.2.2021, str. 17.

(7)    Sporočilo Komisije Svetu: Eno leto po izbruhu COVID-19: odziv fiskalne politike, Bruselj, COM(2021) 105 final z dne 3. marca 2021.

(8)    Sporočilo Komisije o usklajevanju ekonomskih politik v letu 2021: premagovanje COVID-19, podpora okrevanju in posodobitev našega gospodarstva, Bruselj (COM(2021) 500 final z dne 2. junija 2021).

(9)    Eurostat, Kazalniki eura 48/2021 z dne 22. aprila 2021.

(10)    Tudi v Romuniji je primanjkljaj sektorja država v letu 2020 presegel 3 % BDP in država je v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Zato v tem poročilu ni zajeta. Komisija je 26. maja 2021 Svetu priporočila, naj sprejme priporočilo za Romunijo na podlagi člena 126(7) Pogodbe za odpravo čezmernega primanjkljaja.

(11)    Vir podatkov iz tega poročila je pomladanska napoved Komisije iz leta 2021, razen če je navedeno drugače.

(12)    Uporablja se v prehodnem obdobju treh let od odprave čezmernega primanjkljaja za postopke v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki so potekali novembra 2011.

(13)    Razlika med primanjkljajem sektorja država, načrtovanim v programu stabilnosti Danske (–3,3 % BDP), in tistim, pričakovanim na podlagi pomladanske napovedi Komisije za leto 2021 (–2,1 % BDP), je predvsem posledica dejstva, da Komisija pričakuje boljše makroekonomske obete, na katere bo vplivalo večje domače povpraševanje, kar prispeva k višjim davčnim prihodkom, in bolj optimističnih predpostavk o davku na donos pokojninskih skladov (tj. bližje opaženemu donosu v letih 2019 in 2020).

(14)    Posodobljene ocene Komisije kažejo na 4,5 odstotne točke na podlagi simulacijske analize, predstavljene v Pfeiffer, P., Roeger W. ter in ’t Veld, J. (2020), „The COVID-19 pandemic in the EU: Macroeconomic transmission and economic policy response“ (Pandemija COVID-19 v EU: makroekonomski prenos in odziv ekonomske politike), European Economy-Discussion Paper 127, julij 2020.

(15)    Analiza vzdržnosti dolga ne upošteva dolgoročnejšega učinka reform in naložb, financiranih iz mehanizma za okrevanje in odpornost, na rast, ki lahko ublaži tveganja za vzdržnost.

(16)    Poročilo o spremljanju vzdržnosti dolga za leto 2020 (februar 2021), European Economy – Institutionional Papers 143.

(17)    Poročilo o staranju prebivalstva za leto 2021: ekonomske in proračunske projekcije za države članice EU (2019–2070) (maj 2021), European Economy – Institutionional Papers 148.

(18)    Več informacij v pomladanski gospodarski napovedi za leto 2021: https://ec.europa.eu/info/sites/default/files/economy-finance/ip149_en.pdf .

(19)    Spremenjeno domače povpraševanje je merilo domače aktivnosti, ki izključuje učinke globalizacije, kot sta trgovina z intelektualno lastnino in trgovanje z zrakoplovi s strani lizinških družb, ter je pomemben kazalnik osnovnega povpraševanja.

(20)      Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2021/271 z dne 17. februarja 2021 o podaljšanju okrepljenega nadzora za Grčijo ( UL L 61, 22.2.2021, str. 3 ).

(21)    Sporočilo Komisije – Poročilo o okrepljenem nadzoru – Grčija, Bruselj, COM(2021) 528 final z dne 2. junija 2021.

(22)    V oddelku 4 so pojasnjeni pogoji, ki so potrebni za upoštevanje pomembnih dejavnikov v korakih, ki so podlaga za sklep o obstoju čezmernega primanjkljaja na podlagi merila glede primanjkljaja. Pomembni dejavniki se vedno upoštevajo pri ocenjevanju izpolnjevanja zahtev na podlagi merila glede dolga.

(23)    Romunija je v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem in zato v tem poročilu ni bila obravnavana.