EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 23.7.2021
COM(2021) 417 final
POROČILO KOMISIJE
LETNO POROČILO 2020
O UPORABI NAČEL SUBSIDIARNOSTI IN SORAZMERNOSTI TER O ODNOSIH Z NACIONALNIMI PARLAMENTI
LETNO POROČILO 2020
O UPORABI NAČEL SUBSIDIARNOSTI IN SORAZMERNOSTI TER O ODNOSIH Z NACIONALNIMI PARLAMENTI
1. Uvod
To je 28. poročilo o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, predloženo v skladu s členom 9 Protokola št. 2 k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije. Tako kot 26. in 27. poročilo tudi to zajema odnose Komisije z nacionalnimi parlamenti, ki imajo pomembno vlogo pri uporabi teh načel.
Komisija je v letu 2020 še naprej vključevala načeli subsidiarnosti in sorazmernosti v vseh fazah oblikovanja politik, sprejemala različne nove ukrepe ter nacionalnim parlamentom pomagala pri preverjanju subsidiarnosti v okviru pandemije COVID-19.
Sodišče Evropske unije je pojasnilo uporabo načela sorazmernosti v več sodbah, od katerih je ena potrdila veljavnost direktive o napotitvi delavcev.
Kljub prekinitvam zaradi pandemije je bilo leta 2020 sodelovanje z nacionalnimi parlamenti tesnejše kot leta 2019, ko je potekal institucionalni prehod. Komisija je od nacionalnih parlamentov prejela 255 mnenj, pri čemer se je četrtina osredotočala na odziv na pandemijo. Pobuda, na katero so nacionalni parlamenti predložili največ pripomb, je bil predlog evropskih podnebnih pravil. Komisija je še naprej sodelovala na medparlamentarnih srečanjih, zaradi uporabe videokonferenc v še večji meri kot prej, predsednica Komisije pa je sodelovala tudi na Konferenci odborov parlamentov za zadeve Unije (COSAC) prvič po letu 2013.
2.
Uporaba načel subsidiarnosti in sorazmernosti v institucijah
2.1
Komisija
Boljše pravno urejanje
Delovni program Komisije za leto 2020, prvi v Komisiji Ursule von der Leyen, je bil sprejet januarja 2020, maja 2020 pa je bil spremenjen, da bi upošteval pandemijo COVID-19. V njem je znova poudarjena zavezanost Komisije predlogom, ki temeljijo na dokazih, so prilagojeni potrebam državljanov in podjetij, ne ustvarjajo nepotrebnih bremen in jih je enostavno izvesti.
Komisija je tekom leta še naprej izvajala svojo agendo za boljše pravno urejanje ter načeli subsidiarnosti in sorazmernosti vključila v vse faze oblikovanja politik. Ovrednotila je obstoječe zakone in okvire politike, nato pa predstavila predloge za njihovo revizijo. Ta vrednotenja so zajemala ocene, ali so obstoječi ukrepi politik še vedno primerni glede na njihov namen ter v kolikšni meri so še vedno skladni z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti.
Portal „Povejte svoje mnenje“ se je izkazal za koristno enotno dostopno točko za sodelovanje državljanov in deležnikov pri pripravi politike Komisije. Upoštevanje stališč državljanov, podjetij in drugih deležnikov je bistveno za zagotavljanje kakovosti predlogov Komisije. Zaradi praktičnih težav s portalom, ki bi lahko v času pandemije pestile ljudi, ki prispevajo, je Komisija razširila javna posvetovanja in zagotovila več priložnosti za povratne informacije v zvezi s pobudami v letu 2020 ali v začetku leta 2021, pri čemer je, kjer je bilo mogoče, podaljšala obdobje posvetovanja na do šest tednov. Poleg tega je prenovila portal, da bi olajšala odkrivanje in iskanje pobud. Portal zdaj tudi jasneje opredeljuje stališča nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov, tako da se lahko celovito poroča o njih v ocenah učinka in vrednotenjih.
Projektna skupina za subsidiarnost in sorazmernost z vodilom „storiti manj, a učinkoviteje“ (v nadaljnjem besedilu: projektna skupina) je priporočila, naj se v okviru programa ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT) naredi več za oceno praktičnih, dejanskih učinkov zakonodaje, vključno z delegiranimi in izvedbenimi akti. Priporočila je tudi povečanje števila predstavnikov lokalnih in regionalnih organov v strokovni skupini, ki podpira ta prizadevanja. Komisija je zato maja 2020 ustanovila platformo Pripravljeni na prihodnost, strokovno skupino na visoki ravni, ki ji svetuje glede ohranjanja obstoječe zakonodaje, primerne za svoj namen, zmanjšanja bremen in zagotavljanja, da bo zakonodaja primerna za prihodnost. Platforma ima korist od večje prisotnosti lokalnih in regionalnih organov s sodelovanjem treh predstavnikov Odbora regij in njegove mreže regionalnih središč za ocenjevanje izvajanja politike EU (RegHub). V letnem delovnem programu skupine bo opredeljena zakonodaja, ki jo je treba oceniti, pri čemer se bo upošteval tudi seznam, ki ga je pripravila projektna skupina. V njem bo obravnavana tudi zgoščenost zakonodaje.
Komisija mora v skladu s smernicami za boljše pravno urejanje in „zbirko orodij“
izvesti analizo subsidiarnosti pri ocenjevanju nadaljnje ustreznosti in evropske dodane vrednosti obstoječih ukrepov ter pri preučevanju novih pobud. Komisija analizira subsidiarnost in sorazmernost pri zakonodajnih in nezakonodajnih pobudah. Tako analizo bi morale vključevati vse ocene učinka, vrednotenja in preverjanja primernosti.
Ocene učinka
Komisija pri ocenah učinka svojih predlogov politike vedno upošteva načeli subsidiarnosti in sorazmernosti. V skladu z zbirko orodij za boljše pravno urejanje je treba pripraviti časovni načrt ali začetno oceno učinka za zakonodajne predloge, vključno s predlogi za delegirane in izvedbene akte, opredeljene kot „politično občutljive/pomembne“ pobude. Ocena učinka podpira te akte le, kadar je verjetno, da bodo pričakovani gospodarski, okoljski ali socialni učinki ukrepov EU znatni, in če ima Komisija polje proste presoje glede vsebine akta. Če se ocena učinka ne izvede, sta subsidiarnost in sorazmernost zajeta v obrazložitvenem memorandumu in, kjer je to ustrezno, v delovnem dokumentu analitičnega osebja, ki spremlja predlog.
Odbor za regulativni nadzor
izvaja neodvisen nadzor kakovosti vseh ocen učinka. Leta 2020 je izdal 41 mnenj o ocenah učinka.
Eno od teh mnenj se je nanašalo na oceno učinka predloga direktive o ustreznih minimalnih plačah v EU
. Odbor je zahteval boljšo utemeljitev načel subsidiarnosti in sorazmernosti v predlogu.
Odbor je v svojem prvotnem mnenju navedel, da v oceni učinka „ni dovolj jasno, kako je v analizi težav ocenjena neustreznost minimalnih plač v državah članicah“, in „ni dovolj utemeljeno, zakaj je zakonodajna pobuda v skladu z izbrano pravno podlago ter načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti“.
Ocena učinka je bila nato popravljena, da bi bolje obravnavala te vidike. Pojasnjuje, da so ukrepi na ravni EU učinkovitejši pri krepitvi sistemov za določanje minimalnih plač kot ukrepi na nacionalni ravni. Tako ukrepanje bo pomagalo zagotoviti enake konkurenčne pogoje na enotnem trgu z odpravljanjem velikih razlik v pokritosti minimalnih plač in njihovi ustreznosti, ki niso utemeljene z gospodarskimi razmerami, kar je cilj, ki ga z neusklajenim ukrepanjem držav članic ni mogoče zadovoljivo doseči.
Kar zadeva sorazmernost, je v oceni učinka pojasnjeno, da predlog spoštuje uveljavljene nacionalne tradicije pri določanju minimalne plače, pri čemer v celoti upošteva pristojnost držav članic in socialnih partnerjev, da določijo raven minimalnih plač, ter dopušča kar največ prostora za nacionalno odločanje. Komisija je Odboru za regulativni nadzor predložila „preglednico za subsidiarnost“ skupaj s spremenjeno oceno učinka.
Vrednotenja in preverjanja primernosti
Komisija je v letu 2020 dokončala 33 vrednotenj, vključno z enim preverjanjem primernosti, Odbor za regulativni nadzor pa je proučil 13 večjih vrednotenj, vključno z dvema preverjanjema primernosti. Te ocene so zajemale številne vidike, od katerih so bili nekateri še posebej pomembni v smislu subsidiarnosti in sorazmernosti. Na primer, v oceni
direktive o industrijskih emisijah, glavnega instrumenta EU za nadzor in blažitev učinkov industrijskih emisij EU na okolje in zdravje ljudi, so bile poudarjene pomembne koristi, ki izhajajo iz ukrepov na ravni EU v primerjavi z ukrepi samo na nacionalni in podnacionalni ravni. Ukrepi EU so na primer zagotovili doslednejši pristop pri sprejemanju okoljsko učinkovitih standardov za industrijske emisije z razmeroma majhnimi razlikami med državami članicami.
Mehanizem za preverjanje subsidiarnosti
Komisija je uresničila zavezo, ki jo je sprejela kot odgovor na priporočilo projektne skupine, naj pri določitvi osemtedenskega roka, v katerem morajo nacionalni parlamenti poslati obrazložena mnenja, izključi obdobje od 20. decembra do 10. januarja. To je prvič storila med božičnimi in novoletnimi prazniki na prehodu iz leta 2019 v leto 2020 ter nato v istem obdobju na prehodu iz leta 2020 v leto 2021. Kar zadeva njeno zavezanost pripravi skupnih odgovorov na obrazložena mnenja, ki jih v okviru mehanizma za preverjanje subsidiarnosti izdajo nacionalni parlamenti, ki predstavljajo sedem ali več glasov, noben zakonodajni predlog Komisije ni sprožil števila obrazloženih mnenj, potrebnega za dosego tega praga.
Podpredsednik Šefčovič je v pismu nacionalnim parlamentom z dne 8. aprila 2020 priznal, da je zaradi krize zaradi COVID-19 težko preveriti skladnost zakonodajnih predlogov z načelom subsidiarnosti v osmih tednih, kot je določeno v Protokolu št. 2 k Pogodbama. Zavzel se je, da bo to olajšal na dva načina.
·Tudi če bi bila mnenja nacionalnih parlamentov, ki izražajo pomisleke glede subsidiarnosti z zakonodajnimi predlogi (obrazložena mnenja), prejeta po izteku roka, bi jih Komisija upoštevala tako, da bi nanje opozorila ustreznega člana Komisije in zagotovila obsežen javni odgovor. Trije nacionalni parlamenti so izkoristili to možnost, vsi v zvezi z evropskimi podnebnimi pravili.
·Poleg tega bi Komisija nemudoma obvestila nacionalne parlamente o sprejemu zakonodajnega predloga za ublažitev učinkov krize zaradi COVID-19, ki bi ga Evropski parlament in Svet morda morala sprejeti v manj kot osmih tednih, v skladu z nujnim postopkom iz člena 4 Protokola št. 1 k Pogodbama. V letu 2020 je nacionalnim parlamentom sedemkrat poslala taka opozorila.
2.2 Evropski parlament
Leta 2020 je Evropski parlament uradno prejel 134 predložitev nacionalnih parlamentov, poslanih na podlagi Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti. Od teh 134 predložitev je bilo 13 obrazloženih mnenj in 121 prispevkov (predložitve, v katerih niso bili izraženi pomisleki glede subsidiarnosti). Za primerjavo, v letu 2019 je bilo predložitev 62, pri čemer nobena od njih ni bila obrazloženo mnenje.
V skladu s Prilogo VI k Poslovniku Evropskega parlamenta je za zagotavljanje skladnosti z načelom subsidiarnosti v celoti odgovoren Odbor za pravne zadeve (JURI). Vsakih šest mesecev je eden od članov po sistemu rotacije med političnimi skupinami imenovan za stalnega poročevalca za subsidiarnost. V prvi polovici leta 2020 je bil stalni poročevalec Gilles Lebreton (skupina Identiteta in demokracija), v drugi polovici leta pa Karen Melchior (skupina Renew Europe). Obrazložena mnenja, ki jih je Odbor prejel in kot taka potrdil, so v informativne namene vključena v dnevni red naslednje seje.
Odbor za pravne zadeve tudi redno pripravlja poročila o letnih poročilih Komisije o subsidiarnosti in sorazmernosti. Naslednje poročilo, pri katerem je bil za poročevalca imenovan Mislav Kolakušić (samostojni poslanec), bo zajemalo leta 2017, 2018 in 2019. Odbor za pravne zadeve prispeva tudi k polletnim poročilom o vprašanjih v zvezi s subsidiarnostjo in sorazmernostjo, ki jih pripravi COSAC.
Služba Evropskega parlamenta za raziskave še naprej pomaga Evropskemu parlamentu pri vključevanju vidikov subsidiarnosti in sorazmernosti v njegovo delo:
·s sistematičnim preverjanjem vidikov subsidiarnosti in sorazmernosti v ocenah učinka, ki jih je pripravila Komisija, ter usmerjanjem pozornosti na morebitne izražene pomisleke, zlasti s strani nacionalnih parlamentov in Odbora regij;
·z zagotavljanjem, da Evropski parlament pri svojem delu v celoti upošteva ti načeli, na primer pri izvajanju ocen učinka lastnih vsebinskih sprememb ali analiziranju dodane vrednosti predlogov za novo zakonodajo, ki jih Evropski parlament pripravi na podlagi člena 225 PDEU, in stroškov neukrepanja na ravni EU;
·s preverjanjem vidikov subsidiarnosti in sorazmernosti pri pripravi osnutkov ocen učinka, pri čemer se osredotoča na dodano vrednost EU.
Leta 2020 je pripravila pet prvih presoj ocen učinka Evropske komisije, eno oceno učinka, trinajst naknadnih evropskih ocen izvajanja, tri dokumente „izvajanje v praksi“, dve drugi naknadni oceni, dva tekoča kontrolna seznama, dve poročili o stroških neukrepanja na ravni EU, devet ocen evropske dodane vrednosti, pet dokumentov dodane vrednosti o obstoječih politikah EU, eno analizo evropske dodane vrednosti in šest ocen izvajanja. Uvedla je novo serijo publikacij o nacionalnih parlamentih in evropskih zadevah, da bi zagotovila pregled strukture nacionalnih parlamentov ter njihove obdelave, nadzora in izvajanja zakonodaje EU, pri čemer je objavila prva dva briefinga iz te serije.
2.3 Svet
Svet Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Svet) je v sklepih z dne 27. februarja 2020 z naslovom „Sklepi o boljši pripravi zakonodaje ,Zagotavljanje konkurenčnosti ter trajnostne in vključujoče rasti‘“
poudaril, „da je treba pri oblikovanju ukrepov, ki jih vsebujejo novi predlogi, za povečanje učinkovitosti vedno spoštovati temeljne pravice in enakost pred zakonom, pa tudi načelo subsidiarnosti, sorazmernosti in pravne varnosti, predvsem pa je treba upoštevati potrebe malih in srednjih podjetij (MSP), vključno z mikropodjetji“.
Kar zadeva načelo sorazmernosti, je nadalje poudaril „pomen MSP, vključno z mikropodjetji, kot ključnega gonila inovacij, zelenega prehoda, digitalizacije, zaposlovanja, trajnostne in vključujoče rasti ter socialne kohezije v naših družbah“. Dodal je, da bi bilo treba „interese in potrebe MSP, vključno z mikropodjetji [...] bolje opredeliti v vseh fazah postopka odločanja na ravni EU, da bi zagotovili, da bo zakonodaja jasna in predvidljiva ob najnižjih stroških, sorazmernih z velikostjo podjetij“.
Svet je 16. novembra 2020 sprejel sklepe o „o regulativnih peskovnikih in določbah o eksperimentiranju kot orodjih za regulativni okvir, ki bo inovacijam prijazen, za prihodnost primeren in odporen ter bo z njim mogoče obvladovati prelomne izzive v digitalni dobi“
, pri čemer je poudaril, da je treba vedno spoštovati in spodbujati načeli subsidiarnosti in sorazmernosti ter previdnostno načelo, in se skliceval na svoje sklepe o teh načelih iz maja 2016
.
Svet poleg izpolnjevanja obveznosti iz Pogodb obvešča države članice o mnenjih nacionalnih parlamentov o zakonodajnih predlogih Komisije. Generalni sekretariat Sveta je leta 2020 delegacijam razdelil 99 mnenj, izdanih v okviru postopka političnega dialoga. Prejel je devet obrazloženih mnenj v okviru Protokola št. 2.
2.4 Odbor regij
Odbor regij (v nadaljnjem besedilu: Odbor) je 8. maja 2020 izdal izjavo o odzivu na krizo zaradi COVID-19
, v kateri je pozval k večji podpori regionalnim in lokalnim organom ter skupnemu pregledu zdravstvenih kompetenc v skladu z načelom subsidiarnosti. Poudaril je, da morajo biti izredni ukrepi tudi med pandemijo COVID-19 sorazmerni, časovno omejeni in predmet demokratičnega preverjanja ter da morajo spoštovati načeli subsidiarnosti in upravljanja na več ravneh.
Odbor je v resoluciji z naslovom „Evropa, ki je prek svojih vasi, mest in regij bliže ljudem“
z dne 2. julija 2020 opredelil svoje prednostne naloge za obdobje 2020–2025 ter izrazil odločenost, da se bo še naprej „zavzemal za izboljšanje kakovosti zakonodaje EU in boljše predvidevanje njenega teritorialnega učinka ter spodbujanje načela aktivne subsidiarnosti“. Poudaril je tudi, da je pandemija „pokazala pomen ustrezne uporabe načela aktivne subsidiarnosti ter ključno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti na eni strani ter potrebo po usklajevanju in podpori na evropski ravni na drugi strani“. Za leto 2021 je napovedal, da bo natančno preučil nove politične pobude EU, da se zagotovi vključenost teritorialne razsežnosti in izpolnitev zahteve po dodani vrednosti EU, v skladu s priporočili projektne skupine za subsidiarnost in sorazmernost z vodilom „storiti manj, a učinkoviteje“ ter smernicami za boljše pravno urejanje.
Odbor je 12. oktobra 2020 objavil svojo prvo izdajo letnega regionalnega in lokalnega barometra EU
, v katerem se je osredotočil predvsem na vpliv pandemije COVID-19. Iz poročila je razvidno, da so bili regionalni in lokalni organi EU v ospredju reševanja zdravstvene krize ter bodo imeli tudi ključno vlogo pri uspešnem gospodarskem okrevanju. V svojih ključnih ugotovitvah poziva k večji vključenosti regionalnih in lokalnih organov pri upravljanju načrtov okrevanja za Evropo in nacionalnih načrtov za oživitev gospodarstva ter priporoča, naj evropski semester kot mehanizem upravljanja v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost vključuje kodeks ravnanja za vključevanje regionalnih in lokalnih organov v skladu z aktivno subsidiarnostjo. Poročilo tudi poziva regije in mesta, naj tesno sodelujejo pri pripravi nacionalnih načrtov, da se zagotovi njihova komplementarnost z regionalnimi in lokalnimi strategijami za oživitev gospodarstva. Nazadnje poročilo predlaga, naj Odbor in Komisija v okviru praktične uporabe načela aktivne subsidiarnosti organizirata letni forum za okrevanje in odpornost, da bi ugotovila, ali načrt okrevanja deluje v mestih in regijah.
Odbor je 2. julija 2020 sprejel resolucijo o delovnem programu Komisije za leto 2021
. Komisijo je pozval k nadaljnjemu sodelovanju, da bi se spodbujal koncept „aktivne subsidiarnosti“, med drugim prek mreže regionalnih središč za ocenjevanje izvajanja politike EU (RegHub)
ter z zagotavljanjem podpore Odboru pri razvoju projekta RegHub 2.0 za zagotavljanje povratnih informacij o izvajanju lokalne in regionalne politike EU na podlagi uporabniških izkušenj. Odbor je oktobra 2020 odobril nadaljevanje tega projekta in v mrežo sprejel nove člane
. Nova platforma Komisije Pripravljeni na prihodnost neposredno vključuje RegHub v svojo strukturo kot mrežo strokovnjakov, sam Odbor pa zastopajo trije člani v skupini za upravljanje platforme. To bistveno širi vlogo Odbora in bolje zagotavlja uporabo načela aktivne subsidiarnosti v celotnem zakonodajnem ciklu
.
Odbor je ocenil skladnost s subsidiarnostjo in sorazmernostjo v osmih zakonodajnih predlogih, o katerih je leta 2020 izdal mnenja. Ta mnenja so vsebovala bodisi neposredno oceno skladnosti s subsidiarnostjo in sorazmernostjo bodisi posebna priporočila za izboljšanje skladnosti.
Odbor je leta 2020 začel izvajati delovni program za subsidiarnost kot praktični instrument za letno spremljanje načela subsidiarnosti. Usmerjevalna skupina za subsidiarnost, ki ji predseduje nekdanji predsednik Odbora Karl-Heinz Lambertz, je opredelila pet prednostnih pobud za delovni program za subsidiarnost za leto 2020: digitalne storitve, evropski zeleni dogovor, zaščita našega okolja, socialna Evropa ter novi pakt o migracijah in azilu.
Odbor je sprejel resolucijo o zelenem dogovoru v partnerstvu z lokalnimi in regionalnimi oblastmi, v kateri je pozval k „doseganj[u] dejanskih rezultatov z upravljanjem na več ravneh in aktivno subsidiarnostjo“. Sprejel je mnenje o predlogu uredbe o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti (evropska podnebna pravila), pri čemer je poudaril pomen doseganja cilja, da „vsi ukrepi EU upoštevajo načelo o neškodovanju in v skladu z načelom aktivne subsidiarnosti v celoti spoštujejo vse ravni upravljanja kot sodelujoče v evropskem postopku sprejemanja odločitev in ne kot deležnike“. Sprejel je tudi mnenje o evropskem podnebnem paktu, ki ga je prepoznal kot odlično priložnost za izvajanje načela aktivne subsidiarnosti, saj so njegovi cilji v veliki meri skladni z glavnim ciljem pristopa aktivne subsidiarnosti: razviti vključujoč in konstruktiven način dela, ki v celoti izkorišča potencial večplastnega demokratičnega in upravljavskega okvira Unije.
Leta 2020 je bilo podmreži REGPEX, ki je del mreže za spremljanje subsidiarnosti ter je na voljo parlamentom in vladam regij z zakonodajnimi pooblastili za podporo njihovemu sodelovanju v zgodnji fazi zakonodajnega postopka (preverjanje subsidiarnosti), predloženih 18 prispevkov o subsidiarnosti in sorazmernosti. Podrobne informacije o teh prispevkih in povezave do predlogov Komisije, ki jih zadevajo, so na voljo na spletnem mestu REGPEX.
2.5
Sodišče Evropske unije
Sodišču Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sodišče) se leta 2020 ni bilo treba izreči glede domnevnih kršitev načela subsidiarnosti.
Sodišče je v več primerih, v katerih se je stranka sklicevala na načelo sorazmernosti, da bi izpodbijala zakonodajo EU, opozorilo, da je treba zakonodajalcu EU priznati široko diskrecijsko pravico na področjih, kjer njegovo delovanje zahteva politične, gospodarske in socialne odločitve ter na katerih mora opraviti zapletene presoje in ocene. Na zakonitost ukrepa, sprejetega na navedenih področjih, lahko vpliva le njegova očitna neprimernost glede na zastavljeni cilj.
Sodišče je z vidika načela sorazmernosti tako potrdilo veljavnost Direktive 2018/957 o spremembi direktive o napotitvi delavcev na delo, ko je zavrnilo ničnostno tožbo dveh držav članic. Spomnilo je, da načelo sorazmernosti zahteva, da morajo biti ukrepi iz zakonodaje EU primerni za uresničitev njenih legitimnih ciljev in ne smejo prekoračiti tistega, kar je potrebno za njihovo dosego.
Sodišče je, sklicujoč se na diskrecijsko pravico zakonodajalca EU pri urejanju napotitve delavcev za opravljanje storitev, presodilo, da merilo, ki ga je treba porabiti, ni, ali je bil ukrep, sprejet na takem področju, edini ali najboljši mogoč, saj lahko na zakonitost ukrepa vpliva samo njegova očitna neprimernost glede na zastavljeni cilj.
Sodišče je v sodbi odločilo, da široka diskrecijska pravica zakonodajalca EU ne velja izključno le glede narave in obsega spornih ukrepov, ampak delno tudi glede ugotavljanja osnovnih podatkov. Vendar mora zakonodajalec EU, tudi če ima široko diskrecijsko pravico, svojo odločitev utemeljiti z objektivnimi merili in preučiti, ali cilji, zastavljeni z izbranim ukrepom, lahko upravičijo negativne gospodarske posledice, ki so za nekatere gospodarske subjekte celo precejšnje.
Pri osnutkih zakonodajnih aktov se mora upoštevati, da so vse obremenitve gospodarskih subjektov čim manjše in sorazmerne s ciljem, ki se želi doseči. Sodišče je menilo, da državi članici, ki sta izpodbijali zakonitost Direktive (EU) 2018/597, nista dokazali, da njene spremembe presegajo tisto, kar je bilo potrebno za uresničitev njenih ciljev, in sicer zagotovitev svobode opravljanja storitev na pravični podlagi in večjega varstva napotenim delavcem.
Sodišče ni upoštevalo le pravnega okvira, na podlagi katerega je bila sprejeta izpodbijana direktiva. Poudarilo je tudi, da zakonodajalec EU ni storil očitne napake, saj je upošteval vse dejavnike in okoliščine, pomembne za položaj, ki naj bi ga direktiva urejala.
3.
Uporaba mehanizma za preverjanje subsidiarnosti v nacionalnih parlamentih
Komisija je leta 2020 prejela devet obrazloženih mnenj nacionalnih parlamentov. To je več kot leta 2019, ko prvič po uvedbi mehanizma za preverjanje subsidiarnosti ni bilo prejeto nobeno obrazloženo mnenje. Vendar pa je to tudi manj kot v prejšnjih letih, tako v absolutnem številu kot v primerjavi s skupnim številom mnenj, ki so jih poslali nacionalni parlamenti, ali skupnim številom mnenj o predlogih Komisije, za katere se uporablja mehanizem za preverjanje subsidiarnosti (glej tudi graf „Vrste mnenj“ v oddelku 4).
Od devetih obrazloženih mnenj, prejetih leta 2020, so se tri – od avstrijskega Bundesrat, francoskega Sénat in nizozemske Eerste Kamer – nanašala na predlog uredbe o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti (evropska podnebna pravila), ki ga je Komisija sprejela 4. marca 2020.
Namen tega predloga je bil (i) vključiti cilj podnebne nevtralnosti EU do leta 2050, določen v evropskem zelenem dogovoru, v zakonodajo, (ii) določiti dolgoročne usmeritve politike, (iii) zagotoviti predvidljivost za vlagatelje ter (iv) zagotoviti preglednost in odgovornost. Vključeval je ukrepe za spremljanje napredka in ustrezno prilagajanje ukrepov ter obravnaval krivuljo za dosego cilja do leta 2050, med drugim z vmesnim ciljem do leta 2030, ki ga je treba določiti na podlagi celovite ocene učinka.
Komisija je o tem prvotnem predlogu prejela devet mnenj sedmih domov parlamentov, vključno s tremi obrazloženimi mnenji, ter nato še tri mnenja treh domov parlamentov o spremenjenem predlogu, predstavljenem septembra, glede določitve podnebnega cilja Unije, da bi se do leta 2030 zmanjšale emisije za najmanj 55 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Še en dom je odgovoril na javno posvetovanje, ki ga je Komisija izvajala od marca do junija o ravni ambicioznosti podnebnega cilja do leta 2030.
Vsi trije domovi, ki so predložili obrazložena mnenja, so zavrnili predlagano uporabo delegiranih aktov za določitev krivulje med ciljem zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030 in ciljem podnebne nevtralnosti do leta 2050. Poleg tega je Eerste Kamer menila, da uporaba člena 192(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (redni zakonodajni postopek) namesto člena 192(2) (soglasje) ni sorazmerna s pomenom in področjem uporabe predloga.
V večini mnenj, poslanih v okviru političnega dialoga, so se na splošno podprli cilji predloga, vendar je bilo v njih navedeno strinjanje s pomisleki, izraženimi v obrazloženih mnenjih glede uporabe delegiranih aktov za določitev krivulje za obdobje 2030–2050. Nekateri domovi so zahtevali tudi, naj se upošteva specifična mešanica virov energije in prilagoditveni potencial vsake države članice ali naj se odločitev glede načina in roka doseganja ciljev do leta 2050 prepusti državam članicam. Drugi so pozvali, naj potek za doseganje ciljev temelji na uporabi obnovljivih virov energije namesto na jedrski energiji ali k določitvi dodatnega vmesnega cilja za leto 2040. Ena zahteva je bila tudi, da se finančna podpora EU prilagodi glede na finančno zmogljivost posamezne države članice.
Komisija je v svojih odgovorih pojasnila, da bo krivuljo uporabila kot orodje za oceno napredka pri doseganju cilja podnebne nevtralnosti in za oceno učinkovitosti obstoječih politik. Začetno in končno točko te krivulje ter merila, ki jih je treba upoštevati pri njeni določitvi, bi morala določiti sozakonodajalca, tako da prenos pooblastila ne bi vključeval nobenega „bistvenega elementa“ v smislu člena 290 PDEU. Komisija je navedla tudi, da je člen 192(1) PDEU ustrezna pravna podlaga glede na cilje predloga. Opozorila je, da je pravna podlaga člena 192(2) za zakonodajni postopek izjema od splošnega pravila iz člena 192(1) in bi jo bilo zato treba ozko razlagati v skladu s sodno prakso Sodišča.
Komisija je pojasnila tudi, da je bil razvoj elektroenergetskega sektorja, ki temelji predvsem na obnovljivih virih energije, pomemben del evropskega zelenega dogovora, vendar je predlog, ker ni določil posebnega poteka za dosego cilja podnebne nevtralnosti, v celoti spoštoval pravico držav članic do določitve lastne mešanice virov energije. Poudarila je močno podporo, ki bi jo prejeli podnebni cilji EU v prihodnjem dolgoročnem proračunu EU, začasno okrepljenem z novim instrumentom za okrevanje „NextGenerationEU“. Poudarila je tudi, da bo mehanizem za pravični prehod zagotovil ciljno usmerjeno podporo regijam in sektorjem, ki jih bo prehod na zeleno gospodarstvo najbolj prizadel, tako da bo prehod pošten in vključujoč ter nihče ne bo zapostavljen.
Obrazloženi mnenji danskega Folketing in švedskega Riksdag sta se nanašali na predlog direktive o ustreznih minimalnih plačah v Evropski uniji, ki ga je Komisija sprejela 28. oktobra 2020. Folketing in Riksdag sta menila, da predlog presega pristojnosti EU na tem področju ter da je ukrepe za oblikovanje plač najbolje urejati na nacionalni ravni. Po njunem mnenju bi se lahko cilj predloga, da se delavcem zagotovi dostop do minimalnih plač, ki jim omogočajo primeren življenjski standard, ne glede na to, kje v EU delajo, zadovoljivo dosegel na nacionalni ravni. Folketing je menil, da predlog ne spoštuje pogodbene svobode socialnih partnerjev ter da so bili doseženi boljši rezultati glede višjih plač ali manjšega deleža slabo plačanih delavcev, kadar nacionalni organi niso bili vključeni v določanje meril za kolektivne pogodbe in njihovo uveljavljanje. Riksdag je menil, da ni jasne čezmejne razsežnosti, saj se pogoji in sistemi oblikovanja plač med državami precej razlikujejo, ter da ukrepanje EU na tem področju nima dodane vrednosti.
Češki Senát ni poslal obrazloženega mnenja, vendar se je strinjal s pomisleki Folketinga in Riksdaga glede pristojnosti EU ter izrazil dvome glede sorazmernosti predloga, saj bi bilo priporočilo Sveta primernejše od direktive.
Komisija je odgovorila, da je namen predloga spodbuditi kolektivna pogajanja o plačah v vseh državah članicah, ne da bi se pri tem pod vprašaj postavljale posebne značilnosti nacionalnih sistemov in tradicij. V celoti je spoštoval nacionalne pristojnosti in avtonomijo socialnih partnerjev, ne da bi skušal uskladiti raven najnižjih plač v EU ali vzpostaviti enoten mehanizem za določanje minimalnih plač v vseh državah članicah. Zato je spoštoval omejitve, določene v njegovi pravni podlagi, členu 153 PDEU. Komisija je pojasnila tudi, da je bila direktiva učinkovitejša od priporočila, saj je zagotovila gotovost glede zavezujoče narave zahtev, ki jih morajo uporabiti države članice, hkrati pa jim je omogočila, da odločajo o oblikah in metodah izvajanja, vključno s tem, da lahko socialnim partnerjem na njihovo skupno zahtevo poverijo to izvajanje.
Ostala štiri obrazložena mnenja so se nanašala na spremenjeni predlog sklepa o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije, ki ga je Komisija sprejela 28. maja 2020 (obrazloženo mnenje je poslal švedski Riksdag), predlog uredbe o ustanovitvi Sklada za pravični prehod, ki ga je Komisija sprejela 14. januarja 2020 (obrazloženo mnenje je poslala češka Poslanecká sněmovna), spremenjeni predlog prenovitve Uredbe o izvajanju enotnega evropskega neba, ki ga je Komisija sprejela 22. septembra 2020 (obrazloženo mnenje je poslala malteška Kamra tad-Deputati), ter Novi pakt Komisije o migracijah in azilu, ki ga je Komisija sprejela 23. septembra 2020 (obrazloženo mnenje je poslal madžarski Országgyűlés).
Kar zadeva lastna sredstva, je Riksdag menil, da bi morali biti gospodarski ukrepi Evropske unije kot odziv na krizo zaradi COVID-19 začasni, dobro usmerjeni in sorazmerni, vendar pa je Komisija predlagala precejšnje zadolževanje na trgih za okrepitev programov EU, ne da bi pojasnila, ali bi bila ta sredstva namenjena predvsem ublažitvi vpliva krize COVID-19. Za Riksdag so bili zato ukrepi mnogo preobsežni, da bi dosegli cilje predloga, poleg tega pa Komisija ni jasno utemeljila, zakaj bi se to zadolževanje moralo izvajati na ravni EU in ne na nacionalni ravni.
Komisija je odgovorila, da je načrt za okrevanje „NextGenerationEU“ enkratni instrument za nujno pomoč, ki je bil vzpostavljen začasno ter se uporablja izključno za odzivanje na krize in ukrepe za okrevanje. Poleg tega je glede na naravo krize primerno uporabiti člen 122 PDEU, ki predvideva možnost ukrepov, ki ustrezajo gospodarskim razmeram in o katerih se odloča v duhu solidarnosti med državami članicami. Države članice zaradi obsežnosti potrebnih ukrepov ne bi mogle v zadostni meri doseči ciljev, ki bi se uresničevali z načrtom Komisije za okrevanje. Komisija je dodala, da je treba velik del izredne podpore zagotoviti z nepovratnimi sredstvi državam članicam, saj samo posojila visoko zadolženim državam ne bi omogočila izvajanja reform in naložb, nujno potrebnih za hitro okrevanje in odpornejše gospodarstvo po vsej EU.
Kar zadeva Sklad za pravični prehod, je Poslanecká sněmovna menila, da je zahteva, naj države članice pripravijo temeljite območne načrte za pravični prehod, v katerih podrobno opisujejo načrtovano podporo velikim podjetjem, mikro upravljanje in da posega v njihove pristojnosti pri deljenem upravljanju. Poleg tega zahteve po utemeljevanju naložb, na primer, da so potrebne za zaščito znatnega števila delovnih mest ali večje zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, niso bile jasno opredeljene.
Komisija je odgovorila, da zahteva, naj države članice podrobnosti načrtov, ki ji omogočajo preverjanje, ali so izpolnjeni veljavni pogoji za upravičenost do podpore, ni nova, saj je bila značilna že za prejšnje okvire načrtovanja, in je spoštovala načelo subsidiarnosti. Države članice bi se lahko odločile, da bodo podprle produktivne naložbe v podjetja, ki niso mala in srednje velika, če predlagane naložbe izpolnjujejo določene pogoje, zlasti ustvarjanje delovnih mest. Izpolnjevanje zahtev po večjem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in zaščiti znatnega števila delovnih mest je bilo treba tudi oceniti za vsak primer posebej glede na veliko število referenčnih vrednosti, ki se uporabljajo v sistemu EU za trgovanje z emisijami, ter potrebo po upoštevanju posebnih razmer na regionalnem trgu dela in sorazmernega pomena zadevne industrije.
Kar zadeva enotno evropsko nebo, se Kamra tad-Deputati ni strinjala z razširitvijo področja pristojnosti Komisije in Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu (EASA). Opozorila je, da so službe zračnega prometa na letališču Malta v celoti pod nadzorom vlade, zato bi bile strukturne spremembe, kot je omogočanje EASA, da kot organ za oceno uspešnosti sprejema popravne ukrepe, na primer prenos teh storitev na drugega ponudnika, v nasprotju z nacionalnimi varnostnimi in obrambnimi politikami. Po njenem mnenju bi bilo treba za pospešitev izvajanja enotnega evropskega neba izbrati manj vsiljive instrumente, ki upoštevajo posebne teritorialne značilnosti posamezne države članice.
Komisija je v svojem odgovoru poudarila, da evropski zračni promet deluje kot mreža. Posledično je mogoče cilje enotnega evropskega neba doseči le z ukrepi EU, ki urejajo položaj, ravnanje in sodelovanje različnih deležnikov v vseh državah članicah, vključno z uporabniki evropskega zračnega prostora, izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa in letališči. Pojasnila je, da izključno izvajanje služb zračnega prometa po imenovanju s strani države članice v skladu s trenutnim programom uspešnosti že vključuje ureditev o gospodarski, varnostni in okoljski uspešnosti imenovanih izvajalcev. Pri tem posvetovalni organ podpira Komisijo, naloge, ki naj bi bile dodeljene EASA, pa ne vključujejo politične presoje. Komisija je poudarila tudi, da mora organ za oceno uspešnosti uvesti popravne ukrepe, kadar načrti niso bili izvedeni ali cilji niso bili doseženi, da bi se zagotovili učinkovito zavezujoči cilji in načrti glede uspešnosti.
Kar zadeva pakt o migracijah in azilu, je Országgyűlés izrazil dvome glede pravne podlage štirih predlogov in mehanizma za spremljanje spoštovanja človekovih pravic, ki ga predvideva peti predlog. Opozoril je, da bodo predlogi, če bodo sprejeti, državam članicam nalagali obveznosti, ne da bi se v zadostni meri upoštevale posebne nacionalne značilnosti in pristojnosti za odločanje. Országgyűlés je izrazil dvome glede splošne nujnosti teh obveznosti in strah, da bodo predlagane določbe povzročile neizvedljivost postopkov na nacionalnih mejah, ki prispevajo k upravljanju migracij, kot so tranzitna območja. Podvomil je tudi o sorazmernosti svežnja, saj bi državam članicam naložil nesorazmerne obveznosti in korenito spremenil azilni sistem EU.
Komisija je v svojem odgovoru utemeljila pravno podlago za svoje predloge. Pojasnila je, da so ukrepi EU potrebni za preprečitev, da bi nesorazmerno breme migracijskega pritiska padlo na posamezno državo članico, ter da je predlog o upravljanju azila in migracij zelo prilagodljiv, saj se lahko države članice odločijo, kako bodo prispevale. Poudarila je, da predlagani mehanizem spremljanja ni pritožbeni mehanizem, temveč vdelan nadzorni mehanizem, namenjen podpori nacionalnim organom. Države članice bi se lahko odločile, da nadzor zaupajo že obstoječim neodvisnim nadzornim organom. Poudarila je tudi, da je sedanji pravni okvir omejil uporabo postopka na mejah EU na številne natančno opredeljene primere. Zato tega postopka ni mogoče šteti za splošni azilni postopek v državi članici.
4.
Politični dialog z nacionalnimi parlamenti
Splošne ugotovitve
Nacionalni parlamenti so Komisiji v letu 2020 poslali 255 mnenj. To je več kot leta 2019 (159), vendar manj kot v preteklih letih (576 v letu 2017 in 569 v letu 2018).
Od teh 255 mnenj se jih je 99 (39 %), vključno z devetimi obrazloženimi mnenji (3 %), nanašalo na zakonodajne predloge Komisije, za katere se uporablja mehanizem za preverjanje subsidiarnosti. Preostalih 156 mnenj (61 %) se je nanašalo na nezakonodajne pobude, kot so sporočila, ali pa so bila to mnenja na lastno pobudo, ki niso bila neposredno povezana s pobudo Komisije. To je med deležem iz leta 2019, ko se večina mnenj ni nanašala na zakonodajne predloge, in deležem iz prejšnjih let, ko se je večina mnenj nanašala na pobude, za katere se uporablja mehanizem za preverjanje subsidiarnosti.
Sodelovanje in področje uporabe
Podobno kot v prejšnjih letih se je število mnenj, poslanih Komisiji, med nacionalnimi parlamenti zelo razlikovalo. Deset najdejavnejših domov parlamentov je izdalo 217 mnenj. To je 85 % vseh mnenj, kar je najvišja koncentracija v zadnjih letih (2019: 73 %; 2018: 83 %; 2017: 74 %; 2016: 73 %). Nasprotno pa 12 domov parlamentov (17 leta 2019, 10 leta 2018) ni izdalo nobenega mnenja.
Med desetimi nacionalnimi parlamenti ali domovi parlamentov, ki so v letu 2020 poslali največ mnenj, so bili portugalska Assembleia da República (40 mnenj), španski Cortes Generales (28 mnenj), romunski Senat (28 mnenj), češki Senát (22 mnenj), romunska Camera Deputaților (22 mnenj), nemški Bundesrat (21 mnenj), francoski Sénat (19 mnenj), češka Poslanecká sněmovna (17 mnenj), italijanska Camera dei Deputati (10 mnenj) in švedski Riksdag (10 mnenj), ki so bili tudi v preteklih letih med najdejavnejšimi domovi parlamentov. V Prilogi 2 je navedeno število mnenj, ki so jih poslali posamezni domovi parlamentov.
Glavne teme mnenj v političnem dialogu
V letu 2020 je odziv EU na krizo zaradi COVID-19 pritegnil največ pozornosti nacionalnih parlamentov in sprožil 66 mnenj, kar je 26 % vseh prejetih mnenj. Od tega se jih je 44 neposredno nanašalo na načrt za okrevanje „NextGenerationEU“ ali del načrta, vključno s spremenjenimi predlogi za večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 in sklep Sveta o virih lastnih sredstev. Nadaljnjih 11 mnenj se je nanašalo na pobude, sprejete v zgodnji fazi krize, pred sprejetjem instrumenta „NextGenerationEU“, sedem se jih je nanašalo na poznejše pobude, štiri mnenja nacionalnih parlamentov pa so bila mnenja na lastno pobudo o posebnih vidikih krize.
Največje število mnenj je sprožil predlog Komisije o evropskih podnebnih pravilih. Sprožil je 12 mnenj, od katerih so bila tri obrazložena (za več o tem glej oddelek 3 zgoraj).
Druga vprašanja, ki so vzbudila največ pozornosti nacionalnih parlamentov, so bila umetna inteligenca, Konferenca o prihodnosti Evrope in evropski zeleni dogovor.
V Prilogi 3 so navedene posamezne pobude Komisije, ki so sprožile vsaj pet mnenj.
·Odziv na krizo zaradi COVID-19
Komisija je prejela 11 mnenj šestih domov parlamentov o pobudah, ki jih je sprejela v zgodnji fazi pandemije, do sredine maja 2020. Ta mnenja so na splošno izražala podporo. Nekateri domovi so podali predloge, kot so posodobitve zdravstvene infrastrukture v državah članicah, izposojanje denarja na ravni EU in ne na nacionalni ravni ter vzpostavitev močnega naložbenega programa v regiji Zahodnega Balkana. Komisija je v svojih odgovorih pozdravila te predloge in navedla, da je večina vključena v njene nadaljnje ukrepe.
Komisija je 27. maja predstavila pomemben načrt okrevanja za popravilo gospodarske in socialne škode, ki jo je povzročila pandemija, in usmeritev EU na pot trajnostnega in odpornega okrevanja z izkoriščanjem celotnega potenciala proračuna. Načrt temelji na novem instrumentu „NextGenerationEU“, ki ga dopolnjujeta ciljno usmerjena revizija večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 in sprememba sklepa o virih lastnih sredstev, ki EU omogoča, da zbere 750 milijard EUR na finančnih trgih. Celoten sveženj je vseboval dve politični sporočili, in sicer „Čas za Evropo: obnova in priprava za naslednjo generacijo“ ter „Proračun EU kot gonilo načrta okrevanja za Evropo“, revizijo letnega delovnega programa Komisije za leto 2020, sprejetega 27. maja, in 21 zakonodajnih predlogov, sprejetih v naslednjih dneh.
Komisija je prejela 44 mnenj 13 domov parlamentov o različnih delih svežnja. V večini teh mnenj je bila izražena podpora pobudam Komisije. Izjema sta bili dve mnenji, in sicer obrazloženo mnenje o spremenjenem predlogu sklepa o sistemu lastnih sredstev Evropske unije in mnenje o predlogu novega mehanizma Unije na področju civilne zaščite. Nekateri nacionalni parlamenti so predlagali: (i) podaljšanje ciljnega obdobja za proračun novega mehanizma za okrevanje in odpornost na celotno sedemletno programsko obdobje; (ii) revizijo razdelitve sredstev med države članice, da se upošteva dejanski vpliv pandemije na njihova gospodarstva in družbe; (iii) ustvarjanje dodatnih novih virov, ki bi v celoti pokrivali odplačilo v okviru „NextGenerationEU“; (iv) povečanje sredstev, dodeljenih za kohezijo, kmetijstvo, migracije in upravljanje meja ali varnost in obrambo. Več nacionalnih parlamentov je izrazilo tudi jasno podporo pogojevanju dostopa do financiranja s spoštovanjem načela pravne države.
Komisija se je v odgovorih sklicevala na dogovor, ki ga je Evropski svet dosegel 21. julija o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 in svežnju za okrevanje. Poudarila je pomen hitre uporabe podpore za okrevanje ter pojasnila, da bi se morale zaveze za nepovratna sredstva in posojila sprejeti do konca leta 2023, vendar bi se lahko plačila nadaljevala do konca leta 2026, tj. skoraj celotno trajanje večletnega finančnega okvira. Poudarila je, da se bo izguba BDP splošno uporabljala pri določanju razdelitve sredstev med države članice, in potrdila, da bo leta 2021 predlagala košarico novih lastnih sredstev. Komisija je tudi priznala, da bi moralo biti financiranje dobro usmerjeno in uravnoteženo med različnimi prednostnimi nalogami EU, da bi se zagotovilo dolgoročno uravnoteženo okrevanje, ter pojasnila, da je „NextGenerationEU“ vključeval instrumente za povečanje kohezijske podpore državam članicam, dodatna sredstva za razvoj podeželja in Sklad za pravični prehod, da bi bila gospodarstva v fazi odprave posledic krize odpornejša in bolj trajnostna. Navedla je, da je v sklepih Evropskega sveta z dne 21. julija financiranje za vprašanja, povezana z migracijami, upravljanje meja, varnost in obrambo, čeprav manjše v primerjavi s predlogi z dne 27. maja, še vedno večje kot v prejšnjem programskem obdobju. Pozdravila je podporo nacionalnih parlamentov mehanizmu pogojevanja z načelom pravne države. Nazadnje je Komisija poudarila neposredno vlogo večine nacionalnih parlamentov pri tem, da je vsaka država članica odobrila sklep o virih lastnih sredstev po njegovem sprejetju s strani Sveta v skladu s svojimi ustavnimi zahtevami.
Komisija je prejela sedem mnenj dveh nacionalnih parlamentov o zakonodajnih predlogih, sprejetih pozneje v letu kot odziv na krizo zaradi COVID-19. Ta mnenja so na splošno podpirala cilje predlogov. Vendar je v mnenju o predlogu za oblikovanje „prospekta EU za okrevanje“, ki bo olajšal dokapitalizacijo podjetij, prizadetih zaradi krize, izražen strah, da bi lahko obveznost priprave prospekta predstavljala upravno breme, ki bi otežilo zmanjšanje emisij. Komisija je v svojem odgovoru pojasnila, da so v predlog vključene izjeme za manjše ponudbe vrednostnih papirjev in tudi poenostavljen prospekt.
Komisija je prejela tudi štiri mnenja na lastno pobudo o posebnih vidikih odziva na pandemijo, ki sta jih izdala dva doma parlamentov. Namen teh mnenj je bil: (i) spodbuditi selitev proizvodnje zdravil nazaj v EU; (ii) okrepiti izredne ukrepe v okviru skupne kmetijske politike za odpravo posledic pandemije; (iii) zagotoviti, da vlade spoštujejo načelo pravne države pri sprejemanju izrednih ukrepov, kot je uporaba aplikacij za sledenje, ter (iv) letalskim prevoznikom začasno dovoliti, da potnikom, katerih leti so bili odpovedani, povrnejo znesek v obliki dobroimetja/bona namesto takojšnjega vračila denarja.
·Umetna inteligenca
Komisija je 19. februarja sprejela belo knjigo o umetni inteligenci – evropski pristop k odličnosti in zaupanju. Predstavila je možnosti politike, ki bodo omogočile zaupanja vreden in varen razvoj umetne inteligence v Evropi, pri čemer se bodo v celoti spoštovale vrednote in pravice državljanov EU. Sestavljata jo dva stebra: okvir politike za zbiranje sredstev vzdolž celotne vrednostne verige, da se pospeši razvoj umetne inteligence („ekosistem odličnosti“) in ključni elementi prihodnjega regulativnega okvira („ekosistem zaupanja“).
Komisija je o tej beli knjigi prejela šest mnenj šestih domov parlamentov. Opredeljena sta bila dva sklopa mnenj: ena skupina domov se je osredotočila na potrebo po oblikovanju regulativnega okvira, ki bi vzpostavil pravno varnost za razvijalce in uporabnike ter spodbujal inovacije v Evropi, druga skupina pa je opozorila, da bi vsa prezgodnja regulativna prizadevanja lahko ovirala inovacije. En dom je predlagal, da se doda tretji steber v obliki „ekosistema gibčnosti“, ki bi zagotavljal potrebno svobodo in področje uporabe za eksperimentiranje. Nekateri domovi so zahtevali tudi ustrezno geografsko ravnovesje pri razvoju centrov odličnosti v EU, izpostavili izzive pomanjkanja znanj in preusposabljanja ali poudarili potrebo po razvoju novih postopkov informacijske varnosti in zaščiti pravic posameznikov.
Komisija je v odgovorih potrdila svoj cilj vzpostaviti poseben pravni okvir za aplikacije umetne inteligence z uporabo pristopa, ki temelji na tveganju. Pojasnila je, da njen namen ni bil regulirati tehnologijo kot samo ali jo postavljati pod vprašanj, temveč regulirati posebne aplikacije ali uporabe, ki bi lahko ogrozile temeljne pravice in varnost, pri čemer se je strinjala, da je treba opredeliti visoko tvegane aplikacije umetne inteligence. Prav tako se je strinjala, da morajo pravila omogočati prožne prilagoditve glede na prihodnji razvoj in tehnologije. Potrdila je ustanovitev približno 200 vozlišč digitalnih inovacij po Evropi, da bi se spodbudila široka uporaba digitalnih tehnologij, tudi s strani mikropodjetij in zagonskih podjetij, kar bi moralo prispevati k zbliževanju med regijami z izmenjavo najboljših praks in znanja, skupnega vsem vozliščem. Komisija se je tudi strinjala, da je treba razviti izobraževanje o umetni inteligenci na vseh ravneh in vseživljenjsko učenje o umetni inteligenci.
·Konferenca o prihodnosti Evrope
Komisija je 22. januarja sprejela sporočilo z naslovom „Priprava konference o prihodnosti Evrope“, v katerem je predstavila svoja stališča o konferenci. Menila je, da bi morala biti konferenca odprta razprava s poudarkom na tem, kaj je pomembno za državljane, ki bo dostopna državljanom iz različnih družbenih okolij in iz vseh koncev Unije. Predlagala je dva vzporedna sklopa, pri čemer bi se prvi osredotočal na politiko in na to, kaj bi si Unija morala prizadevati doseči, drugi pa na institucionalne zadeve, v katerih bi morala Komisija nastopiti v vlogi spodbujevalke in poštene posrednice. Prav tako je menila, da bi bilo treba zasnovo, strukturo, obseg in časovni razpored konference določiti s skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije ter da bi morali imeti nacionalni in regionalni parlamenti in drugi akterji pomembno vlogo na konferenci ter da bi jih bilo treba spodbujati k organizaciji dogodkov, povezanih s konferenco.
Komisija je o tem sporočilu prejela pet mnenj petih domov parlamentov. En dom je poslal mnenje na lastno pobudo (brez sklicevanja na sporočilo), eden pa pismo na isto temo. Vsi domovi so zahtevali enako raven zastopanosti in enake pravice za nacionalne parlamente na plenarnem zasedanju konference, kot jih ima Evropski parlament, ter zahtevali sodelovanje nacionalnih parlamentov v upravljavskih strukturah konference, saj so menili, da je njihovo neposredno sodelovanje bistveno za prevzemanje odgovornosti pri organizaciji in rezultatu konference. To stališče je bilo ponovljeno na srečanjih konference COSAC, v treh pismih, ki jih je COSAC naslovila na institucije EU, in v 34. polletnem poročilu konference COSAC.
Kar zadeva obseg in morebitne rezultate konference, so nekateri domovi nasprotovali vsakršnim razpravam o spremembah Pogodbe, drugi pa so bili odprti za take razprave. En dom je prosil za pojasnitev pravnega značaja konference in njene zmogljivosti za predlaganje takih sprememb. Predlagane teme za razpravo so bile pravna država in temeljna načela, pravice in vrednote, preglednost postopka odločanja EU, vloga nacionalnih parlamentov v tem postopku in glavne teme strateške agende Evropskega sveta. Nacionalni parlamenti so poudarili tudi pomen povratnih informacij s konference in nadaljnjega spremljanja rezultatov. Predložili so različne predloge za vključevanje državljanov, na primer organiziranje prireditev zunaj prestolnic, prilagajanje javnega vmesnika spretnostim in pričakovanjem mladih ter posvečanje zadostne pozornosti enakosti spolov.
Komisija je v odgovorih pozdravila močno sodelovanje nacionalnih parlamentov pri pripravi konference ter poudarila, da bi lahko z izmenjavo svojih izkušenj, organizacijo dogodkov in zagotovitvijo, da bo konferenca dosegla čim več državljanov, ključno prispevali k uspehu konference. Strinjala se je, da krovne ambicije EU, kot so določene v njenih političnih prednostnih nalogah in strateški agendi Evropskega sveta, zagotavljajo širok okvir. Poleg tega lahko državljani izpostavijo vse, kar se jim zdi pomembno. Potrdila je, da je pripravljena prevzeti svojo vlogo pri proučevanju, kako lahko EU izboljša svoje demokratične procese in poveča svojo legitimnost.
·Evropski zeleni dogovor
Komisija je 11. decembra 2019 sprejela sporočilo z naslovom „Evropski zeleni dogovor“, v katerem je določila novo strategijo za rast, katere cilj je preobraziti Unijo v pravično in uspešno družbo s sodobnim, konkurenčnim in z viri gospodarnim gospodarstvom, ki v letu 2050 ne bo ustvarjalo nobenih neto emisij toplogrednih plinov in v katerem bo rast ločena od rabe virov. Sporočilo je vključevalo prvotni časovni načrt ključnih politik in ukrepov, potrebnih za dosego teh ciljev.
Komisija je o tem sporočilu prejela pet mnenj petih domov parlamentov. Nekateri so izrazili pomisleke glede učinka prehoda na gospodarstva držav članic, pri čemer so prosili, naj bo prehod pravičen, ohrani tehnološko nevtralnost in omogoči vsaki državi članici, da si izbere svojo pot, ali pa naj Komisija pregleda cilj EU glede doseganja ogljične nevtralnosti do leta 2050 in način, kako jo doseči. Drugi so pozdravili prednostno obravnavo, ki jo je Komisija namenila okoljskim in podnebnim vprašanjem, ter se zavzeli za določitev ambicioznih ciljev. Nacionalni parlamenti so poudarili tudi, da je prehod na trajnostno gospodarstvo mogoč le z javno podporo, kar pomeni, da je treba ustrezno ublažiti socialne stiske pri prehodu in uvesti spodbude za zasebne akterje, da bi finančno sodelovali pri izvajanju evropskega zelenega dogovora.
Komisija je v odgovorih poudarila svojo zavezanost uresničevanju agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030, ki je sestavni del njene agende. Pojasnila je, da bodo glede na začasne naložbe brez primere, potrebne za odpravo negativnih učinkov krize zaradi COVID-19, današnje politične odločitve določale prihodnost prihodnjih generacij. Zato ne želi vlagati v zastarelo gospodarstvo, ki temelji na fosilnih gorivih, temveč graditi zeleno, digitalno, vključujoče in odporno gospodarstvo, primerno za 21. stoletje. Strinjala se je, da je za uspeh pri tem potreben pravičen prehod na podnebno nevtralno prihodnost, pri katerem ni nihče zapostavljen, ter se sklicevala na mehanizem za pravični prehod, ki ga je predlagala za podporo vsem državam članicam, pri čemer se osredotoča na ogljično najintenzivnejše regije. Poudarila je tudi, da v celoti spoštuje pravico držav članic, da izberejo svojo mešanico virov energije, ter da predlogi, ki jih je predstavila ali jih bo predstavila za dosego ciljev evropskega zelenega dogovora, temeljijo na dokazih in temeljitih ocenah učinka.
5.
Stiki, obiski, srečanja, konference in druge dejavnosti
Obiski Komisije v nacionalnih parlamentih in srečanja z njimi
Člani Komisije so leta 2020 opravili 101 obisk v nacionalnih parlamentih ali (virtualna) srečanja z delegacijami nacionalnih parlamentov. To je bilo kljub motnjam, ki jih je povzročil COVID-19, več kot leta 2019 (55). Po prošnji predsednice von der Leyen, naj vsak član Komisije v prvih dveh letih svojega mandata obišče vse države članice in se redno sestaja z nacionalnimi parlamenti, je bilo izvedenih več obiskov nacionalnih parlamentov januarja (17) in februarja (15), vendar je izbruh pandemije prekinil ta trend. Od aprila do konca leta je večina srečanj med nacionalnimi parlamenti in člani Komisije potekala v obliki videokonferenc.
Leta 2020 se je glavni pogajalec EU za brexit Michel Barnier prav tako sestal z 12 nacionalnimi parlamenti. Uradniki Komisije, večinoma visoki uradniki, so se udeležili več kot 20 srečanj odborov nacionalnih parlamentov, da bi o zakonodajnih predlogih razpravljali na bolj tehnični ravni. Uradniki Komisije so imeli tudi 23 predstavitev (od tega 17 na videokonferencah) za predstavnike nacionalnih parlamentov v Bruslju o različnih temah, kot so „NextGenerationEU“, Konferenca o prihodnosti Evrope, evropski zeleni dogovor, novi pakt o migracijah in azilu ali letno poročilo o stanju pravne države. Predstavitve na videokonferencah so omogočile razširitev občinstva na uslužbence nacionalnih parlamentov v prestolnicah, s čimer se je povečalo število udeležencev in izboljšalo vzpostavljanje stikov Komisije z nacionalnimi parlamenti.
Predstavništva Komisije v državah članicah so ostala v pogostih stikih z nacionalnimi parlamenti, zlasti glede procesa evropskega semestra in drugih gospodarskih zadev. Leta 2020 so organizirala 254 obiskov ali dogodkov, ki so vključevali nacionalne parlamente.
Medparlamentarna srečanja in konference
Medparlamentarno sodelovanje se je v letu 2020 kljub pandemiji nadalje razvijalo. Potekala so številna medparlamentarna srečanja in konference, večinoma v obliki videokonferenc in po navadi s sodelovanjem članov Komisije, med drugim:
ØKonferenca odborov parlamentov za zadeve Unije (COSAC);
Øevropski parlamentarni teden;
Ømedparlamentarna konferenca o stabilnosti, gospodarskem usklajevanju in upravljanju;
Ømedparlamentarni konferenci za skupno zunanjo in varnostno politiko ter skupno varnostno in obrambno politiko;
Øskupina za skupni parlamentarni nadzor Europola;
Øprvo srečanje medparlamentarnega odbora o oceni dejavnosti agencije Eurojust;
Ømedparlamentarna konferenca na visoki ravni o migracijah in azilu;
Ømedparlamentarni konferenci o „zelenem dogovoru in SKP“ ter „za socialno in pravično Evropo“.
LXIV. plenarnega zasedanja konference COSAC, ki je potekalo 30. novembra in 1. decembra 2020 v obliki videokonference, se je udeležila predsednica Komisije von der Leyen. Prvič po letu 2013 je predsednik Komisije sodeloval na konferenci COSAC. Teme razprav na plenarnem zasedanju COSAC so bile pregled nemškega predsedstva, spoznanja, pridobljena iz krize zaradi COVID-19 o sodelovanju na področju pandemij in zdravstva, prihodnost Evrope, čezatlantski odnosi in partnerstvo z Afriko. Predsednica von der Leyen je imela osrednji govor o skupnem evropskem odzivu na pandemijo, večletnem finančnem okviru, instrumentu „NextGenerationEU“ in Konferenci o prihodnosti Evrope. Pozvala je, naj se kriza izkoristi kot priložnost ne le za popravilo škode, temveč tudi za korak naprej, da bi se zgradila bolj trajnostna, odpornejša in digitalna Evropa. Poudarila je potrebo po boljši pripravljenosti in evropskem sodelovanju v podobnih situacijah v prihodnosti ter pomembno vlogo nacionalnih parlamentov pri pretvorbi sredstev EU v projekte, ki bodo ustvarili delovna mesta in rast.
Redni srečanji predsednikov COSAC sta potekali 20. in 21. januarja 2020 v Zagrebu ter 14. septembra 2020 v obliki videokonference. Januarsko srečanje, ki se ga je udeležila podpredsednica Šuica, se je osredotočalo na prednostne naloge hrvaškega predsedstva in Konferenco o prihodnosti Evrope. Septembrsko srečanje, ki se ga je udeležil izvršni podpredsednik Timmermans, se je osredotočalo na prednostne naloge nemškega predsedstva, posledice pandemije COVID-19 in dosedanja spoznanja.
Pandemija je povzročila odpoved načrtovanih srečanj v živo, kot sta LXIII. plenarno zasedanje konference COSAC in konferenca predsednikov nacionalnih parlamentov Evropske unije. Vendar pa je uporaba videokonferenc omogočila organizacijo več izrednih srečanj predsednikov. Prvo srečanje je potekalo 16. junija 2020 za nadomestitev preklicanega plenarnega zasedanja. Udeležil se ga je podpredsednik Šefčovič, osredotočalo pa se je na skupni evropski odziv na pandemijo in njene posledice na večletni finančni okvir 2021–2027 ter na Konferenco o prihodnosti Evrope. Dve drugi izredni srečanji predsednikov sta se osredotočali na aktualna vprašanja: 29. oktobra 2020 ob sodelovanju podpredsednice Jourove in komisarja Reyndersa o poročilu Komisije o pravni državi za leto 2020 ter 23. novembra 2020 ob sodelovanju izvršne podpredsednice Vestager o obravnavi posledic pandemije in spoznanjih, pridobljenih z vidika konkurence. 26. junija 2020 in 17. septembra 2020 sta bila organizirani tudi dve srečanji med predsedniki in gospodom Barnierjem o odnosih med EU in Združenim kraljestvom.
Po izrednem srečanju predsednikov 16. junija 2020 ter plenarnem zasedanju 30. novembra in 1. decembra 2020 je 32 delegatov iz nacionalnih parlamentov sopodpisalo pisma predsednikom Evropskega parlamenta, Evropskega sveta, Sveta in Komisije. Junijsko pismo je pozdravilo skupni evropski odziv na krizo zaradi COVID-19, poudarilo pomen pravočasnega sprejetja večletnega finančnega okvira in zahtevalo ustrezno zastopanost nacionalnih parlamentov na Konferenci o prihodnosti Evrope. V decembrskem pismu je bila ponovljena zadnja zahteva, pri čemer je bilo pojasnjeno, da bi morali imeti nacionalni parlamenti v idealnih razmerah enake pogoje kot Evropski parlament pri organizaciji konference, v njenem usmerjevalnem odboru in pri pripravi sklepnih ugotovitev. V pismu je bil predlagan tudi decentraliziran pristop z organizacijo več dogodkov v državah članicah in njihovih regijah.
Ratifikacija sklepa o virih lastnih sredstev
Svet je 14. decembra sprejel sklep o sistemu virov lastnih sredstev Unije. Preden začne veljati, ga morajo odobriti vse države članice v skladu s svojimi ustavnimi zahtevami. V večini držav članic to vključuje parlamentarno ratifikacijo. En nacionalni parlament, hrvaški Hrvatski Sabor, je ta postopek ratifikacije končal že 18. decembra 2020.
6.
Vloga regionalnih parlamentov
Regionalni parlamenti posredno prispevajo k odnosom Komisije z nacionalnimi parlamenti. V skladu s Protokolom št. 2 k Pogodbama se vsak nacionalni parlament pri preverjanju subsidiarnosti osnutkov zakonodajnih aktov EU za namene izdaje obrazloženega mnenja posvetuje, kadar je to primerno, z regionalnimi parlamenti, ki imajo zakonodajna pooblastila.
Poslanci regionalnih parlamentov so zastopani tudi v Odboru regij, ki izvaja dejavnosti spremljanja prek mreže za spremljanje subsidiarnosti in svoje spletne platforme, zasnovane v podporo sodelovanju regionalnih parlamentov z zakonodajnimi pooblastili pri mehanizmu zgodnjega opozarjanja o subsidiarnosti (REGPEX). Poleg tega prek mreže RegHub sodelujejo pri platformi Komisije „Pripravljeni na prihodnost“, ki je del njenih prizadevanj za boljše pravno urejanje.
V Pogodbah sicer ni izrecnih določb o neposredni interakciji med Komisijo in regionalnimi parlamenti, vendar pa Komisija upošteva njihov prispevek. Več regionalnih parlamentov je neposredno Komisiji posredovalo resolucije o različnih vprašanjih, kot so Konferenca o prihodnosti Evrope, sprejetje proračuna EU in sklep Sveta o virih lastnih sredstev EU, nemško predsedstvo, evropski zeleni dogovor in varstvo podnebja, zeleno in socialno gospodarstvo, akcijski načrt za krožno gospodarstvo, strategija „od vil do vilic“, predlog o ustreznih minimalnih plačah, mehanizem Unije na področju civilne zaščite, regionalna politika na Azorih in na Poljskem, geografsko blokiranje, zaščita beguncev in migrantov, preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, razmere v Gorskem Karabahu ter poziv k takojšnji osvoboditvi študenta programa Erasmus Mundus, aretiranega v Egiptu. En regionalni parlament je predložil tudi odgovore na več javnih posvetovanj, ki jih je začela Komisija, drugi pa je predložil mnenje prek nacionalnega parlamenta. Člani Komisije so se tudi sestali z nekaterimi regionalnimi parlamenti.
7.
Sklepna ugotovitev
Trend, opažen v letu 2019, in sicer da se je večina mnenj nacionalnih parlamentov nanašala na nezakonodajne pobude Komisije ali pa je šlo za mnenja na lastno pobudo, se je ohranil tudi leta 2020. To kaže zanimanje nekaterih nacionalnih parlamentov, da bi bili akterji pri oblikovanju politik EU, in to ne le pri preverjanju subsidiarnosti, temveč tudi prej in v drugih fazah procesa, z zagotavljanjem v prihodnost usmerjenega političnega prispevka.
Več kot četrtina mnenj nacionalnih parlamentov, poslanih Komisiji v letu 2020, se je nanašala na odziv na krizo zaradi COVID-19, kar kaže močno zavzetost nacionalnih parlamentov v času krize.
Kljub motnjam, ki jih je povzročil COVID-19, so imeli člani Komisije več srečanj z nacionalnimi parlamenti kot leta 2019. Predsednica von der Leyen in člani Komisije so se aktivno udeležili številnih medparlamentarnih srečanj, vključno s LXIV. plenarnim zasedanjem konference COSAC. Nacionalni parlamenti so obsežno uporabljali videokonference, ki so Komisiji zagotovile daljnosežnejši način za predstavitev pobud. Uporaba digitalnih orodij se je izkazala za učinkovito pri krepitvi ter poglobitvi izmenjav med Komisijo in nacionalnimi parlamenti. Ta orodja bi lahko koristila politični izmenjavi tudi po pandemiji.
Komisija je v letu 2020 na dva načina pomagala nacionalnim parlamentom pri preverjanju subsidiarnosti. Prvič, pri določitvi osemtedenskega roka za predložitev obrazloženih mnenj je izvzela čas božičnih in novoletnih praznikov. Drugič, pokazala je prožnost pri prejemu obrazloženih mnenj po izteku obdobja preverjanja, da bi se upoštevale morebitne praktične težave, ki bi jih lahko imeli nacionalni parlamenti zaradi krize zaradi COVID-19.
Komisija je svoje politične vezi z lokalnimi in regionalnimi organi poglobila tudi z novo platformo „Pripravljeni na prihodnost“, ki pripravlja zakonodajo, primerno za prihodnost.