Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Izobraževanje odraslih

(raziskovalno mnenje na zaprosilo slovenskega predsedstva)

(2021/C 374/04)

Poročevalka:

Tatjana BABRAUSKIENĖ

Zaprosilo	dopis slovenskega predsedstva Sveta, 19. 3. 2021
Pravna podlaga	člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Sklep predsedstva	23. 3. 2021
Pristojnost	strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	21. 6. 2021
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	8. 7. 2021
Plenarno zasedanje št.	562
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	233/3/5

1.   Sklepi in priporočila

1.1

EESO ceni, da se Evropska komisija v nedavnih pobudah, v glavnem v novem programu znanj in spretnosti za Evropo, bolj osredotoča na izobraževanje odraslih, usposabljanje ter pridobivanje znanj in spretnosti. Poziva k takojšnjemu oblikovanju in izvajanju dobro usmerjenih političnih ukrepov, ki jih morajo spremljati spodbude za podporo državam članicam, na kar je opozoril že v mnenju Ustrezni izobraževalni sistemi za odpravo neskladja v znanju in spretnostih – kakšen prehod je potreben (1)?

1.2

EESO poudarja, da morata hitro izumljanje in razširjanje novih tehnologij spremljati učinkovito izpopolnjevanje in preusposabljanje. Meni, da je učinek, ki ga ima kriza zaradi COVID-19 na evropsko družbo in gospodarstvo, še bolj izpostavil pomen učinkovitih ukrepov izobraževanja in usposabljanja ter visokokakovostnih delovnih mest za spodbujanje trajnostnega in pravičnega okrevanja in odpornosti družbe in gospodarstva, kar je ključno, da bo Evropa premagala posledice pandemije. Naložbe v izobraževanje odraslih ter razvijanje znanj in spretnosti so lahko odločilne za gospodarsko okrevanje in socialno Evropo.

1.3

EESO priporoča, naj Evropska komisija in države članice okrepijo politike na področju izobraževanja odraslih s celostnim pristopom ter izboljšajo dostopnost in kakovost izobraževanja in vključenost vanj, pri tem pa upoštevajo nacionalne pristojnosti in načelo subsidiarnosti. Politike naj izboljšajo v širšem smislu, pri čemer morajo razmisliti o učinkovitih strategijah za izpolnjevanje novih zahtev po znanjih in spretnostih, prilagojenih lokalnim potrebam. EESO poudarja, da je treba izboljšati pedagogiko in andragogiko na področju izobraževanja odraslih s kakovostnim osnovnim izobraževanjem, stalnim poklicnim razvojem ter boljšimi in pravičnimi delovnimi pogoji, pa tudi spodbudnim delovnim okoljem za pedagoge v izobraževanju odraslih.

1.4

EESO poudarja, da izobraževanje odraslim bistveno pomaga pri izboljševanju in pridobivanju državljanskih veščin ter prevzemanju aktivne vloge v družbi. Vseživljenjsko učenje bi moralo za vse postati način življenja, saj bi tako premagali razlike in neenakosti v družbi. Tudi na delovnem mestu bi moralo postati stalnica. V zvezi s tem je več kot pomembno pojma znanja in spretnosti uporabljati in razumeti v širšem smislu, kadar govorimo o delovnem mestu, pri čemer je treba družbeno in zasebno življenje dojemati kot del celovitega procesa razvoja znanj in spretnosti.

1.5

EESO poudarja pomen izobraževanja odraslih ter obžaluje, da ga institucije EU in številne države članice ne uvrščajo med politične prednostne naloge, čeprav je bistveno za izkoriščanje celotnega potenciala zaposlovanja in socialnega vključevanja ter za omogočanje odraslim, da so aktivni udeleženci na trgu dela in demokratični državljani. EESO priporoča, naj države članice okrepijo politiko, upravljanje in financiranje na področju izobraževanja odraslih v skladu z načeli Unescovih štirih stebrov izobraževanja (2), in sicer „učiti se, da bi vedeli, da bi znali delati, da bi znali živeti skupaj, in učiti se biti“. Da bo mogoče uresničiti cilj trajnostnega razvoja 4, je treba učinkovito podpreti civilno družbo, da se vzpostavi partnerstvo za ponujanje izobraževanja odraslih v priložnostnih in neformalnih oblikah ter se dejansko dosežejo ljudje.

1.6

EESO predlaga, naj Evropska komisija in države članice določijo dosegljive dolgoročne cilje in, ob upoštevanju regionalnih razlik, za vsako državo članico vzpostavijo sistem stalnega spremljanja udeležbe v izobraževanju odraslih ter visokokakovostnega in dostopnega vseživljenjskega učenja, vključno z usposabljanjem zaposlenih. Ta sistem bi moral zagotoviti, da bo imel vsakdo znanja, spretnosti, kompetence in odnos, ki jih Evropa potrebuje za pravično, povezano, trajnostno, digitalno in premožno družbo. Pomembno je tudi izboljšati raziskave in zbiranje podatkov na sektorski in nacionalni ravni o potrebah po znanjih in spretnostih ter o napovedovanju le-teh, da se posodobi izobraževanje odraslih, ki se soočajo s spremembami, izboljšajo podatki o naložbah držav članic v izobraževanje odraslih ter zagotovi pogosto spremljanje in zbiranje podatkov o učenju in usposabljanju zaposlenih. Socialni partnerji in civilna družba bi morali biti dejavno vključeni v izboljšanje nacionalnega zbiranja podatkov o znanjih in spretnostih, vključno z analizo, napovedovanjem in predvidevanjem potreb po njih.

1.7

Države članice morajo pospešiti izvajanje Priporočila Sveta z dne 19. decembra 2016 z naslovom Poti izpopolnjevanja: nove priložnosti za odrasle (3), da se vsem nizko usposobljenim in nizkokvalificiranim odraslim omogoči razvoj osnovnih znanj in spretnosti ter usmerjanje in motivacija, da se udeležijo usposabljanja za izboljšanje življenja in zaposljivosti. EESO poziva Evropsko komisijo in države članice, naj poskrbijo, da bo 80 odstotkov odraslih imelo osnovna digitalna znanja in spretnosti, in sicer tako, da jih podprejo, da brezplačno pridobijo tovrstna znanja in spretnosti, ter jih tako spodbudijo k pridobivanju kompetenc za delo in vsakdanje življenje.

1.8

EESO poudarja, da vsi odrasli, ne glede na kvalifikacije in socialno-ekonomsko okolje, potrebujejo podporo za dostop do kakovostnega in vključujočega vseživljenjskega učenja ter za potrjevanje svojih znanj in spretnosti ter kompetenc. Javni zavodi za zaposlovanje bi morali omogočiti lažji in boljši dostop do pravičnega in brezplačnega usmerjanja in svetovanja ter poskrbeti za to, da bodo vsi odrasli obveščeni o možnostih vseživljenjskega učenja ter da se bodo delavci zavedali, kako se bodo spreminjala delovna mesta ter katera znanja in spretnosti bodo potrebni za nova delovna mesta in naloge.

1.9

EESO poziva Komisijo in države članice, naj s socialnimi partnerji izvajajo kampanje za obveščanje in ozaveščanje odraslih in delavcev, na katere bo vplival zeleni in digitalnih prehod, da bo delovna sila pridobila potrebna znanja in spretnosti. Komisija bi morala organizirati letne dogodke po zgledu evropskega tedna poklicnih znanj in spretnost, s pomočjo katerih bi odrasle ozaveščala o izobraževanju odraslih in nadaljnjem izobraževanju in jih motivirala k temu ter podprla nacionalne politike.

1.10

EESO opozarja na pomen subsidiarnosti v zvezi s politikami izobraževanja odraslih, ki morajo upoštevati vlogo nacionalnih in sektorskih socialnih partnerjev pri opredeljevanju potreb po znanjih in spretnostih ter upravljanju nacionalnih sistemov za financiranje in dostop do izobraževanja odraslih ter usposabljanja zaposlenih. EESO meni, da bi bilo treba z izvajanjem evropskega stebra socialnih pravic zagotoviti, da imajo vsa podjetja pravico in zmožnost oblikovati strategije za znanja in spretnosti za svoje potrebe po inovacijah ter v okviru zelenega in digitalnega prehoda podpirati pravičen prehod delavcev in kakovostno vajeništvo za mlade in odrasle. Smernice Sveta za zaposlovanje (2020) (4) jasno razlikujejo med zagotavljanjem pravice do usposabljanja in zagotavljanjem individualnih izobraževalnih računov kot enega od možnih orodij, ki državam omogoča, da se odločijo, kako bodo takšne pravice uresničevale. Individualni izobraževalni računi so orodja, ki bi lahko zagotovila pravico do usposabljanja. Vsi odrasli in delavci bi morali imeti – v skladu s kolektivnimi pogodbami in nacionalno zakonodajo – pravico do kakovostnega usposabljanja, plačanega študijskega dopusta, kvalifikacij, vrednotenja priložnostnega in neformalnega učenja ter kakovostnega in prožnega usmerjanja in svetovanja. Države članice EU morajo v sodelovanju s socialnimi partnerji vzpostaviti finančne mehanizme in orodja za lažji dostop odraslih, zlasti delavcev, do učenja in usposabljanja.

1.11

EESO opozarja države članice, naj odraslim, zlasti tistim iz prikrajšanega socialno-ekonomskega okolja, dajo enak dostop do vseživljenjskega učenja, ki bo ustrezalo njihovemu interesu za osebni ali poklicni razvoj. Mlade, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo (NEET), migrante in begunce ter prikrajšane in ranljive skupine je treba ciljno podpreti; enako velja za starejše, da se zagotovi aktivno in zdravo staranje. Odbor poziva Komisijo, naj poskrbi za to, da bo vidik izobraževanja nove strategije EU o pravicah invalidov zajemal učeče se vseh starosti, da bo izobraževanje odraslih fizično dostopno in brezplačno za vse invalide in osebe z učnimi težavami ter da bodo imeli učitelji na voljo usposabljanje o tem, kako prilagoditi svoje poučevanje in omogočiti tudi dostopnost spletnega pouka.

1.12

EESO poudarja, da je demokratično upravljanje ključnega pomena za sisteme izobraževanja in usposabljanja, vključno z učinkovitim socialnim dialogom in smiselnim posvetovanjem z organizacijami civilne družbe, da se podpre razvoj znanj in spretnosti pri vseh odraslih, zlasti delavcih in brezposelnih, hkrati pa izpolnijo cilji EU glede udeležbe v izobraževanju odraslih, kot so opredeljeni v akcijskem načrtu za evropski steber socialnih pravic, priporočilu Sveta o poklicnem izobraževanju in usposabljanju (PIU) ter izjavi iz Osnabrücka, in da se prispeva k prihodnji resoluciji Sveta o evropskem programu za izobraževanje odraslih. Odbor opozarja, da sta socialni dialog in interakcija med sindikati in delodajalci ključna za okrepitev dostopa do izobraževanja odraslih za vse, spodbujanje prožnosti in usmerjanja, usklajevanje usposabljanja s potrebami na trgu dela, zagotavljanje kakovosti usposabljanja in financiranje usposabljanja.

1.13

EESO poudarja, da morajo imeti vsi odrasli, zlasti delavci, boljši dostop do posodobljenih informacij o postopkih priznavanja in vrednotenja. To se lahko doseže z učinkovitim izvajanjem Priporočila Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja (5) ter zagotavljanjem, da so za sisteme vrednotenja v vseh državah EU na voljo zadostna javna sredstva. Delodajalci in sindikati lahko s priznavanjem usposabljanja pripomorejo k višanju ravni kvalifikacij delavcev ter prispevajo k njihovemu poklicnemu razvoju in pravičnemu prehodu na trgu dela. Vključevanje socialnih partnerjev v upravljanje izobraževanja odraslih, usposabljanje zaposlenih in sisteme plačanega študijskega dopusta je ključno, pri čemer je treba med socialnimi partnerji tudi spodbujati skupne ukrepe.

1.14

EESO poudarja, da sta izpopolnjevanje in preusposabljanje izjemnega pomena za podporo zelenemu in digitalnemu prehodu gospodarskih panog ter ju je treba obravnavati kot družbeno in gospodarsko odgovornost, da se zagotovi vključujoče usposabljanje za kakovostna delovna mesta ter pravičen prehod za vse. V podporo izpopolnjevanju in preusposabljanju delovne sile so potrebne v prihodnost usmerjene industrijske strategije, ki vključujejo učinkovite politike na področju znanj in spretnosti. Te strategije lahko pripomorejo k pravičnemu in socialno poštenemu prehodu na podnebno nevtralno gospodarstvo prek uravnoteženja trga dela, ki prispeva k vključujoči digitalizaciji in visokokakovostnim delovnim mestom. Podjetja potrebujejo učinkovito podporo za krepitev in financiranje svojih strategij za izpopolnjevanje in preusposabljanje delovne sile, da bi spodbudila inovacije. Hkrati je treba upoštevati splošne gospodarske in socialne interese. V kolektivnih pogodbah bi bilo treba določiti dostop do različnih oblik plačanega študijskega dopusta za osebne in poklicne potrebe delavcev. EESO opozarja države članice, naj z nacionalnimi ukrepi in kolektivnimi pogodbami čim prej uskladijo dostop delavcev do plačanega študijskega dopusta v okviru konvencije Mednarodne organizacije dela št. 140 o plačanem študijskem dopustu in naj s podporo socialnih partnerjev poskrbijo za to, da bo njeno izvajanje učinkovito.

1.15

EESO se zavzema za trajnostno nacionalno financiranje izobraževanja odraslih, dopolnjeno z učinkovito uporabo sredstev EU, tudi iz mehanizma za okrevanje in odpornost, da se v okviru digitalnega in zelenega prehoda gospodarstva podpreta gospodarska rast in odporna družba. To je mogoče doseči z zagotavljanjem kakovostnega in vključujočega izobraževanja vseh odraslih, vključno z brezposelnimi in drugimi osebami zunaj trga dela, pri čemer bi bilo treba poskrbeti, da bo usposabljanje na voljo in dostopno vsem delavcem. To zahteva jasno zavezo na evropski in nacionalni ravni, da se ustrezen delež razpoložljivih sredstev nameni spodbujanju razvoja sistematičnih in usklajenih sistemov izobraževanja odraslih, kar mora biti ključni del nacionalnih načrtov.

1.16

EESO poudarja, da je treba zagotoviti, da bosta izobraževanje odraslih in usposabljanje kakovostna, ustrezna, učinkovita in vključujoča. Države članice bi bilo treba spodbujati k temu, da poskrbijo za jasno opredelitev učnih rezultatov in ključnih kompetenc v vseh programih in učnih načrtih izobraževanja in usposabljanja zaposlenih, Evropska komisija pa bi si morala še naprej prizadevati za izvajanje Priporočila Sveta z dne 22. maja 2018 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (6) in spodbujanje skupnih ukrepov socialnih partnerjev. Pomembno je izboljšati sisteme zagotavljanja kakovosti za izobraževanje odraslih in razširiti evropski referenčni okvir za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja (EQAVET) Evropske komisije, da bo veljal za izobraževanje odraslih, nadaljnje poklicno izobraževanje in usposabljanje, vajeništva in usposabljanje zaposlenih. Pri tem je treba misliti na to, da se potrebe gospodarstva, delodajalcev in delavcev prenesejo v programe in učne načrte izobraževanja odraslih.

1.17

EESO poziva države članice, naj podjetja in sindikate v največji možni meri vključijo v oblikovanje strategij za razvoj znanj in spretnosti za digitalni in zeleni prehod gospodarskih panog. Predlaga, da se okoljske politike povežejo z izobraževalnimi in sprejmejo nacionalne strategije za zelene spretnosti in kompetence, da bi se vsi odrasli v okviru vseživljenjskega učenja seznanili s podnebnimi spremembami, okoljsko odgovornostjo in trajnostnim razvojem; v ta namen naj bodo imenovani nacionalni koordinatorji.

1.18

EESO poziva Evropsko komisijo in države članice, naj okrepijo politike na področju izobraževanja odraslih, da bo kakovostno in vključujoče izobraževanje za življenjske veščine pravica vseh odraslih ter da se z odpravo neskladja v znanju in spretnostih ter z izboljšanjem upravljanja in financiranja izobraževanja odraslih, vključno z usposabljanjem zaposlenih, doseže in poveča cilj 60-odstotne letne udeležbe v izobraževanju odraslih. Evropsko komisijo poziva, naj v okviru delovne skupine ponovno vzpostavi odprte metode koordinacije med ministrstvi držav članic EU, ki so pristojna za izobraževanje odraslih, socialnimi partnerji in civilno družbo, ter zagotovi, da se bo plodno delo prejšnjih delovnih skupin o izobraževanju odraslih nadaljevalo. Poziva tudi k vzpostavitvi platforme za nacionalne koordinatorje za izobraževanje odraslih, socialne partnerje in deležnike, ki bi bila ločena od elektronske platforme za izobraževanje odraslih v Evropi (EPALE) (7), ter k rednemu srečevanju teh akterjev v okviru mreže.

2.   Ozadje mnenja

2.1

Zaradi koronavirusne krize, demografskih sprememb, digitalizacije trga dela in razogljičenja gospodarstva se delovna mesta in naloge močno spreminjajo. Že pred pandemijo se je napovedovalo, da se bodo na dveh od petih delovnih mest nekatere naloge spremenile in da se bo zaradi digitalizacije spremenilo 14 % delovnih mest (podatki Cedefopa). Do leta 2030 bi se lahko zaradi zelenega prehoda gospodarskih panog po vsem svetu ustvarilo do 20 milijonov delovnih mest (podatki OECD). Približno 128 milijonov odraslih (8) – to je 46,1 % odraslega prebivalstva Evrope – potrebuje izpopolnjevanje in preusposabljanje. Digitalizacija, robotizacija, novi gospodarski modeli, kot je industrija 4.0, ter krožno gospodarstvo in ekonomija delitve vplivajo na nove zahteve po znanjih in spretnostih, zato bodo potrebni usklajeni ukrepi za dodatno spodbujanje izobraževanja odraslih v Evropi.

2.2

Voditelji držav EU so se 7. maja 2021 sestali na socialnem vrhu v Portu, da bi okrepili evropski steber socialnih pravic. Cilj ukrepov, predlaganih v akcijskem načrtu za evropski steber socialnih pravic, je ustvariti „številnejša in boljša delovna mesta“, spodbujati „znanja in spretnosti ter enakost“ ter izboljšati socialno zaščito in vključevanje. Voditelji so si zastavili cilje za leto 2030, npr. vsako leto bi se moralo vsaj 60 % odraslih izobraževati in vsaj 80 % odraslih bi moralo imeti vsaj osnovna digitalna znanja in spretnosti. Ti cilji se nanašajo na prvo načelo evropskega stebra socialnih pravic, ki določa, da ima vsakdo „pravico do kakovostnega in vključujočega izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja, da lahko ohrani in pridobi znanja in spretnosti, ki mu omogočajo polno udeležbo v družbi in uspešno obvladovanje prehodov na trgu dela,“ ter na pravice, navedene v četrtem načelu, vključno s podporo usposabljanju in prekvalifikaciji, zlasti dostopu mladih do nadaljnjega izobraževanja, vajeništva in pripravništva.

2.3

Izvajanje nedavnih političnih pobud Evropske komisije (9) v zvezi z vseživljenjskim učenjem, izpopolnjevanjem in preusposabljanjem mora prispevati k doseganju ciljev evropskega stebra socialnih pravic glede izobraževanja odraslih, in sicer z učinkovitim socialnim dialogom s socialnimi partnerji in s posvetovanjem s civilno družbo. V skladu s Priporočilom Komisije (EU) 2021/402 (10) je treba sisteme izobraževanja odraslih dopolniti z učinkovitimi sistemi vseživljenjskega usmerjanja ter svetovalnimi dejavnostmi in dejavnostmi ozaveščanja, vključevanjem ranljivih skupin in uvedbo učinkovitih sistemov vrednotenja neformalnega in priložnostnega učenja za vse.

3.   Splošne ugotovitve

3.1

Okrepljeno demokratično upravljanje na evropski in nacionalni ravni ter izkoriščanje potenciala socialnih partnerjev za prepoznavanje potreb po znanju in spretnostih ter izboljševanje vključevanja na trg dela sta bistvena za oblikovanje in izvajanje dostopnejših in kakovostnejših sistemov izobraževanja odraslih za izboljšanje življenjskih in socialnih veščin vseh, vključno z ozaveščanjem o trajnostnem razvoju, okoljski odgovornosti, demokratičnem državljanstvu, strpnosti in evropskih vrednotah. Pomembno je okrepiti politike na področju izobraževanja odraslih v širšem smislu in razmisliti o učinkovitih strategijah za izpolnjevanje novih potreb po znanjih in spretnostih.

3.2

Učinkovit socialni dialog s socialnimi partnerji in posvetovanje s civilno družbo sta bistvenega pomena za uspešno oblikovanje in izvajanje politik na področju izobraževanja odraslih. Socialni partnerji imajo ključno vlogo pri opredeljevanju potreb po znanjih in spretnostih ter posodabljanju profilov kvalifikacij, saj podjetja in delavci vsakodnevno doživljajo spremembe delovnih mest in nalog. Podjetja in delavci morajo biti v celoti vključeni v oblikovanje strategij za razvoj znanj in spretnosti za digitalni in zeleni prehod gospodarskih panog.

3.3

Da bi bili sistemi izobraževanja odraslih vsem bolj dostopni, so potrebne močne nacionalne strategije in nadaljnje politično sodelovanje med državami EU, zlasti med ministrstvi, socialnimi partnerji na področju izobraževanja in ustreznimi deležniki v civilni družbi. Za učinkovit dostop do izobraževanja odraslih in usposabljanja zaposlenih je pomembno povezati politike EU ter nacionalne, regionalne in lokalne politike. Poleg tega je treba povezati različna politična področja, da bi lahko izobraževanje odraslih izboljšali s socialno in okoljsko politiko, politiko za digitalizacijo in finančno politiko.

3.4

Ambiciozen cilj glede udeležbe v izobraževanju odraslih, določen v akcijskem načrtu za evropski steber socialnih pravic, je mogoče doseči, če bo EU s pobudo, podprto s priporočilom Sveta, spodbudila vlade, da zagotovijo boljši dostop ter zadostno financiranje izobraževanja odraslih in usposabljanje zaposlenih z različnimi finančnimi orodji. EESO opozarja na svoje mnenje Trajnostno financiranje vseživljenjskega učenja ter razvoja znanj in spretnosti zaradi pomanjkanja kvalificirane delovne sile (11) in poudarja, da so trajnostne javne naložbe v izobraževanje odraslih ter učinkovite zasebne naložbe v usposabljanje zaposlenih osnovni pogoj za uspešnost ukrepov politike za socialno in ekonomsko vključevanje učečih se vseh starosti ter podporo podjetjem. Zato se morajo načrt okrevanja, instrument Next Generation EU in drugi skladi EU (npr. ESS+, Sklad za pravični prehod) uporabljati učinkovito in dosledno za podporo politikam izobraževanja in usposabljanja v okviru evropskega semestra.

3.5

EESO opozarja (12), da je treba izboljšati znanja in spretnosti ter kompetence in odnos vseh Evropejcev do okolja ter da je treba obravnavati potrebe po znanju in spretnostih. Države članice EU morajo okoljske politike povezati z izobraževalnimi ter sprejeti nacionalne strategije za zelene spretnosti in kompetence, da bi vse odrasle v okviru vseživljenjskega učenja seznanile s podnebnimi spremembami, okoljsko odgovornostjo in trajnostnim razvojem ter zagotovile, da imajo tudi delavci zelene spretnosti in kompetence, potrebne za pravičen prehod gospodarskih panog.

3.6

Podpora za usposabljanje mora biti na voljo tistim, ki jo najbolj potrebujejo, kot so nizkokvalificirani delavci in delavci z netipičnimi oblikami zaposlitve. Usposabljanje zaposlenih in usposabljanje zunaj podjetja, ki pa ga financira podjetje, morata podpirati razvoj znanj in spretnosti, ki izpolnjujejo potrebe podjetij in delavcev. Za dostop vseh delavcev, ne glede na njihovo raven usposobljenosti in pogodbeni status, do izpopolnjevanja in preusposabljanja je treba skleniti sektorske in nacionalne sporazume ter sporazume na ravni podjetij, da se opredelijo potrebe po usposabljanju in določbe o njem. Skleniti je treba kolektivne pogodbe, da se delavcem prek različnih pobud zagotovi dostop do izobraževanja odraslih in plačanega študijskega dopusta.

3.7

EESO opozarja na resolucijo Sveta o prenovljenem evropskem programu za izobraževanje odraslih (13) in poudarja, da si morajo države članice bolj prizadevati za izboljšanje kakovosti poučevanja na področju izobraževanja odraslih, in sicer s krepitvijo osnovnega izobraževanja in stalnega poklicnega razvoja s sodelovanjem učiteljev, z omogočanjem mobilnosti učiteljev, vodij usposabljanja in drugega osebja v izobraževanju odraslih ter z zagotavljanjem dobrih delovnih pogojev in podpornega delovnega okolja za pedagoge v izobraževanju odraslih. Potreben je učinkovit socialni dialog s sindikati, da bi se lahko dogovorili o ukrepih za večjo privlačnost poklica ter za boljše zaposlovanje in zadržanje zaposlenih na delovnih mestih.

3.8

Vzpostavitev evropske platforme za izmenjavo digitalnega gradiva in tečajev v okviru akcijskega načrta za digitalno izobraževanje 2021–2027 ter evropski standardi za mikrokvalifikacije so lahko koristni za izboljšanje dostopa do izobraževanja odraslih in zaupanja vanj. Učeči se potrebujejo celovite informacije o tem, ali bodo na tečajih pridobili polne ali delne kvalifikacije ali mikrokvalifikacije, kdo potrjuje in zagotavlja kakovost tečajev, ali in kako so priznani ter kako bi jih bilo mogoče pretvoriti v polne kvalifikacije.

---

(1)  UL C 228, 5.7.2019, str. 16.

(2)  https://en.unesco.org/themes/education/research-foresight/revisiting-learning

(3)  UL C 484, 24.12.2016, str. 1.

(4)  Smernice za politike zaposlovanja.

(5)  UL C 398, 22.12.2012, str. 1.

(6)  UL C 189, 4.6.2018, str. 1, https://ec.europa.eu/education/education-in-the-eu/council-recommendation-on-key-competences-for-lifelong-learning_sl.

(7)  https://epale.ec.europa.eu/sl

(8)  Cedefop: Empowering adults through upskilling and reskilling pathways. Volume 1: adult population with potential for upskilling and reskilling, februar 2020.

(9)  Te pobude so sporočilo o programu znanj in spretnosti za Evropo za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost, Priporočilo Sveta z dne 24. novembra 2020 o poklicnem izobraževanju in usposabljanju (PIU) za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost (UL C 417, 2.12.2020, str. 1), sporočilo Podpiranje zaposlovanja mladih: most do delovnih mest za naslednjo generacijo, predlog priporočila Sveta Most do delovnih mest – okrepitev jamstva za mlade in akcijski načrt za digitalno izobraževanje 2021–2027.

(10)  Priporočilo Komisije (EU) 2021/402 z dne 4. marca 2021 o učinkoviti aktivni podpori zaposlovanju (EASE) po krizi zaradi COVID-19 (UL L 80, 8.3.2021, str. 1).

(11)  UL C 232, 14.7.2020, str. 8.

(12)  UL C 56, 16.2.2021, str. 1.

(13)  UL C 372, 20.12.2011, str. 1.