52021AE2564

EUR-Lex

Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

EUROPA
EUR-Lex home
EUR-Lex - 52021AE2564 - EN

Help

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

Document 52021AE2564

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Izkoriščanje gospodarskih in družbenih priložnosti digitalizacije ter izboljšanje digitalne preobrazbe gospodarstva, zlasti MSP, s poudarkom na umetni inteligenci, osredotočeni na človeka, in podatkih (raziskovalno mnenje)

EESC 2021/02564

UL C 374, 16.9.2021, p. 6–10 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Date of document:: 07/07/2021; datum glasovanja
Date of vote:: 07/07/2021
Date lodged:: 19/03/2021

Author:: Evropski ekonomsko-socialni odbor
Responsible body:: Section for the Single Market, Production and Consumption, EESC_INT
Form:: Predhodno mnenje
Term of office:: 2015-2020
Internal reference:: INT/942, AVIS-SECTION 2021/2564 FIN
Session:: 562

Treaty:

Pogodba o delovanju Evropske unije

Legal basis:

12016E304

Link

Select all documents mentioning this document

Instruments cited:

Link

EUROVOC descriptor:

Subject matter:

Directory code:

HTML

PDF

Official Journal

16.9.2021

Uradni list Evropske unije

C 374/6

(raziskovalno mnenje)

(2021/C 374/02)

Poročevalka:

Antje GERSTEIN

Zaprosilo	slovensko predsedstvo, 19. 3. 2021
Pravna podlaga	člen 304 PDEU
Pristojnost	strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	15. 6. 2021
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	7. 7. 2021
Plenarno zasedanje št.	562
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	217/0/1

1. Sklepi in priporočila

1.1

S sedanjo pandemijo smo spoznali, da bodo delo na daljavo, delo od doma in prožna ureditev dela vsaj do neke mere ostali nova normalnost, vendar se moramo zavedati, da bodo na naš način dela vplivali tudi digitalni poslovni modeli. Ti modeli morajo biti zasnovati tako, da bodo osredotočeni na ljudi in vrednote. V širšem družbenem smislu je izziv zagotoviti digitalno vključevanje skupin, ki so še posebej ranljive.

1.2

Dokončno vzpostavljen digitalni enotni trg EU naj bi po napovedih h gospodarskim rezultatom EU prispeval 415 milijard EUR na leto. Čeprav digitalna preobrazba prinaša podjetjem v EU veliko priložnosti, se številna pri čezmejni dejavnosti ne le soočajo s precejšnjo pravno negotovostjo, ampak so tudi izpostavljena velikemu tveganju, da bodo zaradi slabe dostopnosti ali pomanjkanja naložbenih virov, pa tudi nezadostnih znanj in spretnosti, zaostala za drugimi. To na splošno velja za številna MSP in vpliva zlasti na mikropodjetja.

1.3

Odprtost za tehnologijo pri urejanju novih digitalnih poslovnih modelov in aplikacij, kot je umetna inteligenca, in dostop do finančnih sredstev za inovacije, da bodo lahko MSP izkoristila prednosti tovrstnih novih digitalnih aplikacij, bosta med ključnimi dejavniki za uspeh evropskega digitalnega enotnega trga. EESO je izvedel študijo o umetni inteligenci in MSP, ki lahko prispeva koristna spoznanja (1).

1.4

EESO je od leta 2017, ko je pripravil svoje prvo mnenje o umetni inteligenci, v ospredju razprave na tem področju in je v tem času na to temo objavil že več mnenj. Trenutno pripravlja mnenje o predlogu Evropske komisije za akt o umetni inteligenci, ki bo predstavljeno na septembrskem plenarnem zasedanju EESO, v njem pa bo med drugim pozornost namenjena zlasti opredelitvi umetne inteligence, saj je to pomemben element tega predloga.

2. Ozadje mnenja

2.1

Prihodnje slovensko predsedstvo Sveta EU je v skladu s svojimi predvidenimi prednostnimi nalogami predsedovanja pripravilo predloge, za katere je bil Odbor v pismu z dne 18. marca 2021 zaprošen za pripravo raziskovalnih mnenj. Ta politična področja EU so za predsedstvo še posebej pomembna.

2.2

Obravnavano mnenje je torej odgovor na zaprosilo slovenskega predsedstva Sveta EU za pripravo raziskovalnega mnenja o gospodarskih in družbenih priložnostih digitalizacije.

2.3

V raziskovalnem mnenju je povzetih več tem, povezanih z digitalizacijo, ki so obravnavane v nedavno sprejetih mnenjih EESO ali v mnenjih, ki so še v pripravi. Mnenje ponuja odgovore na štiri vprašanja predsedstva v zvezi z aktom o upravljanju podatkov, aktom o digitalnih storitvah in aktom o umetni inteligenci. Vse druge pomembne informacije o teh temah so na voljo v ustreznih mnenjih (2) EESO.

3. Splošne ugotovitve

3.1

Kriza zaradi COVID-19 je pokazala na zaostanek EU na digitalnem področju in tudi njegov ogromen potencial. Zdaj se moramo bolj kot kdaj koli prej zavedati, da EU potrebuje močan digitalni enotni trg. To pomeni, da je treba okrepiti njene zmogljivosti na področjih, kot so računalništvo v oblaku, 5G in varna uporaba podatkov. Potrebne so naložbe v močno digitalno Evropo, da bo mogoče slediti globalnima akterjema ZDA in Kitajski.

3.2

Dokončno vzpostavljen digitalni enotni trg EU naj bi po napovedih h gospodarskim rezultatom EU prispeval 415 milijard EUR na leto. Napovedno vzdrževanje, digitalne platforme in kvantno računalništvo so le trije primeri, kako bodo digitalne tehnologije pomembno vplivale na digitalizacijo evropskega gospodarstva. Čeprav digitalna preobrazba prinaša podjetjem v EU veliko priložnosti, se številna pri čezmejni dejavnosti ne le soočajo s precejšnjo pravno negotovostjo, ampak so tudi izpostavljena velikemu tveganju, da bodo zaradi slabe dostopnosti ali pomanjkanja naložbenih virov, pa tudi nezadostnih znanj in spretnosti, zaostala za drugimi. To na splošno velja za številna MSP in vpliva zlasti na mikropodjetja.

3.3

3.4

Po pandemiji moramo v gospodarstvu poskrbeti, da mala in srednja podjetja v nekaterih najbolj prizadetih sektorjih (storitveni sektorji, kot sta maloprodaja in turizem) ne bodo v slabšem položaju zaradi previsokih potreb po naložbah (in porabe prihrankov po več kot enem letu pandemičnih razmer). Ta podjetja potrebujejo posebno podporo pri digitalni preobrazbi in nadaljnjem razvoju poslovnih modelov, kar se mora odražati v nacionalnih programih okrevanja, povezanih s skladom EU za okrevanje. Evropska komisija mora prevzeti usklajevalno vlogo, da ne bi prihajalo do razdrobljenosti med različnimi evropskimi skladi in da bi bili dejavnosti in projekti na tem področju (digitalna preobrazba MSP) racionalni.

3.5

Potreben je ustrezen politični okvir, ki bo MSP omogočil, da izkoristijo priložnosti, povezane z digitalizacijo. O urejanju bi morali razmisliti le takrat, ko je mogoče jasno predvideti nezaželen potek dogodkov. Inovacije in novi poslovni modeli potrebujejo nekaj prostora za svoj razvoj. Evropska podjetja, zlasti MSP, so zaradi prehitro sprejetih ali prestrogih evropskih predpisov v slabšem položaju glede na mednarodno dejavne gospodarske družbe drugod po svetu.

3.6

Kljub temu je v nekaterih panogah, zlasti v storitveni (npr. maloprodaja, turizem, gostinstvo), nujno potreben regulativni okvir za lažji boj proti dezinformacijam v digitalnem prostoru in ukrepanje denimo proti lažnim ocenam, ki so lahko za podjetja izredno škodljive. EESO je ta vprašanja, ki se še zlasti nanašajo na digitalne platforme, obravnaval v svojem nedavnem mnenju o aktu o digitalnih storitvah (3).

3.7

Vse hitrejši tehnični razvoj in digitalna preobrazba gospodarstva prinašata tudi nekatera tveganja, ki jih je treba upoštevati, če želimo v celoti izkoristili njun potencial. Zato je treba poskrbeti, da bodo poleg tehnološkega napredka in digitalizacije zagotovljeni tudi mehanizmi za boj proti digitalni izključenosti še posebej ranljivih skupin.

3.8

EESO je od leta 2017, ko je pripravil svoje prvo mnenje (4) o umetni inteligenci, v ospredju razprave na tem področju in je v tem času na to temo objavil že več mnenj (5). EESO se zavzema za takšen pristop k umetni inteligenci, kjer je nadzor v rokah človeka, tj. da človek ohrani nadzor nad umetno inteligenco v tehničnem smislu, prav tako pa ohrani zmožnost odločanja o tem, ali jo uporabiti v širši družbi ter kdaj in kako jo uporabiti. EESO je pozdravil evropsko strategijo za umetno inteligenco, ki je bila objavljena leta 2018, sporočilo Komisije o etičnih smernicah za zaupanja vredno umetno inteligenco in Komisijino potrditev sedmih zahtev za zaupanja vredno umetno inteligenco. EESO je tudi opozoril na vpliv umetne inteligence na delovna mesta, pomen pravega ravnovesja med urejanjem, samourejanjem in etičnimi smernicami ter vpliv umetne inteligence na potrošnike ipd.

3.9

EESO trenutno pripravlja mnenje o predlogu Evropske komisije za akt o umetni inteligenci (6). To mnenje bo predstavljeno na septembrskem plenarnem zasedanju Odbora. EESO zaenkrat še ne more podati uradnega stališča o aktu o umetni inteligenci, lahko pa poda nekaj razmišljanj o konkretnem vprašanju slovenskega predsedstva, ki se nanaša na opredelitev umetne inteligence v predlogu za omenjeni akt.

3.10

Kar zadeva vprašanje delovnega mesta, je treba kot temeljno načelo v času digitalizacije zagotoviti dostojno delo vsem zaposlenim. V podjetjih morajo biti zaposleni in njihovi predstavniki že na samem začetku vključeni v uvajanje umetne inteligence z neposrednim vplivom na zaposlene ter v odločanje o njeni uporabi. Zaposlene je treba vnaprej in pravočasno izobraziti za nova delovna mesta v digitalnem svetu dela.

4. Posebne ugotovitve

4.1

Slovensko predsedstvo meni, da je umetna inteligenca najpomembnejši vidik digitalizacije. Med drugimi zelo pomembnimi vprašanji sta vpeljevanje naprednih tehnologij v družbo in prehod na gigabitno družbo. EU si lahko z novimi tehnologijami, kot sta umetna inteligenca in podatkovno gospodarstvo, hitro opomore po krizi in postane vodilna svetovna digitalna družba.

4.2

Slovensko predsedstvo je EESO zaprosilo, da odgovori na štiri konkretna vprašanja:

—	Z aktom o upravljanju podatkov se uvajajo novi poslovni modeli, kot je ponudnik storitev souporabe podatkov, ki bodo spodbudili uporabo podatkov. Kakšno je stališče EESO glede gospodarskih učinkov takih storitev?

—

Z aktom o upravljanju podatkov se uvajajo organizacije za podatkovni altruizem, kar bo olajšalo ponovno uporabo podatkov, ki jih dajo na voljo fizične in pravne osebe. S tem bo omogočeno tudi zagotavljanje novih storitev, kot je zbiranje podatkov, ki jih ustvarijo fizične osebe, za namene v splošnem interesu. Kakšno je stališče EESO v zvezi s tem?

—	Kakšno je stališče EESO o predlogu za ustrezno opredelitev umetne inteligence (vključeno v akt o umetni inteligenci, sprejet aprila 2021)?

—	Kakšno je stališče EESO o aktu o digitalnih storitvah?

4.3

Z aktom o upravljanju podatkov se uvajajo novi poslovni modeli, kot je ponudnik storitev souporabe podatkov, ki bodo spodbudili uporabo podatkov. Kakšno je stališče EESO glede gospodarskih učinkov takih storitev (7)?

4.3.1

EESO meni, da je akt o upravljanju podatkov koristen in potreben, saj so obdelava, shranjevanje in souporaba digitalnih podatkov gospodarsko, družbeno in civilno vse pomembnejši ter zajemajo posameznike, uprave in podjetja v zapletenem in razčlenjenem regulativnem okviru.

4.3.2

EESO priznava koristnost zadružnega modela za upravljanje in izmenjavo podatkov in meni, da je zelo koristno orodje za nevtralno in skupno upravljanje podatkov. EESO v zvezi s tem spodbuja Komisijo in države članice, naj podpirajo mala in srednja podjetja pri pobudah za razvoj vzajemnih organizacij za upravljanje in izmenjavo podatkov.

4.3.3

Zadruge in oblike sodelovanja so posebej primerne za upravljanje dejavnosti posredovanja, izmenjave ali souporabe podatkov med državljani (delavci, potrošniki in podjetniki) in podjetji, saj omogočajo uskladitev interesov glede upravljanja podatkov med posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, in zadružnimi imetniki podatkov – v tem primeru v lasti posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki – in bi lahko zagotovile skupno participativno upravljanje med državljani, podjetji in podjetniki, ki bi lahko imeli dvojno vlogo, in sicer bi delovali tako kot posredniki kot tudi uporabniki in prejemniki podatkov. Ta mehanizem bi lahko podprl vzdušje zaupanja in odprtosti, ki je pogoj za dobro upravljanje podatkov na evropskem enotnem digitalnem trgu.

4.4

4.4.1

EESO pozdravlja predlog za ureditev organizacij, ki se ukvarjajo z „altruističnim upravljanjem“ podatkov. Strinja se z določbo predloga, da morajo imeti take organizacije pravno naravo neprofitnih organizacij, ki si prizadevajo za cilje v splošnem interesu, in morajo biti predvsem avtonomne in neodvisne, zlasti od drugih organizacij, ki upravljajo podatke v komercialne ali profitne namene.

4.4.2

Te značilnosti v povezavi z vzpostavitvijo ustreznega javnega registra teh subjektov ustrezno odgovarjajo na potrebo po preglednosti, varstvu pravic ter interesov državljanov in podjetij, ki so povezani z altruistično izmenjavo podatkov. Tako se okrepi stopnja zaupanja vseh zadevnih subjektov.

4.5

Kakšno je stališče EESO o predlogu za ustrezno opredelitev umetne inteligence (vključeno v akt o umetni inteligenci, sprejet aprila 2021)?

4.5.1

EESO pozdravlja jasno sporočilo Evropske komisije v njenem nedavnem zakonodajnem predlogu o umetni inteligenci, da so temeljne pravice in evropske vrednote v središču evropskega pristopa k umetni inteligenci. V tem predlogu so upoštevana številna priporočila EESO iz preteklih let.

4.5.2

Kot odgovor na omenjeni predlog EESO trenutno pripravlja posebno mnenje, v katerem bo obravnavana zlasti opredelitev umetne inteligence, kakor je navedena v predlogu, saj je to pomemben element akta o umetni inteligenci.

4.5.3

EESO najprej poudarja, da je umetna inteligenca pravzaprav še vedno sporen pojem, saj nima splošno sprejete opredelitve. Ena od težav je, da se pravne opredelitve razlikujejo od povsem znanstvenih opredelitev, in sicer v tem, da mora biti izpolnjenih več različnih zahtev, kot so inkluzivnost, natančnost, celovitost, izvedljivost in stalnost, pri čemer so nekatere od njih pravno zavezujoče, nekatere pa veljajo za dobro regulativno prakso.

4.5.4

Akt o umetni inteligenci po eni strani ne obravnava zgolj tehnologije, ampak tudi, za kaj se tehnologija uporablja in kako. Po drugi strani pa vsebuje posebno opredelitev umetne inteligence, vključno s seznamom tehnik umetne inteligence, ki spadajo na področje uporabe uredbe. Zdi se, da je akt o umetni inteligenci vezan na dva načina razmišljanja. Vprašanje, ali je ta nekoliko ambivalenten pristop primeren za ustrezno obravnavo posebnih izzivov umetne inteligence in spodbujanje priložnosti, ki jih prinaša, bo podrobneje proučeno v prihodnjem mnenju EESO o predlogu za akt o umetni inteligenci.

4.6

Kakšno je stališče EESO o aktu o digitalnih storitvah? (9)

4.6.1

EESO pozdravlja predlog o enotnem trgu digitalnih storitev, predstavljen v času novih in inovativnih digitalnih storitev informacijske družbe, ki spreminjajo vsakdanje življenje državljanov EU ter vplivajo na njihove načine komuniciranja, povezovanja, potrošnje in poslovanja ter jih preobražajo.

4.6.2

EESO podpira prizadevanja Komisije, ki želi preprečiti, da bi prišlo do razdrobljenosti trga zaradi porasta nacionalnih pravil in predpisov, in poziva, naj se jasno poudari izčrpnost akta o digitalnih storitvah. To je priložnost za določitev svetovnih standardov za digitalne trge, ki lahko Evropo usmerjajo na poti v to novo obdobje, ter zagotovitev visoke ravni varstva in zaščite potrošnikov na spletu.

4.6.3

EESO poziva Komisijo in države članice, naj določijo razumen časovni razpored za organizacijo razprave in vključujočega javnega posvetovanja ter izvajanje uredbe in strategije. V ta proces je treba nujno vključiti socialne partnerje in organizacije civilne družbe, da bi vsem deležnikom zagotovili enake konkurenčne pogoje.

4.6.4

EESO pozdravlja ukrepe za izboljšanje preglednosti priporočilnih sistemov in oglaševanja, ki bi morali zagotoviti, da se potrošnikom prikažejo le oglasi, ki jih želijo.

4.6.5

EESO ugotavlja številne pomanjkljivosti v zvezi z načelom države izvora in poziva k skrbni proučitvi alternativnih metod, kot je načelo namembne države, zlasti pri vprašanjih s področij obdavčenja, dela in potrošnikov, razen če na ravni EU obstajajo strožji predpisi. S tem bi poskrbeli za pošteno konkurenco in najvišjo možno raven zaščite potrošnikov.

4.6.6

EESO se zavzema za razvoj primernega okvira, ki bo podjetjem omogočil, da jamčijo poštenost, zanesljivost in varnost svojih sistemov umetne inteligence, ob upoštevanju najvišje možne ravni varstva potrošnikov in delavcev.

4.6.7

Izjema od odgovornosti za storitve gostovanja bi se morala prenehati uporabljati le v primeru vsebine, ki je nedvomno nezakonita ali je bila kot nezakonita opredeljena v odločbi sodišča. EESO priporoča vzpostavitev pozitivne ureditve odgovornosti za spletne tržnice, ki bi se uporabljala v določenih okoliščinah.

4.6.8

EESO opozarja na zelo obsežno nalogo ustrezne uskladitve z vsemi pomembnimi instrumenti in pobudami v okviru širšega regulativnega pristopa k platformnemu gospodarstvu. Potreben je ustrezen pregled tega, kako bi bilo mogoče vključiti navedene različne vidike, ki vplivajo na akt o digitalnih storitvah.

4.6.9

Za EESO so obdavčenje, upravljanje podatkov, zaposlitveni status, delovni pogoji in varstvo potrošnikov pomembni dejavniki sedanje, včasih nepoštene konkurence v digitalnem gospodarstvu, ki si zaslužijo posebno pozornost (10).

V Bruslju, 7. julija 2021

Predsednica Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Christa SCHWENG

(1) Boosting the use of Artificial Intelligence in Europe’s micro, small and medium-sized enterprises (Spodbujanje uporabe umetne inteligence v mikro, malih in srednjih podjetjih v Evropi).

(2) Akt o upravljanju podatkov (UL C 286, 16.7.2021, str. 38), akt o digitalnih storitvah (UL C 286, 16.7.2021, str. 70), akt o umetni inteligenci.

(3) Akt o digitalnih storitvah.

(4) UL C 288, 31.8.2017, str. 1.

(5) UL C 440, 6.12.2018, str. 1, UL C 440, 6.12.2018, str. 51, UL C 240, 16.7.2019, str. 51, UL C 47, 11.2.2020, str. 64, UL C 364, 28.10.2020, str. 87.

(6) Akt o umetni inteligenci.

(7) Akt o upravljanju podatkov.

(8) Akt o upravljanju podatkov.

(9) Akt o digitalnih storitvah.

(10) UL C 367, 10.10.2018, str. 73.

Top