Povzetek

Ocena učinka v zvezi z davčnimi goljufijami in utajami – boljše sodelovanje med nacionalnimi davčnimi organi pri izmenjavi informacij

A. Potreba po ukrepanju

Zakaj? V čem je težava?

Težave so a) omejeno poročanje o denarju, zasluženem prek digitalnih platform; b) neučinkovitosti pri sodelovanju med davčnimi upravami. Glede na to, da se digitalno gospodarstvo širi in se pričakuje, da se bo v prihodnjih letih še povečalo, se pričakuje, da se bodo težave brez posredovanja EU poslabšale. Ocena Direktive o upravnem sodelovanju je pokazala, da čeprav je okvir na splošno trden, vse države članice orodij ne izkoriščajo na enak način. Zagotovitev pojasnil za ciljne značilnosti upravnega sodelovanja (opredelitev verjetne primernosti, skupni davčni nadzor, skupinska zaprosila) naj bi izboljšala učinkovitost in uspešnost upravnega sodelovanja. Digitalni in globalni značaj gospodarstva digitalnih platform, povezan z razdrobljenostjo prihodkov, pridobljenih prek različnih platform, in razlikami v zahtevah glede poročanja med državami, predstavlja izziv v smislu ustreznega poročanja o denarju, zasluženem prek digitalnih platform. Države članice menijo, da je omejeno poročanje precej pogosto. Zaradi različnega izvajanja in uporabe informacij je sodelovanje neučinkovito. Najbolj prizadete zainteresirane strani so digitalne platforme in davčne uprave.

Kaj naj bi prinesla ta pobuda?

Glavni cilji zagotavljajo pošteno in dosledno delovanje notranjega trga ter hkrati varujejo prihodke držav članic in EU. Pričakuje se, da bi posredovanje do leta 2025 lahko zagotovilo več kot 30 milijard EUR dodatnih davčnih prihodkov v EU.

Kakšna je dodana vrednost ukrepanja na ravni EU? 

Ukrepi držav članic ne zagotavljajo učinkovite in uspešne rešitve problemov, ki so nadnacionalni: digitalne platforme omogočajo kupovanje in prodajo blaga in storitev prek spleta ne glede na meje ali jurisdikcije, tako da prodajalcem omogočajo, da zaslužijo prihodke iz potencialno „vsepovsod“ izven njihove države davčnega rezidentstva. Neučinkovitosti upravnega sodelovanja zahtevajo tudi nadnacionalne rešitve, saj mora biti sodelovanje po definiciji čezmejno, da bi bilo učinkovito.

B. Rešitve

Katere zakonodajne in nezakonodajne možnosti politike so se upoštevale? Ali ima katera od njih prednost? Zakaj? 

Proučile so se naslednje možnosti: a) nezakonodajne smernice; b) zakonodajni ukrepi s podmožnostmi v zvezi s področjem uporabe dejavnosti, operaterjev platform in prodajalcev; c) zakonodajni ukrep za okrepitev upravnega sodelovanja. Prednostna izbira je zakonodajni ukrep za okrepitev upravnega sodelovanja in vključitev vseh platform in prodajalcev, da bi zagotovili najširše možne rezultate v smislu izpolnjevanja davčnih obveznosti in enakih konkurenčnih pogojev.

Kdo podpira katero možnost? 

Večina držav članic je izrazila podporo prednostni izbiri. Ciljno usmerjeno posvetovanje z operaterji platform je pokazalo, da ti podpirajo zakonodajni ukrep, ki bi čim manj izkrivljal operaterje platform.

C. Učinki prednostne možnosti

Kakšne so koristi prednostne možnosti (če obstaja, sicer glavnih možnosti)? 

Ukrep naj bi imel znatne neposredne gospodarske koristi. Pozitivno bo vplival na pobiranje davkov, pri čemer se dodatni davčni prihodki ocenjujejo na približno 30 milijard EUR (višja ocena). Ti prihodki bodo omogočili financiranje gospodarskih in socialnih politik držav članic. Pobuda naj bi prav tako zagotovila enake konkurenčne pogoje za operaterje platform in tiste, ki uporabljajo platforme za prodajo svojega blaga in/ali storitev. Prispevala bo tudi k večji pravičnosti v obliki zaupanja v davčni sistem s pravično porazdelitvijo bremena med davkoplačevalci.

Kakšni so stroški prednostne možnosti (če obstaja, sicer glavnih možnosti)? 

Po analogiji s prejšnjimi zahtevami glede poročanja se stroški za davčne uprave lahko ocenijo na približno 200 milijonov EUR enkratnih razvojnih stroškov in do 30 milijonov EUR ponavljajočih se stroškov. Stroški, ki jih bodo imele platforme, so ocenjeni na skupno 875 milijonov EUR enkratnih stroškov in približno 100 milijonov EUR ponavljajočih se stroškov. Stroški so ocenjeni za vse platforme in bi v povprečju znašali več deset tisoč EUR na platformo (ponavljajoči se stroški). Vendar te ocene temeljijo na številnih predpostavkah in ekstrapolacijah, zato jih je treba uporabljati previdno.

Kakšen bo vpliv na podjetja, MSP ter mikropodjetja?

Pričakuje se, da bo ukrep vplival na mala in srednja podjetja, saj so v pobudo zajete vse digitalne platforme in prodajalci, ne glede na njihovo velikost. Pobuda bo sicer povzročila stroške usklajevanja, vendar bo morda ugodnejša za MSP kot sedanji mozaik zahtev glede poročanja po vsej EU. Pobuda bi morala zagotoviti tudi enake konkurenčne pogoje za vse akterje, kar bi moralo koristiti MSP.

Ali bo prišlo do znatnih učinkov na nacionalne proračune in uprave? 

Davčne uprave bodo imele dodatne stroške z razvojem sistemov IT, da bi omogočile sporočanje, shranjevanje in uporabo podatkov. Za vseh 27 davčnih uprav EU naj bi stroški znašali približno 200 milijonov EUR v enkratnih razvojnih stroških in do 30 milijonov EUR v ponavljajočih se stroških. Koristi za nacionalne proračune v smislu dodatnih davčnih prihodkov so ocenjene v desetinah milijard EUR (višja ocena: približno 30 milijard EUR).

Bo imela pobuda druge pomembnejše učinke?  

Ukrep bo v skladu s Splošno uredbo o varstvu podatkov, zato ne bo negativno vplival na temeljno pravico do varstva osebnih podatkov.

D. Spremljanje

Kdaj se bo politika pregledala?

Ukrep se bo spremljal na podlagi informacij, zbranih prek letnih raziskav in razprav z davčnimi upravami. Leta 2023 bo opravljena celovitejša ocena, ko bo Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predstavila poročilo o delovanju Direktive o upravnem sodelovanju na področju neposredne obdavčitve.