EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 9.10.2020

COM(2020) 960 final

2020/0299(BUD)

Predlog

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije za pomoč Hrvaški in Poljski v zvezi z naravnimi nesrečami ter plačilo predplačil Hrvaški, Nemčiji, Grčiji, Madžarski, Irski, Portugalski in Španiji v zvezi z izrednimi razmerami v javnem zdravju

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.Ozadje predloga

Ta sklep zadeva uporabo sredstev Solidarnostnega sklada Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Solidarnostni sklad EU) v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2012/2002 1 (v nadaljnjem besedilu: Uredba) v znesku 823 548 633 EUR za zagotovitev pomoči Hrvaški in Poljski po naravnih nesrečah, ki so ti državi prizadele v letu 2020, ter za predplačila sedmim državam članicam (Hrvaška, Nemčija, Grčija, Madžarska, Irska, Portugalska in Španija) v odziv na izredne razmere večjih razsežnosti v javnem zdravju, ki jih je povzročila pandemija COVID-19 na začetku leta 2020. Hkrati se predloži tudi predlog spremembe proračuna (PSP) št. 9/2020 2 , v katerem se predlaga vknjižba potrebnih odobritev v splošni proračun za leto 2020, in sicer tako v obveznostih kot tudi v plačilih.

2.Informacije in pogoji

2.1Hrvaška – potres, ki je marca 2020 prizadel mesto Zagreb ter Zagrebško in Krapinsko-zagorsko županijo

(1)Republika Hrvaška (v nadaljnjem besedilu: Hrvaška) je 10. junija 2020 predložila vlogo za prispevek iz Solidarnostnega sklada EU za financiranje nujnih operacij in operacij za okrevanje po potresu, ki je 22. marca 2020 prizadel Zagreb ter Zagrebško in Krapinsko-zagorsko županijo.

(2)Vloga je bila predložena v obdobju 12 tednov od nastanka prve škode, ki jo je povzročila nesreča, in vsebuje vse informacije, ki se zahtevajo v členu 4 Uredbe.

(3)Potres je naravnega izvora, zato spada na področje uporabe Solidarnostnega sklada EU.

(4)Hrvaški organi skupno neposredno škodo ocenjujejo na 11 572 586 387 EUR. Ta znesek predstavlja 22,9 % bruto nacionalnega dohodka (BND) Hrvaške in presega prag za večjo nesrečo za uporabo sredstev Solidarnostnega sklada EU v višini 303,3 milijona EUR (0,6 % BND Hrvaške leta 2020). Nesreča torej izpolnjuje merila za večjo naravno nesrečo in tako spada na področje uporabe Uredbe.

(5)Skupna neposredna škoda je osnova za izračun zneska finančnega prispevka iz Solidarnostnega sklada EU. Finančni prispevek se lahko uporabi samo za bistvene nujne operacije, kakor so opredeljene v členu 3 Uredbe.

(6)Službe Komisije so temeljito proučile vlogo v skladu z Uredbo, zlasti s členi 2, 3 in 4 Uredbe. Komisija je 17. julija 2020 Hrvaško zaprosila za dodatne informacije v zvezi z metodologijo, uporabljeno za oceno stroškov sanacije stanovanjskih stavb in izobraževalnih ustanov. Hrvaška je te informacije predložila 28. in 31. julija 2020, tako da je Komisija lahko dokončala svojo oceno.

(7)Hrvaški organi v svoji vlogi podrobno opisujejo potres in škodo. Najbolj prizadeti so bili mesto Zagreb ter Zagrebška in Krapinsko-zagorska županija, ki imajo 1,23 milijona prebivalcev, od katerih jih 1,18 milijona živi v občinah in mestih, kjer je bilo razglašeno stanje naravne nesreče. Potres z magnitudo 5,5 po Richterjevi lestvici je bil najmočnejši potres, ki je prizadel Zagreb po letu 1880. Poškodovanih je bilo 27 oseb, bila pa je tudi ena smrtna žrtev.

(8)Potres je povzročil veliko strukturno škodo na stavbah, zlasti stanovanjskih in javnih (tj. izobraževalnih ustanovah, bolnišnicah, stavbah institucij). Hrvaški organi so ocenili, da je bilo poškodovanih 26 000 stavb (približno 5 % močno, 20 % zmerno in 74 % lažje). Po ocenah naj bi bilo razseljenih 30 000 ljudi, katerim je hrvaška vlada zagotovila subvencije za najem začasne nastanitve.

(9)Potres je povzročil veliko škodo na večini stavb v zgodovinskem mestnem središču Zagreba in na kulturnih objektih v širšem mestnem območju in sosednjih županijah, zlasti cerkvah. Eden od dveh zvonikov katedrale, najbolj znamenitega kulturnega objekta Zagreba, se je zrušil. Potres je neposredno poškodoval več kot 80 % bolnišnic, 17 % pa jih je bilo ocenjenih kot začasno ali trajno neuporabnih. Poškodoval je številne izobraževalne ustanove. Glede na začetno oceno je bilo poškodovanih 106 stavb, namenjenih za predšolsko vzgojo, 214 šolskih stavb in izobraževalnih centrov ter 12 dijaških domov. Poleg tega je 36 enot Univerze v Zagrebu poročalo o škodi na 142 objektih. Poškodovane so bile tudi stavbe, v katerih je nameščenih 29 znanstvenih inštitutov. Podrobne informacije o skupni škodi, povezanih stroških ter socialno-ekonomskem učinku nesreče so na voljo v poročilu z naslovom „Croatia Earthquake. Rapid Damage and Needs Assessment 2020“, ki ga je pripravila hrvaška vlada ob podpori Svetovne banke.

(10)Neodvisna ocena, ki so jo izvedle službe Komisije, je potrdila prizadeto območje in skupno število izpostavljenih oseb, kot je navedeno v vlogi. Namenska analiza škode na javnih objektih in stanovanjskih stavbah je potrdila prostorsko porazdelitev škode in specifične podatke v zvezi s škodo na izobraževalnih ustanovah. Na zahtevo služb Komisije so dopolnjene informacije, ki jih je predložila Hrvaška, omogočile boljše razumevanje nastanka skupnih stroškov, navedenih v zahtevku. Z upoštevanjem teh stroškov je Komisija z metodologijo za ocenjevanje stroškov, ki jo je pripravilo Skupno raziskovalno središče, izračunala podobno skupno neposredno škodo, kot so jo ocenili hrvaški organi.

(11)Hrvaška je stroške nujnih operacij in operacij za okrevanje, ki so upravičene na podlagi člena 3(2) Uredbe, ocenila na 2 270,1 milijona EUR ter jih predstavila ločeno po vrsti operacije. Največji delež se nanaša na stroške sanacije infrastrukture, zlasti izobraževalne in zdravstvene, ter začasne nastanitve.

(12)Hrvaški organi so potrdili, da za upravičene stroške ni zavarovalnega kritja.

(13)Hrvaška je v vlogi z dne 10. junija 2020 zaprosila za izplačilo predplačila, kot je določeno v členu 4a Uredbe. Komisija je 10. avgusta 2020 sprejela Izvedbeni sklep C(2020) 5575 o dodelitvi predplačila iz Solidarnostnega sklada EU v višini 88 951 877 EUR, ki ga je nato izplačala Hrvaški.

(14)Kar zadeva izvajanje zakonodaje Unije o preprečevanju in obvladovanju tveganj nesreč, trenutno ne poteka noben postopek za ugotavljanje kršitev.

(15)Člen 47a sprememb hrvaškega zakona o gradnji, ki so začele veljati 28. decembra 2019, določa obveznost sprejetja dolgoročne strategije za prenovo nacionalnega stavbnega sklada, vključno s politikami in ukrepi, ki prispevajo k povečanju zaščite pred tveganji, povezanimi s potresi, ki vplivajo na življenjsko dobo stavb.

2.2Poljska – poplave v Podkarpatskem vojvodstvu junija 2020

(1)Republika Poljska (v nadaljnjem besedilu: Poljska) je 24. avgusta 2020 predložila vlogo za prispevek iz Solidarnostnega sklada EU zaradi poplav v Podkarpatskem vojvodstvu junija 2020.

(2)Vloga je bila predložena v obdobju 12 tednov od nastanka prve škode, ki jo je povzročila nesreča, in vsebuje vse informacije, ki se zahtevajo v členu 4 Uredbe.

(3)Poplave so naravnega izvora, zato spadajo na področje uporabe Solidarnostnega sklada EU.

(4)V vlogi je bila nesreča predstavljena kot „regionalna naravna nesreča“, kot je določena v členu 2(3) Uredbe in pomeni katero koli naravno nesrečo v regiji na ravni 2 NUTS upravičene države, ki povzroči neposredno škodo, višjo od 1,5 % bruto domačega proizvoda (BDP) te regije. Poljski organi so skupno neposredno škodo ocenili na 282 851 202 EUR. Škoda predstavlja 1,56 % BDP zadevne regije na ravni 2 NUTS in tako presega prag 270 961 950 EUR (1,5 % regionalnega BDP). Vloga Poljske je zato upravičena do prispevka iz Solidarnostnega sklada EU.

(5)Skupna neposredna škoda je osnova za izračun zneska finančnega prispevka iz Solidarnostnega sklada EU. Finančni prispevek se lahko uporabi samo za bistvene nujne operacije, kakor so opredeljene v členu 3 Uredbe.

(6)Poljska ni zahtevala predplačila.

(7)Službe Komisije so temeljito proučile vlogo v skladu z Uredbo, zlasti s členi 2, 3 in 4 Uredbe. Komisija je 3. septembra 2020 Poljsko zaprosila za dodatne informacije v zvezi s podrobnejšo razčlenitvijo glede na vrsto škode (podpostavke), povzročene podjetjem, v kmetijstvu in v gozdarstvu. Poljska je te informacije predložila 7. septembra 2020, tako da je Komisija lahko dokončala svojo oceno.

(8)V vlogi so podrobno opisane poplave in škoda. V celotnem Podkarpatskem vojvodstvu je med 7. in 29. junijem 2020 prišlo do več meteoroloških dogodkov v obliki močnih neviht s sunki vetra in močnim deževjem. Nastale hudourniške poplave so prizadele predvsem južni, jugozahodni, jugovzhodni in osrednji del vojvodstva. Zaradi močnega deževja so se majhni potoki in pritoki glavnih rek hitro dvignili in prestopili struge, zaradi česar je bilo poplavljenih več kot 2 000 stanovanjskih, kmetijskih in javnih objektov. V tem obdobju so se enote državne gasilske službe in prostovoljne gasilske enote odzvale na skupaj 4 569 incidentov, ki so vključevali utrjevanje in dviganje poplavnih nasipov na rekah, evakuacijo prebivalstva (več kot 400 oseb) in lastnine, črpanje vode iz stavb, povečevanje cestnih odtokov ter odstranjevanje podrtih dreves in vej. Skupaj je bilo začasno brez dostopa do električne energije približno 4 300 oseb.

(9)Zaradi poplav je bilo uničenih ali poškodovanih približno 251 km reguliranih in nereguliranih vodotokov. Poplave so povzročile škodo na omrežni infrastrukturi in v podjetjih, ki delujejo na prizadetem območju; številni proizvodni obrati, skladišča, stroji in oprema so bili uničeni ali odplavljeni. Tudi več kot 2 000 kmetov je utrpelo veliko škodo, saj je bilo prizadetih 9 000 hektarjev obdelovalnih površin, poškodovana pa so bila tudi številna kmetijska poslopja in stroji.

(10)Poljska je stroške nujnih operacij in operacij za okrevanje, ki so upravičene na podlagi člena 3(2) Uredbe, ocenila na 216 180 849 milijona EUR ter jih predstavila ločeno po vrsti operacije. Največji delež se nanaša na stroške sanacije prometne infrastrukture, zavarovanje zaščitne infrastrukture in takojšnjo sanacijo prizadetih naravnih območij, da bi se preprečili neposredni učinki zaradi erozije tal.

(11)Poljski organi so potrdili, da za upravičene stroške ni zavarovalnega kritja.

(12)Kar zadeva izvajanje zakonodaje Unije o preprečevanju in obvladovanju tveganj nesreč, trenutno ne poteka noben postopek za ugotavljanje kršitev.

2.3Hrvaška, Nemčija, Grčija, Madžarska, Irska, Portugalska in Španija – izredne razmere večjih razsežnosti v javnem zdravju zaradi pandemije COVID-19 v začetku leta 2020

Decembra 2019 je bila Svetovna zdravstvena organizacija seznanjena z epidemijo pljučnice neznanega izvora v Wuhanu na Kitajskem. Pozneje je bil identificiran nov sev koronavirusa, ki se prej še ni pojavil pri ljudeh – koronavirusna bolezen 2019 (COVID-19) – nalezljiva bolezen, ki jo povzroča koronavirus hudega akutnega respiratornega sindroma 2 (SARS-CoV-2). Prebivalstvo ni imuno na novi virus. Virus se med ljudmi širi kapljično in v veliko primerih razmeroma hitro privede do bolezni, ki vključuje predvsem respiratorne simptome. Svetovna zdravstvena organizacija je 30. januarja 2020 zaradi epidemije koronavirusa razglasila izredne razmere na mednarodni ravni.

Leta 2020 je bila Uredba v okviru naložbene pobude v odziv na koronavirus (CRII) spremenjena, da bi se omogočilo celovito ukrepanje na ravni Unije v odziv na izredne razmere večjih razsežnosti v javnem zdravju z vključitvijo takih izrednih razmer na področje uporabe načela solidarnosti EU 3 .

Komisija je nato do roka 24. junija 2020 prejela 22 vlog za finančni prispevek iz Sklada v zvezi z izrednimi razmerami večjih razsežnosti v javnem zdravju, ki jih je povzročila pandemija COVID-19 v začetku leta 2020.

(1)Skupno je za pomoč zaprosilo 19 držav članic EU (Avstrija, Belgija, Hrvaška, Češka, Estonija, Francija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovenija in Španija) in tri države pristopnice (Albanija, Črna gora in Srbija).

(2)Sedem držav članic EU je v svojih vlogah zaprosilo za predplačilo pričakovanega prispevka iz Solidarnostnega sklada EU (Hrvaška, Nemčija, Grčija, Madžarska, Irska, Portugalska in Španija). V skladu z Uredbo lahko za predplačilo iz sredstev Solidarnostnega sklada EU zaprosijo samo države članice.

(3)Pandemija COVID-19 pomeni izredne razmere večjih razsežnosti v javnem zdravju, zato spada na področje uporabe Solidarnostnega sklada EU.

(4)Službe Komisije so opravile predhodno oceno vlog, ki jih je predložilo sedem zgoraj navedenih držav članic, in ugotovile, da so za vse izpolnjeni pogoji za plačilo predplačila iz Solidarnostnega sklada EU.

(5)Člen 4a(4) Uredbe določa, da se lahko izplača predplačilo, ki ne presega 25 % zneska pričakovanega finančnega prispevka, v nobenem primeru pa 100 milijonov EUR. Ker so odobritve za predplačila iz Solidarnostnega sklada EU, ki so bile prvotno na voljo v proračunu za leto 2020, že v celoti porabljene, Komisija predlaga uporabo potrebnih dodatnih sredstev v okviru letne zgornje meje, določene za Solidarnostni sklad Evropske unije.

(6)Službe Komisije so izključno za namen določitve predplačila na podlagi predhodne ocene določile skupne začasno sprejete odhodke za Hrvaško, Nemčijo, Grčijo, Madžarsko, Irsko, Portugalsko in Španijo. Če so bili določeni odhodki opredeljeni za neupravičene, je bil znesek odštet od skupnega zneska. Izplačilo predplačila ne vpliva na rezultate celovite ocene, ki jo bodo opravile službe Komisije.

(7)Znesek predplačila je treba upoštevati pred plačilom preostalega zneska prispevka državi upravičenki.

(8)Komisija bi morala izterjati neupravičeno izplačana predplačila.

(9)Država upravičenka je odgovorna za izbiro posameznih operacij in uporabo predplačila prispevka iz Solidarnostnega sklada EU v skladu s členom 3, členom 5(3) in členom 6 Uredbe.

Pogoji za plačilo predplačila Hrvaški, Nemčiji, Grčiji, Madžarski, Irski, Portugalski in Španiji so torej izpolnjeni za vseh sedem vlog za finančni prispevek iz Solidarnostnega sklada EU v zvezi z izrednimi razmerami večjih razsežnosti v javnem zdravju, ki jih je povzročila pandemija COVID-19 v začetku leta 2020.

2.4Zaključek

Iz zgornjih razlogov nesreče iz vlog, ki sta jih predložili Hrvaška in Poljska, ter sedmih vlog v zvezi s pandemijo COVID-19 izpolnjujejo pogoje iz Uredbe.

3.Financiranje iz sredstev Solidarnostnega sklada EU za leto 2020

Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 4 (v nadaljnjem besedilu: uredba o VFO), in zlasti člen 10 Uredbe, omogoča uporabo sredstev Solidarnostnega sklada EU do letne zgornje meje 500 000 000 EUR (v cenah iz leta 2011). V točki 11 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju 5 so določeni načini uporabe sredstev Solidarnostnega sklada EU.

Ker je bila solidarnost osrednji razlog za ustanovitev Solidarnostnega sklada EU, Komisija meni, da bi morala biti pomoč progresivna. To pomeni, da bi morala biti v skladu z dosedanjo prakso intenzivnost pomoči za delež škode, ki presega prag za večjo naravno nesrečo za uporabo sredstev Solidarnostnega sklada EU (tj. 0,6 % BND oziroma 3 milijarde EUR v cenah iz leta 2011, pri čemer se upošteva nižji znesek), večja kot za delež škode pod tem pragom. Stopnja, ki se je v preteklosti uporabljala za dodelitev sredstev za večje naravne nesreče, znaša 2,5 % skupne neposredne škode pod pragom in 6 % za del škode nad njim. Za regionalne naravne nesreče in nesreče, ki so bile priznane na podlagi določbe o sosednji državi, je višina stopnje 2,5 %.

Prispevek ne sme presegati ocenjenih skupnih stroškov upravičenih operacij. Metodologija za izračun pomoči je bila določena v letnem poročilu o Solidarnostnem skladu EU za obdobje 2002–2003, sprejela pa sta jo tudi Svet in Evropski parlament.

Na podlagi vlog Hrvaške in Poljske je izračun finančnega prispevka iz Solidarnostnega sklada EU, ki temelji na oceni skupne neposredne škode, naslednji:

V primeru izrednih razmer večjih razsežnosti v javnem zdravju bo Komisija uporabila isto metodo za določitev zneskov pomoči kot za naravne nesreče. V skladu s tem država prejme 2,5 % skupnega zneska upravičene porabe za javni odziv do zanjo določenega praga za izredne razmere večjih razsežnosti v javnem zdravju, plus 6 % dela javnih izdatkov, ki presega prag. Če bo tako izračunani skupni znesek za vse države presegal razpoložljiva odobrena proračunska sredstva, se bodo zneski po državah sorazmerno zmanjšali.

Na podlagi predhodne ocene vlog sedmih držav, ki so zaprosile za predplačilo, je Komisija določila začasno sprejete skupne izdatke za Hrvaško, Nemčijo, Grčijo, Madžarsko, Irsko, Portugalsko in Španijo v zvezi s koronavirusno krizo, in sicer z edinim namenom določitve naslednjih predplačil:

Letna sredstva, ki so v letu 2020 na voljo Solidarnostnemu skladu EU, znašajo 597 546 284 EUR (tj. 500 milijonov EUR v cenah iz leta 2011). Poleg tega do konca leta 2019 ni bil porabljen znesek 552 977 761 EUR iz dodeljenih sredstev, ki je bil prenesen v leto 2020.

V skladu s členom 10(1) uredbe o VFO 6 do 1. oktobra 2020 ostane na razpolago 25 % prvotne dodelitve za leto 2020 (149 386 571 EUR), ki se lahko porabi po navedenem datumu. Zato najvišji znesek, ki je na voljo v okviru Solidarnostnega sklada za celo leto 2020, znaša 1 150 524 045 EUR.

Po predhodnem sklepu o uporabi sredstev iz leta 2020 je bil Solidarnostni sklad EU že uporabljen 7 za naslednje štiri vloge, s čimer so se zmanjšala skupna razpoložljiva sredstva za preostalo leto.

Zato najvišji znesek, ki je v tem trenutku na voljo v okviru Solidarnostnega sklada EU za leto 2020, znaša 871 530 231 EUR, kar zadostuje za kritje potreb iz tega sklepa o uporabi, kot je navedeno zgoraj (823 548 633 EUR, od tega 683 740 523 EUR za potres na Hrvaškem, 7 071 280 EUR za poplave na Poljskem in 132 736 830 EUR za predplačila za vloge v zvezi s COVID-19) 8 .

2020/0299 (BUD)

Predlog

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije za pomoč Hrvaški in Poljski v zvezi z naravnimi nesrečami ter plačilo predplačil Hrvaški, Nemčiji, Grčiji, Madžarski, Irski, Portugalski in Španiji v zvezi z izrednimi razmerami v javnem zdravju

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002 z dne 11. novembra 2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije 9 in zlasti člena 4(3) Uredbe,

ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju 10 in zlasti točke 11 Sporazuma,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Namen Solidarnostnega sklada Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: sklad) je omogočiti Uniji, da se hitro, učinkovito in prožno odziva na izredne razmere in tako izkaže solidarnost s prebivalstvom regij, ki so jih prizadele večje ali regionalne naravne nesreče ali izredne razmere večjih razsežnosti v javnem zdravju.

(2)Sredstva Sklada ne presegajo najvišjega letnega zneska 500 000 000 EUR (v cenah iz leta 2011), kot je določeno v členu 10 Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 11 .

(3)Hrvaška je 10. junija 2020 predložila vlogo za uporabo sredstev sklada zaradi potresa, ki je marca 2020 prizadel Zagreb ter Zagrebško in Krapinsko-zagorsko županijo.

(4)Poljska je 24. avgusta 2020 predložila vlogo za uporabo sredstev sklada zaradi poplav v Podkarpatskem vojvodstvu junija 2020.

(5)Hrvaška, Nemčija, Grčija, Madžarska, Irska, Portugalska in Španija so do 24. junija 2020 predložile vloge za uporabo sklada v zvezi z izrednimi razmerami večjih razsežnosti v javnem zdravju zaradi pandemije COVID-19 v začetku leta 2020. Vseh sedem držav članic je v svojih vlogah zaprosilo za plačilo predplačila za pričakovani prispevek iz sklada.

(6)Vlogi Hrvaške in Poljske v zvezi z naravnimi nesrečami izpolnjujeta pogoje za izplačilo finančnega prispevka iz sklada, kot je določeno v členu 4 Uredbe (ES) št. 2012/2002.

(7)Zato bi bilo treba uporabiti Sklad za zagotovitev finančnega prispevka Hrvaški in Poljski.

(8)Da se zagotovijo zadostna proračunska sredstva v splošnem proračunu Unije za leto 2020, bi bilo treba uporabiti sredstva sklada za plačilo predplačil Hrvaški, Nemčiji, Grčiji, Madžarski, Irski, Portugalski in Španiji v zvezi z izrednimi razmerami večjih razsežnosti v javnem zdravju.

(9)Da bi se lahko sredstva sklada čim prej uporabila, bi bilo treba ta sklep začeti uporabljati od datuma sprejetja –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

V okviru splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2020 se izplačajo sredstva Solidarnostnega sklada Evropske unije v odobritvah za prevzem obveznosti in odobritvah plačil v zvezi z naravnimi nesrečami:

(a) znesek v višini 683 740 523 EUR Hrvaški;

(b) znesek v višini 7 071 280 EUR Poljski.

Člen 2

V okviru splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2020 se izplačajo sredstva Solidarnostnega sklada Evropske unije v odobritvah za prevzem obveznosti in odobritvah plačil za predplačila v zvezi izrednimi razmerami večjih razsežnosti v javnem zdravju:

(a) znesek v višini 8 462 280 EUR Hrvaški;

(b) znesek v višini 15 499 409 EUR Nemčiji;

(c) znesek v višini 4 535 700 EUR Grčiji;

(d) znesek v višini 26 587 069 EUR Madžarski;

(e) znesek v višini 23 279 441 EUR Irski;

(f) znesek v višini 37 528 511 EUR Portugalski;

(g) znesek v višini 16 844 420 EUR Španiji.

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od ... [datum sprejetja] 12***.

V Bruslju,

(1)    UL L 311, 14.11.2002, str. 3.

(2)    COM(2020) 961 z dne 9. oktobra 2020.

(3)    Uredba (EU) 2020/461 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. marca 2020.

(4)    UL L 347, 20.12.2013, str. 884.

(5)    UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

(6)    Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020.

(7)    Sklep (EU) 2020/1076 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije za pomoč Portugalski, Španiji, Italiji in Avstriji, katerega končne posledice so bile vključene v spremembo proračuna št. 4/2020, sprejeto istega dne.

(8)    Preostali znesek v višini 47 981 598 EUR v letu 2020 ne bo porabljen, s tem povezane odobritve za prevzem obveznosti pa bodo prenesene v leto 2021.

(9)    UL L 311, 14.11.2002, str. 3.

(10)    UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

(11)    Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (UL L 347, 20.12.2013, str. 884).

(12) ** Datum vstavi Parlament pred objavo v Uradnem listu.