EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 29.5.2020
COM(2020) 459 final
2018/0224(COD)
Spremenjeni predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa ter o določitvi pravil za sodelovanje in razširjanje njegovih rezultatov,
SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o vzpostavitvi posebnega programa za izvajanje okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa,
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o vzpostavitvi instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje,
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.OZADJE PREDLOGA
Pandemija COVID-19 predstavlja obsežno in resno javnozdravstveno krizo. Močno vpliva na državljane, družbe in gospodarstva po vsem svetu. Obseg zdravstvene krize in odzivi politike, da bi jo obvladali, so brez primere. Posledično je globina njenih socialno-ekonomskih učinkov izjemno negotova. Že na tej stopnji je jasno, da predstavlja neprimerljive in akutne izzive za finančne in gospodarske sisteme držav članic. V skladu s spomladanskimi gospodarskimi napovedmi Komisije naj bi se BDP EU letos zmanjšal za približno 7,5 %, kar je veliko več kot v času svetovne finančne krize leta 2009, leta 2021 pa naj bi se ponovno povečal za samo 6 %.
Države članice so se odzvale s sprejemanjem izjemnih diskrecijskih gospodarskih in finančnih ukrepov. Ti ukrepi skupaj z učinkom tako imenovanih „samodejnih stabilizatorjev“, tj. plačil, predvidenih v sistemih zavarovanja za primer brezposelnosti in sistemih socialne varnosti, v kombinaciji z izgubo davčnih prihodkov močno vplivajo na javne finance držav članic s poskokom skupnega javnofinančnega primanjkljaja z 0,6 % BDP v letu 2019 na 8,5 % BDP tako v euroobmočju kot v EU letos.
Kriza zaradi pandemije COVID-19 ima velik vpliv tudi na družbe po vsem svetu, začenši z zdravstvenimi sistemi, pustila pa bo tudi hude svetovne socialne in gospodarske posledice. Naša odzivna strategija mora biti celovita, skladna in povezana ter obravnavati javno zdravje in socialno-ekonomske izzive. Najmanj razvite države so zaradi šibkih, neodpornih zdravstvenih sistemov ter kompleksnih socialno-ekonomskih izzivov in izzivov za upravljanje najbolj ranljive v času COVID-19. Jasno je, da bo imel COVID-19 velik vpliv na gospodarske in makroekonomske sisteme v naših partnerskih državah. Vlade se bodo soočale z izzivom vzdrževanja makroekonomske stabilnosti in ohranjanja fiskalnega manevrskega prostora, da bi zaščitile najbolj ranljive, svoja podjetja in delavce ter še naprej zagotavljale osnovne socialne storitve.
Ta izredna situacija zahteva usklajen in enoten pristop na ravni Unije.
Za celovit načrt za okrevanje evropskega gospodarstva bodo potrebne obsežne javne in zasebne naložbe na evropski ravni, da bi spodbudili gospodarstvo, ustvarili visokokakovostna delovna mesta in vlagali v odpravo neposredne škode, ki jo je povzročil koronavirus. Komisija zato predlaga, da se izkoristi celotna moč proračuna EU za mobilizacijo naložb in predhodno zagotovitev finančne podpore v ključnih prvih letih okrevanja, in sicer na podlagi:
Instrumenta Evropske unije za okrevanje kot izrednega ukrepa, ki temelji na
členu 122 PDEU in katerega financiranje bo temeljilo na pooblastilu iz predloga sklepa o virih lastnih sredstev. Sredstva bodo kot odziv na krizo omogočila izvajanje hitro delujočih ukrepov za zaščito možnosti za preživljanje, izboljšanje preprečevanja ter okrepitev odpornosti in okrevanja.
·Okrepljenega večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027
Ukrepi za okrevanje in odpornost v okviru evropskega instrumenta za okrevanje se bodo izvajali prek izvedbenih mehanizmov, ki že obstajajo znotraj številnih posebnih programov Unije, ki jih je Komisija predlagala v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, vključno z:
–okvirnim programom za raziskave in inovacije ter njegovim posebnim izvedbenim programom Obzorje Evropa,
–instrumentom za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje,
–Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja.
Zato je treba spremeniti predloge Komisije v zvezi z navedenimi programi Unije.
2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST
·Pravna podlaga
Ukrepanje EU upravičujejo členi 43(2), 173(3), 182(1) in (4), 183, 188, 209 in 212 Pogodbe o delovanju Evropske unije.
·Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)
Obrazložitveni memorandum [Evropskega instrumenta za okrevanje (v nadaljnjem besedilu: ERI)] podrobno navaja ugotovitve o subsidiarnosti in sorazmernosti.
Poleg tega obrazložitveni memorandumi naslednjih predlogov Komisije podrobno navajajo ugotovitve o subsidiarnosti in sorazmernosti, ki se uporabljajo za zadevne programe:
–COM(2018) 392 za UREDBO EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: predlog Komisije COM(2018) 392 final),
–COM(2018) 435 za predlog UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa ter o določitvi pravil za sodelovanje in razširjanje njegovih rezultatov (v nadaljnjem besedilu: predlog Komisije COM(2018) 435),
–COM(2018) 436 za SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o vzpostavitvi posebnega programa za izvajanje okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa (v nadaljnjem besedilu: predlog Komisije COM(2018) 436),
–COM(2018) 460 za predlog UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o vzpostavitvi instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (v nadaljnjem besedilu: predlog Komisije COM(2018) 460).
·Izbira instrumenta
Ta predlog spreminja predloge Komisije COM(2018) 392, COM(2018) 435, COM(2018) 436 in COM(2018) 460.
3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA
·Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi
V obrazložitvenem memorandumu naslednjih prvotnih predlogov Komisije so podrobno opisana posvetovanja z javnostjo in zainteresiranimi stranmi: COM(2018) 392, COM(2018) 435, COM(2018) 436 in COM(2018) 460.
·Vrednotenja in ocene učinka
V obrazložitvenem memorandumu naslednjih prvotnih predlogov Komisije so podrobno opisani rezultati naknadnih in vmesnih vrednotenj, opravljenih v podporo predloga: COM(2018) 392, COM(2018) 435, COM(2018) 436 in COM(2018) 460.
4.PRORAČUNSKE POSLEDICE
Unija bo dala na voljo skupno 14 647 milijonov EUR za okvirni program za raziskave in inovacije Obzorje Evropa, skupno 16 483 milijonov EUR za Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in skupno 11 448 milijonov EUR za povečanje jamstva za zunanje delovanje v okviru instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje. Upravičenke, naštete v Prilogi I instrumenta za predpristopno pomoč (IPA), bodo upravičene v okviru tega povečanja. Dodatno financiranje bo na voljo prek evropskega instrumenta za okrevanje na podlagi pooblastila iz novega sklepa o virih lastnih sredstev.
V oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga je na voljo več podrobnosti o proračunskih posledicah.
5.DRUGI ELEMENTI
·Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga
Predlog vključuje ciljno usmerjene spremembe naslednjih predlogov Komisije: COM(2018) 392, COM(2018) 435, COM(2018) 436 in COM(2018) 460.
Namen glavnih predlogov sprememb je:
–omogočanje izvajanja ukrepov iz predloga uredbe Sveta o vzpostavitvi instrumenta Evropske unije za okrevanje prek izvedbenih mehanizmov okvirnega programa za raziskave in inovacije, instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje ter Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja;
–omogočanje financiranja iz instrumenta Evropske unije za okrevanje v obliki zunanjih namenskih prejemkov v skladu s členom 21(5) finančne uredbe;
–zagotavljanje skladnosti s ciljno usmerjenimi roki iz člena 4 predloga uredbe o vzpostavitvi instrumenta Evropske unije za okrevanje z ustreznim navzkrižnim sklicevanjem.
2018/0224 (COD)
Spremenjeni predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa ter o določitvi pravil za sodelovanje in razširjanje njegovih rezultatov,
SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o vzpostavitvi posebnega programa za izvajanje okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa,
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o vzpostavitvi instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje,
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta
Predlogi Komisije COM(2018) 435, COM(2018) 436, COM(2018) 460, COM(2018) 392 se spremenijo:
1.Predlog Komisije COM(2018) 435 za UREDBO EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa ter o določitvi pravil za sodelovanje in razširjanje njegovih rezultatov se spremeni:
(1)vstavi se naslednja uvodna izjava (15a):
„(15a)
V skladu z uredbo [o instrumentu Evropske unije za okrevanje, v nadaljnjem besedilu: ERI] in v mejah sredstev, dodeljenih v okviru te uredbe, bi bilo treba izvesti ukrepe za okrevanje in odpornost v okviru tega programa, da se obravnavajo neprimerljive posledice krize zaradi COVID-19. Takšna dodatna sredstva bi bilo treba uporabiti tako, da se zagotovi skladnost z roki iz uredbe [ERI].“;
(2)vstavi se naslednji člen 9a:
„Člen 9a
Sredstva iz instrumenta Evropske unije za okrevanje
Ukrepi iz člena 2 uredbe [ERI] se izvajajo v okviru tega programa prek zneskov iz točke (v) člena 3(2)(a) navedene uredbe ob upoštevanju člena 4(4) in (8) navedene uredbe.
Ti zneski so zunanji namenski prejemki v skladu s členom 21(5) finančne uredbe.“
2.V predlog Komisije COM(2018) 436 za SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o vzpostavitvi posebnega programa za izvajanje okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa se vstavi naslednji člen 4a:
„Člen 4a
Sredstva iz instrumenta Evropske unije za okrevanje
V skladu s členom 9a uredbe [uredba o okvirnem programu] se ukrepi iz člena 2 uredbe [ERI] izvajajo v okviru tega posebnega programa prek zneskov iz točke (v) člena 3(2)(a) navedene uredbe [ERI] ob upoštevanju člena 4(4) in (8) navedene uredbe.“
3.Predlog Komisije COM(2018) 460 za UREDBO EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o vzpostavitvi instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje se spremeni:
(1)vstavi se naslednja uvodna izjava 36a:
„(36a) V skladu z uredbo [o instrumentu Evropske unije za okrevanje, v nadaljnjem besedilu: ERI] in v mejah sredstev, dodeljenih v okviru te uredbe, bi bilo treba izvesti ukrepe za okrevanje in odpornost v okviru instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje, da se obravnavajo neprimerljive posledice krize zaradi COVID-19. Takšna dodatna sredstva bi bilo treba uporabiti tako, da se zagotovi skladnost z roki iz uredbe [ERI].“;
(2)vstavi se naslednji člen 6a:
„Člen 6a
Sredstva iz instrumenta Evropske unije za okrevanje
(1)V okviru jamstva za zunanje delovanje se znesek iz drugega pododstavka člena 26(3) odobri v skladu s pogoji iz člena 4(6) uredbe [ERI], razen za operacije makrofinančne pomoči, ki se odobri v skladu s členom 4(7) navedene uredbe [ERI]. Ta znesek se nameni tudi za operacije v upravičenkah iz Priloge I k uredbi IPA III.
(2)Znesek iz točke (iii) člena 3(2)(c) uredbe [ERI] se uporablja za oblikovanje rezervacij za jamstvo za zunanje delovanje v skladu s to uredbo, poleg sredstev iz prvega pododstavka člena 211(4) finančne uredbe, ter za ukrepe iz drugega stavka člena 2(2) uredbe [ERI], ob upoštevanju njenega člena 4(8).
Znesek do največ 11 285 762 000 EUR se poleg sredstev iz drugega pododstavka člena 211(4) finančne uredbe upošteva za izračun rezervacij, ki izhajajo iz stopnje rezervacij iz člena 211(1) finančne uredbe.
Navedeni znesek iz prvega pododstavka je zunanji namenski prejemek v skladu s členom 21(5) finančne uredbe.“;
(3)člen 26 se spremeni:
(a)odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:
„3. V okviru jamstva za zunanje delovanje lahko Unija zagotovi jamstvo za operacije, ki so bile podpisane med 1. januarjem 2021 in 31. decembrom 2027, in sicer v višini do 130 000 000 000 EUR.
Znesek do največ 70 000 000 000 EUR od tega zneska se dodeli za operacije, ki izvajajo ukrepe iz drugega pododstavka člena 2(1) Uredbe [ERI], in je na voljo le od datuma iz člena 4(3) navedene uredbe.“;
(b)odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:
„6. EFSD+ in jamstvo za zunanje delovanje lahko podpirata operacije financiranja in naložbene operacije v partnerskih državah na geografskih območjih iz člena 4(2). Oblikovanje rezervacij za jamstvo za zunanje delovanje se financira iz proračuna zadevnih geografskih programov, vzpostavljenih na podlagi člena 6(2)(a), brez poseganja v člen 6a, in se prerazporedi v skupni sklad za rezervacije. EFSD+ in jamstvo za zunanje delovanje lahko podpirata tudi operacije v upravičenkah iz Priloge I k uredbi [IPA III]. Sredstva za te operacije v okviru EFSD+ ter rezervacije za jamstva za zunanje delovanje se financirajo na podlagi uredbe [IPA] brez poseganja v člen 6a(1) navedene uredbe. Oblikovanje rezervacij za jamstvo za zunanje delovanje za posojila tretjim državam iz člena 10(2) uredbe o EINS se financira na podlagi navedene uredbe.“;
(4)v členu 39 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:
„1. Sklep št. 466/2014/EU in Uredba (ES, Euratom) št. 480/2009 se razveljavita z učinkom od 1. januarja 2021. Uredba (EU) 2017/1601 se razveljavi z učinkom od 31. decembra 2021.“
4.Predlog Komisije COM(2018) 392 za UREDBO EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta se spremeni:
(1)vstavi se nova uvodna izjava 71a:
„(71a) V skladu z uredbo [o instrumentu Evropske unije za okrevanje, v nadaljnjem besedilu: ERI] in v mejah sredstev, dodeljenih v okviru te uredbe, bi bilo treba izvesti ukrepe za okrevanje in odpornost v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, da se obravnavajo neprimerljive posledice krize zaradi COVID-19. Takšna dodatna sredstva bi bilo treba uporabiti tako, da se zagotovi skladnost z roki iz uredbe [ERI].“;
(2)vstavi se novi člen 84a:
„Člen 84a
Sredstva iz instrumenta Evropske unije za okrevanje
(1)Ukrepi iz člena 2 uredbe [o evropskem instrumentu za reševanje] se izvajajo v okviru EKSRP v višini 16 483 milijonov EUR v tekočih cenah zneska iz točke (vii) člena 3(2)(a) navedene uredbe ter ob upoštevanju njenega člena 4(3), (4) in (8).
Ta znesek je zunanji namenski prejemek v skladu s členom 21(5) finančne uredbe.
Da se na voljo kot dodatna sredstva za proračunsko obveznost v okviru EKSRP za leta 2022, 2023 in 2024, poleg skupnih sredstev iz člena 83, kot sledi:
–2022: 8 117 milijonov EUR,
–2023: 4 140 milijonov EUR,
–2024: 4 226 milijonov EUR.
(2)Razčlenitev dodatnih sredstev iz odstavka 1 za vsako državo članico se določi v skladu s členom 83(3).
(3)Pravila o sprostitvi obveznosti iz člena 32 [COM predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike] se uporabljajo za proračunske obveznosti na podlagi dodatnih sredstev iz odstavka 1 tega člena.
(4)Člen 86 se ne uporablja za dodatna sredstva iz odstavka 1 tega člena.
(5)Do 4 % skupnih dodatnih sredstev iz odstavka 1 se lahko dodeli za tehnično pomoč na pobudo držav članic v okviru prispevkov EKSRP za strateške načrte SKP držav članic.
(6)Dodatna sredstva iz odstavka 1 se uporabijo v okviru novega specifičnega cilja, ki dopolnjuje specifične cilje iz člena 6, za podporo operacijam priprave okrevanja gospodarstva.“
OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA
1.
OKVIR PREDLOGA/POBUDE
1.1.
Naslov predloga/pobude
1.2.
Zadevna področja v strukturi ABM/ABB
1.3.
Vrsta predloga/pobude
1.4.
Cilji
1.5.
Utemeljitev predloga/pobude
1.6.
Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic
1.7.
Načrtovani načini upravljanja
2.
UKREPI UPRAVLJANJA
2.1.
Pravila o spremljanju in poročanju
2.2.
Upravljavski in kontrolni sistem
2.3.
Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti
3.
OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE
3.1.
Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice
3.2.
Ocenjene posledice za odhodke
3.2.1.
Povzetek ocenjenih posledic za odhodke
3.2.2.
Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje
3.2.3.
Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve
3.2.4.
Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom
3.2.5.
Udeležba tretjih oseb pri financiranju
3.3.
Ocenjene posledice za prihodke
OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA
OKVIR PREDLOGA/POBUDE
Naslov predloga/pobude
Spremembe predlogov UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa ter o določitvi pravil za sodelovanje in razširjanje njegovih rezultatov (COM(2018) 435); SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o vzpostavitvi posebnega programa za izvajanje okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa (COM(2018) 436); UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) (COM(2018) 392); UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o vzpostavitvi instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje
Zadevna področja (programski sklop)
01 Raziskave in inovacije
15 Zunanje delovanje
08 Kmetijska in pomorska politika
Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša:
◻ Nov ukrep
◻ Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa
◻ Podaljšanje obstoječega ukrepa
X Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep
Utemeljitev predloga/pobude
Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude
Te ciljno usmerjene spremembe okvirnega programa Obzorje Evropa, posebnega programa za raziskave in inovacije ter instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje ter intervencij EKSRP v okviru strateških načrtov SKP so predlagane v okviru revidiranega predloga večletnega finančnega okvira, ki vključuje instrument Evropske unije za okrevanje (EURI). Ta novi instrument bo za omejeno obdobje zagotavljal sredstva tem programom nad zgornjimi mejami, določenimi v večletnem finančnem okviru za odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil, in sicer kot zunanje namenske prejemke v smislu člena 21 finančne uredbe.
đžFinančno podporo in ustrezne ukrepe, ki jih izvede Komisija, bi bilo treba kot splošno pravilo okrepljeno financirati do konca leta 2024, finančno podporo v obliki nepovratnih sredstev pa do konca leta 2022, in sicer vsaj v višini 60 % skupnega zneska. Zato bi morala Komisija v preostalih letih po letu 2024 pa do konca večletnega finančnega okvira spodbujati izvajanje ustreznih ukrepov na terenu in doseči pričakovano okrevanje v zadevnih gospodarskih in družbenih sektorjih ter spodbujati odpornost in konvergenco.
Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.
(1)
Da bi omejile širjenje koronavirusne bolezni (v nadaljnjem besedilu: COVID-19), ki jo je Svetovna zdravstvena organizacija 11. marca 2020 razglasila za pandemijo, so države članice in tretje države sprejele vrsto ukrepov brez primere. Ti ukrepi so povzročili znatne motnje gospodarskih dejavnosti. Zlasti so povzročili motnje v dobavnih verigah in proizvodnji ter odsotnosti z delovnega mesta. Širše gledano se je zaradi teh ukrepov finančni položaj številnih podjetij v Uniji in tretjih državah že močno poslabšal ali pa se še bo.
(2)
Kriza se je hitro razširila po Uniji in tretjih državah. Za leto 2020 je sedaj predvideno močno zmanjšanje rasti v Uniji, ki bi se lahko podaljšalo tudi v leto 2021. Tveganja okrevanja se med državami članicami zelo razlikujejo, kar povečuje razlike med nacionalnimi gospodarstvi. Različna fiskalna zmožnost držav članic, da zagotovijo finančno podporo, kjer je ta najbolj potrebna za okrevanje, in razhajanja pri nacionalnih ukrepih ogrožajo enotni trg.
(3)
Potreben je celovit sklop ukrepov za okrevanje gospodarstva, za kar bodo potrebne obsežne javne in zasebne naložbe, da bi spodbudili gospodarstvo, ustvarili visokokakovostna delovna mesta in vlagali v odpravo neposredne škode, ki jo je povzročila pandemija COVID-19.
(4)
Ta izredna situacija zahteva skladen in enoten pristop na ravni Unije, da bi preprečili nadaljnje poslabšanje gospodarskega položaja in spodbudili uravnoteženo okrevanje gospodarske dejavnosti, zagotovili neprekinjeno poslovanje in povečali naložbe za prehod na zeleno in digitalno gospodarstvo. V ta namen je treba vzpostaviti instrument EU za okrevanje, da bi odpravili posledice pandemije COVID-19 oziroma pokrili potrebe po financiranju, takoj ko se pojavijo, da bi se izognili ponovnemu izbruhu.
(5) Po tej logiki bi moral instrument prek programa Obzorje Evropa okrepiti podporo za raziskave in inovacije na področjih zdravja in podnebja. S tem se bo izboljšala pripravljenost za učinkovit in hiter odziv na izredne razmere in povečale naložbe v rešitve na znanstveni podlagi ter zagotovila skladnost s cilji evropskega zelenega dogovora.
(6) Trgovinski in gospodarski odnosi s sosednjimi državami in državami v razvoju, vključno z državami Zahodnega Balkana, državami evropskega sosedstva in afriškimi državami, so zelo pomembni za gospodarstvo v Uniji. Iz tega razloga ter v skladu z globalno vlogo in odgovornostjo Unije kot tudi njenimi vrednotami bi bilo treba finančna sredstva iz instrumenta za okrevanje prek instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje uporabiti tudi za podporo prizadevanjem teh držav za odpravljanje posledic pandemije COVID-19 in okrevanje po njej.
(7) Instrument bi moral tudi okrepiti podporo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in dati državam članicam na voljo izredna dodatna sredstva za zagotavljanje pomoči močno prizadetim kmetijskim in živilskim sektorjem, da se spodbudi okrevanje po krizi, nastali zaradi izbruha COVID-19, in pripravi okrevanje gospodarstva.
Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti
Kar zadeva zunanje odnose, poročilo o vmesnem pregledu instrumenta za zunanje financiranje ugotavlja, da mora biti v sedanjih razmerah številnih kriz in konfliktov večletni finančni okvir EU sposoben hitrega prilagajanja spreminjajočim se prednostnim nalogam in nepredvidenim dogodkom ter hitrega delovanja na terenu. Podobno morajo biti instrumenti dovolj finančno in drugače prožni, da se lahko zunanje delovanje odzove na številne izzive, s katerimi se EU sooča na svetovnem prizorišču. To prožnost je treba krepiti na različnih ravneh. To pomeni vse od proračuna, ki bi moral vključevati znatnejše rezerve, do večletnega načrtovanja in večje poenostavitve na izvedbeni ravni, da se povečata učinkovitost in uspešnost. Ta predlog odgovarja na to ugotovitev s povečanjem razpoložljivosti dodatnih sredstev za reševanje nepredvidene krize, ki je nastala zaradi pandemije COVID-19.
Raziskave in inovacije ter zlasti evropski vodilni program Obzorje Evropa obravnavajo prednostne potrebe državljanov, spodbujajo produktivnost in konkurenčnost Unije, so nepogrešljivi za ohranjanje našega socialno-gospodarskega modela in vrednot ter omogočajo rešitve, ki obravnavajo izzive bolj sistemsko. Evropa v trenutnih izrednih razmerah potrebuje hitre rešitve, ki temeljijo na raziskavah in inovacijah, ter poglobljeno znanstveno razumevanje nalezljivih bolezni. Povečanje finančnih sredstev bi omogočilo okrepitev naložb v raziskave in inovacije na področju cenovno dostopnih in inovativnih zaščitnih ukrepov, virologije, cepiv, zdravljenj in diagnostike ter pretvorbo ugotovitev raziskav v ukrepe politike javnega zdravja. Pomembno je namenjati več sredstev za raziskave in inovacije na področju podnebja v podporo konkurenčnosti industrije EU v povezanih gospodarskih sektorjih ter zagotoviti okrevanje v skladu s cilji evropskega zelenega dogovora. Naložbe v raziskave in inovacije lahko pomagajo zmanjšati dramatično povečanje emisij in degradacijo narave, kar ima velik vpliv na zdravje (npr. zoonotske bolezni). Povečanje finančnih sredstev bi podjetjem, ki izvajajo raziskave in inovacije, pomagalo pri postopnem opuščanju fosilnih goriv in vlaganju v prelomne tehnologije na področjih evropskega zelenega dogovora. Zagotovljena bi bila finančna sredstva in sredstva za širjenje za nove in prodorne inovacije MSP, zagonskih podjetij in podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo.Predlog dopolnjuje druge specifične ukrepe, ki so že bili sprejeti za zagotavljanje pomoči kmetijskemu sektorju. Sprejeti so bili regulativni ukrepi, kot so prilagoditev pravil o državni pomoči ali olajšanje razpoložljivosti sezonskih delavcev.
Komisija je tudi prilagodila pravila in uvedla spremembe dveh namenskih kmetijskih skladov, EKJS in EKSRP, da bi zagotovila izredno prožnost za uporabo evropskih strukturnih in investicijskih skladov za odziv na izbruh COVID-19 (naložbena pobuda v odziv na koronavirus) ter tudi vseh drugih ukrepov, ki so namenjeni obravnavi trenutnih razmer brez primere. Ukrepi so skladni s predlogom Komisije za vzpostavitev instrumenta Evropske unije za okrevanje, ki je določen v predlagani uredbi (EU) XXX/XX.
Skladnost in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti
Poleg sinergij za program Obzorje Evropa, instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje ter intervencije EKSRP v okviru strateških načrtov SKP, že naštetih v zadevnih predlogih prejšnje Komisije iz leta 2018, ta posebna pobuda v okviru revidiranega predloga o večletnem finančnem okviru določa močne sinergije med temi programi in novim instrumentom Evropske unije za okrevanje, ki je določen v predlagani Uredbi (EU) XXX/XX. Ta bo v omejenem časovnem obdobju omogočal zagotavljanje sredstev tem sektorskim programom nad zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira, in sicer zaradi dopolnjevanja ciljev in delovanja teh instrumentov ter glede na utemeljitev in dodano vrednost, predstavljeno v oddelku 1.4.2 zgoraj.
Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic
◻ Časovno omejeno
◻
od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,
◻
finančne posledice med letoma LLLL in LLLL za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma LLLL in LLLL za odobritve plačil.
X Časovno neomejeno
izvajanje z obdobjem uvajanja od leta 2021 naprej
ki mu sledi izvajanje v celoti.
Načrtovani načini upravljanja
X Neposredno upravljanje – Komisija:
X z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije,
X
prek izvajalskih agencij.
◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.
X Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:
X tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,
X mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),
X EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,
X organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,
X subjektom javnega prava,
X subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,
X subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,
X osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.
Opombe:
Komisija se lahko odloči, da del izvajanja okrepljenega programa Obzorje Evropa prenese na izvajalsko agencijo, in sicer v skladu z načinom upravljanja, sprejetim za okrepljene dejavnosti.
UKREPI UPRAVLJANJA
Pravila o spremljanju in poročanju
Navedite pogostost in pogoje.
Glej ocene finančnih posledic predlogov Komisije: COM(2018) 460 final, COM(2018) 435 final, COM(2018) 436 final, COM(2018) 392 final.
Upravljavski in kontrolni sistemi
Glej ocene finančnih posledic predlogov Komisije: COM(2018) 460 final, COM(2018) 435 final, COM(2018) 436 final, COM(2018) 392 final.
Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti
Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.
Glej ocene finančnih posledic predlogov Komisije: COM(2018) 460 final, COM(2018) 435 final, COM(2018) 436 final, COM(2018) 392 final.
OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE
Zadevni razdelek večletnega finančnega okvira in predlagane nove odhodkovne proračunske vrstice
|
|
|
|
Razdelek večletnega finančnega okvira
|
Proračunska vrstica
|
Vrsta odhodkov
|
Prispevek
|
|
Razdelek 1. Enotni trg, inovacije in digitalno
|
dif./nedif.
|
držav Efte
|
držav kandidatk
|
tretjih držav
|
po členu 21(2)(b) finančne uredbe
|
1
|
01 01 01 01, 01 01 01 02, 01 01 01 03, 01 01 01 61, 01 01 01 62, 01 01 01 62, 01 01 01 63, 01 01 01 64 Odhodki za podporo programu Obzorje Evropa, vključno s prispevki za izvajalske agencije, ki izvajajo programe
|
nedif.
|
DA
|
DA
|
DA
|
NE
|
1
|
01 02 02 10 Sklop Zdravje
|
dif.
|
DA
|
DA
|
DA
|
NE
|
1
|
01 02 02 40 Sklop Digitalno, industrija in vesolje
|
dif.
|
DA
|
DA
|
DA
|
NE
|
1
|
01 02 02 50 Sklop Podnebje, energija in mobilnost
|
dif.
|
DA
|
DA
|
DA
|
NE
|
1
|
01 02 03 01 Evropski svet za inovacije
|
dif.
|
DA
|
DA
|
DA
|
NE
|
|
Razdelek 3. Naravni viri in okolje
|
dif./nedif.
|
držav Efte
|
držav kandidatk
|
tretjih držav
|
po členu 21(2)(b) finančne uredbe
|
3
|
08 01 02 Odhodki za podporo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP)
|
nedif.
|
NE
|
NE
|
NE
|
NE
|
3
|
08 03 01 03 Vrste intervencij za razvoj podeželja v okviru strateških načrtov SKP, ki se financirajo iz instrumenta EU za okrevanje
|
dif.
|
NE
|
NE
|
NE
|
NE
|
3
|
08 03 02 EKSRP – Operativna tehnična pomoč
|
dif.
|
NE
|
NE
|
NE
|
NE
|
|
Razdelek 6. Sosedstvo in svet
|
dif./nedif.
|
držav Efte
|
držav kandidatk
|
tretjih držav
|
po členu 21(2)(b) finančne uredbe
|
6
|
15 01 01 Odhodki za podporo instrumentu za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje
|
nedif.
|
NE
|
NE
|
NE
|
NE
|
6
|
15 02 01 07 Oblikovanje rezervacij instrumenta EU za okrevanje za jamstvo za zunanje delovanje
|
dif.
|
DA
|
DA
|
DA
|
NE
|
Ocenjene posledice za odhodke
Povzetek ocenjenih posledic za odhodke
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
Razdelek večletnega finančnega okvira
|
< 1. 3 & 6 >
|
[Razdelek 1 – Enotni trg, inovacije in digitalno, Razdelek 3 – Naravni viri in okolje, Razdelek 6 – Sosedstvo in svet]
|
Poleg finančnih sredstev, določenih v členu 9 predloga Uredbe COM(2018) 435 (uredba o okvirnem programu Obzorje Evropa) in členu 4 predloga sklepa o posebnem programu Obzorje Evropa, bo iz instrumenta Evropske unije za okrevanje na voljo 14 647 milijonov EUR (v tekočih cenah) kot zunanji namenski prejemki v smislu člena 21(5) finančne uredbe. Od tega se lahko do 689,160 milijona EUR nameni za upravne odhodke, vključno s stroški za zunanje sodelavce.
Okvirna razčlenitev odhodkov iz zunanjih namenskih prejemkov je naslednja:
Obzorje Evropa
|
|
|
2021
|
2022
|
2023
|
2024
|
2025
|
2026
|
2027
|
Po letu 2027
|
SKUPAJ
|
Odhodki za poslovanje iz zunanjih namenskih prihodkov instrumenta Evropske unije za okrevanje
|
obveznosti
|
(1)
|
4 919,020
|
4 739,320
|
2 558,890
|
1 740,610
|
|
|
|
|
13 957,840
|
|
plačila
|
(2)
|
433,668
|
3 479,853
|
2 708,187
|
2 475,285
|
1 978,160
|
1 860,712
|
909,443
|
112,532
|
13 957,840
|
Odhodki za upravno podporo iz zunanjih namenskih prihodkov instrumenta Evropske unije za okrevanje
|
obveznosti = plačila
|
(3)
|
126,980
|
197,680
|
132,110
|
106,390
|
51,000
|
37,000
|
38,000
|
|
689,160
|
Skupaj zunanji namenski prejemki
|
obveznosti
|
= 1 + 3
|
5 046,000
|
4 937,000
|
2 691,000
|
1 847,000
|
51,000
|
37,000
|
38,000
|
|
14 647,000
|
|
plačila
|
= 2 + 3
|
560,648
|
3 677,533
|
2 840,297
|
2 581,675
|
2 029,160
|
1 897,712
|
947,443
|
112,532
|
14 647,000
|
Poleg finančnih sredstev, določenih v členu 83 predloga Uredbe COM(2018) 392 (o intervencijah EKSRP v okviru strateških načrtov SKP), bo iz instrumenta Evropske unije za okrevanje za leta 2022–2024 na voljo 16 483 milijonov EUR (v tekočih cenah) kot zunanji namenski prejemki v smislu člena 21(5) finančne uredbe. Od tega se lahko do 6,000 milijona EUR nameni za upravne odhodke, vključno s stroški za zunanje sodelavce. Operativna tehnična pomoč je vključena v znesek za odhodke za poslovanje in bo izračunana, ko bo v skladu s členom 83(3) COM(2018) 392 določena razčlenitev dodatnih sredstev iz odstavka 1 za vsako državo članico.
Okvirna razčlenitev odhodkov iz zunanjih namenskih prejemkov je naslednja:
[EKSRP]
|
|
|
2021
|
2022
|
2023
|
2024
|
2025
|
2026
|
2027
|
Po letu 2027
|
SKUPAJ
|
Odhodki za poslovanje, ki se financirajo iz zunanjih namenskih prihodkov instrumenta Evropske unije za okrevanje
|
obveznosti
|
(1)
|
|
8 116,000
|
4 139,000
|
4 222,000
|
|
|
|
|
16 477,000
|
|
plačila
|
(2)
|
|
2 029,000
|
3 875,350
|
4 938,950
|
3 531,000
|
1 680,500
|
422,200
|
|
16 477,000
|
EKSRP – Operativna tehnična pomoč (prispevek iz zunanjih namenskih prihodkov instrumenta Evropske unije za okrevanje)
|
obveznosti
|
(1)
|
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
|
|
|
|
p.m.
|
|
plačila
|
(2)
|
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
p.m.
|
Odhodki za upravno podporo (prispevek iz zunanjih namenskih prihodkov instrumenta Evropske unije za okrevanje)
|
obveznosti = plačila
|
(3)
|
|
1,000
|
1,000
|
1,000
|
1,000
|
1,000
|
1,000
|
|
6,000
|
Skupaj zunanji namenski prejemki
|
obveznosti
|
= 1 + 3
|
|
8 117,000
|
4 140,000
|
4 223,000
|
1,000
|
1,000
|
1,000
|
|
16 483,000
|
|
plačila
|
= 2 + 3
|
|
2 030,000
|
3 876,350
|
4 939,950
|
3 532,000
|
1 681,500
|
423,200
|
|
16 483,000
|
Poleg finančnih sredstev, določenih v členu 6 predloga Uredbe COM(2018) 460 final (instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje), bo iz instrumenta Evropske unije za okrevanje na voljo 11 448,070 milijona EUR (v tekočih cenah) kot zunanji namenski prejemki v smislu člena 21(5) finančne uredbe. Od tega se lahko do 162,308 milijona EUR nameni za upravne odhodke, vključno s stroški za zunanje sodelavce.
Okvirna razčlenitev odhodkov iz zunanjih namenskih prejemkov je naslednja:
[Jamstvo za zunanje delovanje – instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje]
|
|
|
2021
|
2022
|
2023
|
2024
|
2025
|
2026
|
2027
|
SKUPAJ
|
Odhodki za poslovanje iz zunanjih namenskih prihodkov instrumenta Evropske unije za okrevanje
|
obveznosti
|
(1)
|
3 265,383
|
3 331,093
|
2 274,063
|
2 320,063
|
27,383
|
33,389
|
34,389
|
11 285,762
|
|
plačila
|
(2)
|
23,133
|
1 883,383
|
1 883,383
|
1 883,383
|
1 883,383
|
1 888,389
|
1 840,709
|
11 285,762
|
Odhodki za upravno podporo iz zunanjih namenskih prihodkov instrumenta Evropske unije za okrevanje
|
obveznosti = plačila
|
(3)
|
24,617
|
24,617
|
24,617
|
24,617
|
24,617
|
19,611
|
19,611
|
162,308
|
Skupaj zunanji namenski prejemki
|
obveznosti
|
= 1 + 3
|
3 290,000
|
3 355,710
|
2 298,680
|
2 344,680
|
52,000
|
53,000
|
54,000
|
11 448,070
|
|
plačila
|
= 2 + 3
|
47,750
|
1 908,000
|
1 908,000
|
1 908,000
|
1 908,000
|
1 908,000
|
1 860,320
|
11 448,070
|
Razdelek večletnega finančnega okvira
|
7
|
„Upravni odhodki“
|
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
2021
|
2022
|
2023
|
2024
|
2025
|
2026
|
2027
|
SKUPAJ
|
Človeški viri
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Drugi upravni odhodki
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Odobritve iz RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira SKUPAJ
|
(obveznosti skupaj = plačila skupaj)
|
–
|
–
|
–
|
–
|
–
|
–
|
–
|
–
|
Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za upravne zadeve
◻
Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.
X
Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
Leta
|
2021
|
2022
|
2023
|
2024
|
2025
|
2026
|
2027
|
SKUPAJ
|
RAZDELEK 7
večletnega finančnega okvira
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Človeški viri
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Drugi upravni odhodki
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Seštevek za RAZDELEK 7
večletnega finančnega okvira
|
–
|
–
|
–
|
–
|
–
|
–
|
–
|
–
|
Odobritve zunaj RAZDELKA 7
večletnega finančnega okvira
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Človeški viri – zunanji namenski prejemki (raziskave)
|
6,000
|
6,000
|
6,000
|
4,800
|
2,400
|
1,600
|
1,200
|
28,000
|
Drugi upravni odhodki – zunanji namenski prejemki (raziskave)
|
120,980
|
191,680
|
126,110
|
101,590
|
48,600
|
35,400
|
36,800
|
661,160
|
Seštevek – zunanji namenski prejemki (raziskave)
|
126,980
|
197,680
|
132,110
|
106,390
|
51,000
|
37,000
|
38,000
|
689,160
|
Človeški viri – zunanji namenski prejemki (ne za raziskave) – instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje
|
16,440
|
16,440
|
16,440
|
16,440
|
16,440
|
11,434
|
11,434
|
105,068
|
Drugi upravni odhodki – zunanji namenski prejemki (ne za raziskave) – instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje
|
8,177
|
8,177
|
8,177
|
8,177
|
8,177
|
8,177
|
8,177
|
57,240
|
Človeški viri – zunanji namenski prejemki (ne za raziskave) – EKSRP
|
0,000
|
0,720
|
0,720
|
0,720
|
0,720
|
0,720
|
0,000
|
3,600
|
Drugi upravni odhodki – zunanji namenski prejemki (ne za raziskave) – EKSRP
|
0,000
|
0,280
|
0,280
|
0,280
|
0,280
|
0,280
|
1,000
|
2,400
|
Seštevek – zunanji namenski prejemki (ne za raziskave)
|
24,617
|
25,617
|
25,617
|
25,617
|
25,617
|
20,611
|
20,611
|
168,307
|
Seštevek za odobritve
zunaj RAZDELKA 7
večletnega finančnega okvira
|
151,597
|
223,297
|
157,727
|
132,007
|
76,617
|
57,611
|
58,611
|
857,467
|
Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve. Dodatno osebje bo le zunanje osebje in se bo financiralo izključno iz namenskih prejemkov.
Ocenjene potrebe po človeških virih
◻
Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.
☑
Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa
Leta
|
2021
|
2022
|
2023
|
2024
|
2025
|
2026
|
2027
|
• Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)
|
Sedež in predstavništva Komisije
|
|
|
|
|
|
|
|
Delegacije
|
|
|
|
|
|
|
|
Raziskave
|
|
|
|
|
|
|
|
• Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ) – PU, LU, NNS, ZU in MSD
Razdelek 7
|
Financirano iz RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira
|
– na sedežu
|
|
|
|
|
|
|
|
|
– na delegacijah
|
|
|
|
|
|
|
|
Financirano iz sredstev programa
|
– na sedežu
|
|
|
|
|
|
|
|
|
– na delegacijah
|
|
|
|
|
|
|
|
Drugo: zunanji namenski prejemki (raziskave)
|
75
|
75
|
75
|
60
|
30
|
20
|
15
|
Drugo: zunanji namenski prejemki (ne za raziskave) – instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje
|
150
|
150
|
150
|
150
|
150
|
105
|
105
|
Drugo: zunanji namenski prejemki (ne za raziskave) – EKSRP
|
0
|
9
|
9
|
9
|
9
|
9
|
|
SKUPAJ
|
225
|
234
|
234
|
219
|
189
|
134
|
120
|
Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve. Dodatno osebje bo le zunanje osebje in se bo financiralo izključno iz namenskih prejemkov.
Opis nalog:
Zunanji sodelavci
|
Zunanji sodelavci bodo pomagali uradnikom in začasnim uslužbencem prispevati k izvajanju ukrepov iz uredbe o evropskem instrumentu za okrevanje, ki se bodo izvajali v okviru zadevnih programov.
|
Ocenjene posledice za prihodke
X
Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.
◻
Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
◻
za lastna sredstva,
◻
za druge prihodke.
navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice X v mio.
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
Prihodkovna proračunska vrstica
|
Posledice predloga/pobude
|
|
2021
|
2022
|
2023
|
2024
|
2025
|
2026
|
2027
|
Člen ….
|
|
|
|
|
|
|
|
Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.
[…]
Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).
[…]