EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 28.5.2020

COM(2020) 451 final

2020/0101(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (EU) št. 1303/2013, kar zadeva izredne dodatne vire in ureditev izvrševanja v okviru cilja „naložbe za rast in delovna mesta“, da se zagotovi pomoč spodbujanju odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in pripravi zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva (REACT-EU)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

•Skladnost z drugimi politikami Unije

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

•Subsidiarnost

•Sorazmernost

•Izbira instrumenta

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje

•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

n. r.

•Ocena učinka

•Ustreznost in poenostavitev ureditve

n. r.

•Temeljne pravice

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

5.DRUGI ELEMENTI

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

2020/0101 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (EU) št. 1303/2013, kar zadeva izredne dodatne vire in ureditev izvrševanja v okviru cilja „naložbe za rast in delovna mesta“, da se zagotovi pomoč spodbujanju odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in pripravi zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva (REACT-EU)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti členov 177 in 322(1)(a) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 3 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 4 ,

ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Kriza zaradi posledic pandemije COVID-19 je države članice prizadela na način brez primere. Kriza ovira rast v državah članicah, kar še poslabšuje resne težave s pomanjkanjem likvidnosti zaradi nenadnega velikega povečanja potreb po javnih naložbah v zdravstvenih sistemih in drugih sektorjih gospodarstev. Zaradi tega so nastale izredne razmere, ki jih je treba reševati s specifičnimi ukrepi.

(2)V odziv na posledice krize sta bili uredbi (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 1301/2013 že spremenjeni 30. marca 2020, da se je omogočila večja prožnost pri izvajanju operativnih programov, ki jih podpirajo Evropski sklad za regionalni razvoj (v nadaljnjem besedilu: ESRR), Evropski socialni sklad (v nadaljnjem besedilu: ESS) in Kohezijski sklad (v nadaljnjem besedilu: skladi) ter Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (v nadaljnjem besedilu: ESPR). Vendar, ker so se resni negativni učinki na gospodarstva in družbe Unije poslabšali, sta bili obe uredbi 23. aprila 2020 znova spremenjeni, da se je zagotovila izredna dodatna prožnost, ki je državam članicam omogočila, da se osredotočijo na potrebni odziv na najhujšo krizo doslej z okrepitvijo možnosti mobilizacije neporabljene podpore iz skladov in s poenostavitvijo postopkovnih zahtev, povezanih z izvajanjem programov in revizijami.

(3)Da bi se odpravili ogromni šoki za gospodarstvo, ki izhajajo iz izrednih omejitev, ki so jih države članice uvedle za zamejitev širjenja COVID-19, in tveganja asimetričnega okrevanja, ki je posledica razlik v nacionalnih sredstvih, s katerimi razpolagajo države članice, in ki ima resen učinek na delovanje notranjega trga, je Evropski svet 23. aprila 2020 potrdil „načrt za okrevanje“, ki ima močno naložbeno komponento, pozval k ustanovitvi evropskega sklada za okrevanje in Komisiji naložil, naj analizira obstoječe potrebe, da bi bili viri usmerjeni v sektorje in geografske dele Unije, ki so bili najbolj prizadeti, hkrati pa pojasni povezavo z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2021–2027.

(4)V skladu z Uredbo [o instrumentu Evropske unije za okrevanje] in v mejah virov, dodeljenih v okviru navedenega instrumenta, bi bilo treba izvesti ukrepe za okrevanje in odpornost v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov, da se obravnavajo neprimerljive posledice krize zaradi COVID-19. Takšne dodatne vire bi bilo treba uporabiti tako, da se zagotovi skladnost z roki iz uredbe [o evropskem instrumentu za okrevanje]. Poleg tega bi bilo treba z revizijo večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 dati na voljo tudi dodatne vire za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo.

(5)Dodaten izreden znesek v višini 58 272 800 000 EUR (v tekočih cenah) za proračunsko postavko iz strukturnih skladov v okviru cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ za leta 2020, 2021 in 2022 bi moral biti dan na voljo najbolj prizadetim državam članicam in regijam za odpravo posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in pripravo zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva, da bi se dodatni viri hitro prek obstoječih operativnih programov dovedli v realno gospodarstvo. Viri za leto 2020 izhajajo iz povečanja virov, ki so v večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 na voljo za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, medtem ko viri za leti 2021 in 2022 izhajajo iz Instrumenta Evropske unije za okrevanje. Del dodatnih virov bi bilo treba dodeliti za tehnično podporo na pobudo Komisije. Komisija bi morala določiti razdelitev preostalih dodatnih virov za vsako državo članico v skladu z metodo dodelitve na podlagi najnovejših razpoložljivih objektivnih statističnih podatkov v zvezi z relativno blaginjo držav članic in obsegom posledic trenutne krize za njihova gospodarstva in družbe. Glede na specifično ranljivost gospodarstev in družb najbolj oddaljenih regij, bi morala metoda dodelitve vključevati namenski dodatni znesek za te regije. Da bi se zajela spreminjajoča se narava učinkov krize, bi bilo treba v letu 2021 razdelitev revidirati na podlagi iste metode dodelitve ob uporabi najnovejših statističnih podatkov, ki bodo na voljo 19. oktobra 2021, da se razdeli tranša dodatnih virov za leto 2022.

(6)Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ta pravila so določena v finančni uredbi, pri čemer določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih udeležencev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, se nanašajo tudi na zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, saj je spoštovanje tega načela bistven predpogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje EU.

(7)Da se državam članicam omogoči kar največja prožnost pri oblikovanju ukrepov za odpravo posledic krize v okviru pandemije COVID-19 ali pripravo zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva, bi morala Komisija dodelitve določiti na ravni držav članic. Poleg tega bi bilo treba zagotoviti tudi možnost uporabe katerih koli dodatnih virov za podporo pomoči najbolj prikrajšanim. Treba je tudi določiti zgornje meje za dodelitev tehnične podpore na pobudo držav članic ter pri tem zagotoviti kar največjo prožnost državam članicam, da svojo dodelitev izvedejo v okviru operativnih programov, ki jih podpirata ESRR in ESS. Pojasniti bi bilo treba, da pri dodatnih virih ni treba upoštevati minimalnega deleža ESS. Glede na to, da se bodo dodatni viri najverjetneje hitro porabili, bi morale obveznosti, povezane s temi dodatnimi viri, prenehati šele ob zaključku operativnih programov.

(8)Za dodatne vire bi bilo treba uvesti tudi možnosti finančnih prenosov v okviru cilja „naložbe za rast in delovna mesta“, in sicer med ESRR in ESS, kot to že velja za del skupnih razpoložljivih sredstev za načrtovanje programov v letu 2020 v skladu s členom 25a Uredbe (EU) št. 1303/2013. Taki prenosi ne bi smeli vplivati niti na razpoložljiva sredstva v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ niti na posebno dodelitev za pobudo za zaposlovanje mladih.

(9)Za dopolnitev ukrepov, ki so že na voljo v okviru področja uporabe podpore iz ESRR, kot je bilo razširjeno z uredbama (EU) 2020/460 in (EU) 2020/558 Evropskega parlamenta in Sveta 5 , bi moralo biti državam članicam še naprej dovoljeno, da uporabljajo dodatne vire predvsem za naložbe v izdelke in storitve za zdravstvene službe, za zagotavljanje podpore v obliki obratnih sredstev ali naložbene podpore za MSP, pri operacijah, ki prispevajo k prehodu na digitalno in zeleno gospodarstvo, za infrastrukturo, prek katere se zagotavljajo osnovne storitve državljanom, ali ukrepe za podporo gospodarstvu za tiste regije, ki so najbolj odvisne od sektorjev, ki so bili v krizi najbolj prizadeti. Podpreti bi bilo treba tudi tehnično podporo. Primerno je, da so dodatni viri osredotočeni izključno v okviru novega tematskega cilja „spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in priprava zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva“, ki bi moral prav tako pomeniti enotno prednostno naložbo, da se omogoči poenostavljeno načrtovanje programov za dodatne vire in njihovo izvrševanje.

(10)Kar zadeva ESS, bi morale države članice dodatne vire uporabljati predvsem za podporo ohranjanju delovnih mest, vključno s shemami skrajšanega delovnega časa in podporo samozaposlenim, ustvarjanju delovnih mest, zlasti za osebe v ranljivem položaju, za podporo ukrepom za zaposlovanje, izobraževanje in usposabljanje mladih, razvoju znanj in spretnosti ter za izboljšanje dostopa do storitev splošnega pomena na področju socialne varnosti, tudi za otroke. Pojasniti bi bilo treba, da je mogoče v sedanjih izjemnih okoliščinah podporo shemam skrajšanega delovnega časa za zaposlene in podporo samozaposlenim v okviru pandemije COVID-19 zagotavljati tudi, če se ta podpora ne kombinira z ukrepi aktivne politike zaposlovanja, razen če slednje določa nacionalna zakonodaja. Podpora Unije navedenim shemam skrajšanega delovnega časa bi morala biti časovno omejena.

(11)Za zagotovitev, da imajo države članice zadostna finančna sredstva za hitro izvajanje ukrepov odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in priprave zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva, je treba zagotoviti višji znesek začetnega predplačila za hitro izvajanje ukrepov, ki se bodo podprli z dodatnimi viri. Začetno predplačilo, ki se izplača, bi moralo zagotoviti, da države članice razpolagajo s sredstvi, s katerimi lahko po potrebi uredijo vnaprejšnja izplačila upravičencem in jim povrnejo sredstva kmalu po predložitvi zahtevkov za plačila.

(12)Države članice bi morale imeti možnost, da dodatne vire dodelijo novim namenskim operativnim programom ali novim prednostnim osem v okviru obstoječih programov. Da se omogoči hitro izvrševanje, se lahko za nove namenske operativne programe določijo samo organi, ki so že imenovani v sklopu obstoječih operativnih programov, ki jih podpirajo ESRR, ESS ali Kohezijski sklad. Od države članice naj se ne bi zahtevala predhodna ocena, prav tako pa naj bi bili elementi, ki se zahtevajo za predložitev operativnega programa v odobritev Komisiji, omejeni.

(13)Z namenom zmanjšanja obremenitve javnih proračunov v zvezi z odpravo posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in pripravo zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva bi bilo treba državam članicam izjemoma dati možnost, da zaprosijo za 100-odstotno stopnjo sofinanciranja, ki bi se lahko uporabila za ločene prednostne osi operativnih programov, ki zagotavljajo podporo iz dodatnih virov.

(14)Da se državam članicam omogoči uporaba dodatnih virov za hitro odpravo posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in pripravo zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva v sedanjem programskem obdobju, je upravičeno izjemoma države članice izvzeti iz potrebe po izpolnjevanju predhodnih pogojenosti ter zahtev v zvezi z rezervo za uspešnost in uporabo okvira uspešnosti, zahtev o tematski osredotočenosti, tudi v povezavi s pragovi, določenimi za trajnostni urbani razvoj za ESRR, ter zahtev glede priprave komunikacijske strategije za dodatne vire. Kljub temu morajo države članice do 31. decembra 2024 izvesti vsaj eno oceno uspešnosti, učinkovitosti in učinka dodatnih virov ter oceniti, kako so ti viri prispevali k doseganju ciljev novega namenskega tematskega cilja. Da se omogoči razpoložljivost primerljivih informacij na ravni Unije, se države članice spodbujajo k uporabi kazalnikov za posamezne programe, ki jih je dala na voljo Komisija. Poleg tega morajo države članice in organi upravljanja pri izvajanju svojih odgovornosti, povezanih z informiranjem, komuniciranjem in prepoznavnostjo, okrepiti prepoznavnost izjemnih ukrepov in virov, ki jih je uvedla Unija, zlasti z zagotavljanjem, da so potencialni upravičenci, upravičenci, udeleženci, končni prejemniki sredstev finančnih instrumentov in širša javnost seznanjeni z obstojem in obsegom dodatnih virov ter dodatno podporo, ki so jo ti omogočili.

(15)Da se omogoči namenjanje teh dodatnih virov geografskim območjem, na katerih so najbolj potrebni, se kot izjemen ukrep in ne glede na splošna pravila za dodeljevanje sredstev iz strukturnih skladov dodatni viri, dodeljeni ESRR in ESS, ne razčlenijo po kategorijah regij. Vendar se od držav članic pričakuje, da upoštevajo različne regionalne potrebe in stopnje razvoja, da se tudi v nadaljevanju zagotovi osredotočenje pomoči na manj razvite regije v skladu s cilji ekonomske, socialne in teritorialne kohezije, določenimi v členu 173 PDEU. Države članice bi morale poleg tega v skladu z načeli partnerstva v odločanje vključiti lokalne in regionalne organe ter ustrezne organe, ki predstavljajo civilno družbo.

(16)Za olajšanje prenosov, odobrenih s spremembami, ki jih uvaja ta uredba, se pogoj iz člena 30(1)(f) finančne uredbe v zvezi z uporabo odobritev za isti cilj ne bi smel uporabljati za te prenose.

(17)Ker cilja te uredbe, tj. odziva na učinek javnozdravstvene krize z uvedbo ukrepov za prožnost pri dodeljevanju podpore iz strukturnih in investicijskih skladov, države članice same ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov predlaganega ukrepa lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(18)Glede na nujnost razmer v povezavi s pandemijo COVID-19 bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(19)Zaradi pandemije COVID-19 in nujnosti obravnave s tem povezane javnozdravstvene krize je treba uporabiti izjemo od roka osmih tednov iz člena 4 Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji, Pogodbi o delovanju Evropske unije in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo.

(20)Uredbo (EU) št. 1303/2013 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(21)Člen 135(2) Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo 6 določa, da se spremembe Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 7 ali Sklepa Sveta 2014/335/EU, Euratom 8 , sprejete na datum začetka veljavnosti navedenega sporazuma ali po njem, ne uporabljajo za Združeno kraljestvo, kolikor vplivajo na njegove finančne obveznosti. Podpora iz te uredbe za leto 2020 se financira iz povečanja zgornje meje večletnega finančnega okvira, podpora za leti 2021 in 2022 pa iz povečanja zgornje meje virov lastnih sredstev Unije, kar bi vplivalo na finančno obveznost Združenega kraljestva. Zato se ta uredba ne bi smela uporabljati za Združeno kraljestvo in v njem –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (EU) št. 1303/2013 se spremeni:

1.v členu 91 se doda nov odstavek 1a:

„1a. Poleg skupnih virov iz odstavka 1 se dajo dodatni viri za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo v višini 5 000 000 000 EUR v tekočih cenah na voljo za proračunsko postavko za leto 2020 ter se dodelijo ESRR in ESS.“;

2.vstavita se naslednja člena 92a in 92b:

„Člen 92a

Sredstva iz Instrumenta Evropske unije za okrevanje

Ukrepi iz člena 2 uredbe [o evropskem instrumentu za okrevanje] se izvajajo v okviru strukturnih skladov v višini 53 272 800 000 EUR v tekočih cenah zneska iz člena 3(2)(a)(i) navedene uredbe ob upoštevanju člena 4(3), (4) in (8) navedene uredbe.

Ti dodatni viri za leto 2021 in 2022 so zunanji namenski prejemki v skladu s členom 21(5) finančne uredbe.

Člen 92b

Izredni dodatni viri in ureditev izvrševanja za cilj „naložbe za rast in delovna mesta“, da se zagotovi pomoč spodbujanju odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in pripravi zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva (REACT-EU)

1.    Dodatni viri iz člena 91(1a) in člena 92a (v nadaljnjem besedilu: dodatni viri) se dajo na voljo v okviru cilja „naložbe za rast in delovna mesta“, da se zagotovi pomoč spodbujanju odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in pripravi zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva (REACT-EU). Dodatni viri se uporabijo za izvajanje tehnične podpore v skladu z odstavkom 6 tega člena in za operacije, s katerimi se izvaja tematski cilj iz odstavka 10 tega člena.

2.    Dodatni viri se dajo na voljo za proračunsko postavko za leta 2020–2022 poleg skupnih virov iz člena 91, kot sledi:

–za leto 2020: 5 000 000 000 EUR;

–za leto 2021: 42 434 400 000 EUR;

–za leto 2022: 10 820 400 000 EUR.

Dodatni viri za leto 2020 se dajo na voljo iz dodatnih virov, kot so določeni v členu 91(1a).

Dodatni viri za leto 2021 in 2022 se dajo na voljo iz dodatnih virov, kot so določeni v členu 92a. Dodatni viri iz člena 92a podpirajo tudi upravne odhodke v višini do 18 000 000 EUR v tekočih cenah.

3.    0,35 % dodatnih virov se dodeli za tehnično podporo na pobudo Komisije.

4.    Komisija z izvedbenimi akti sprejme odločitev, v kateri določi razdelitev dodatnih virov v odobritvah za prevzem obveznosti iz strukturnih skladov za leti 2020 in 2021 za vsako državo članico v skladu z merili in metodologijo iz Priloge VIIa. Ta odločitev se v letu 2021 pregleda, da se določi razdelitev dodatnih virov za leto 2022 na podlagi podatkov, ki bodo na voljo 19. oktobra 2021.

5.    Z odstopanjem od prvega pododstavka člena 76 se proračunske obveznosti za dodatne vire za vsak zadevni operativni program izvajajo za vsak sklad za leta 2020, 2021 in 2022.

Pravna obveznost iz drugega pododstavka člena 76 za leti 2021 in 2022 začne veljati od datuma iz člena 4(3) [uredbe o evropskem instrumentu za okrevanje].

Tretji in četrti pododstavek člena 76 se za dodatne vire ne uporabljata.

Z odstopanjem od člena 14(3) finančne uredbe se pravila o prenehanju obveznosti iz poglavja IV naslova IX dela II in člena 136 uporabljajo za proračunske obveznosti, ki temeljijo na dodatnih virih iz člena 92a. Z odstopanjem od člena 12(4)(c) finančne uredbe se dodatni viri ne uporabijo za naslednika zadevnega programa ali ukrepa.

Z odstopanjem od člena 86(2) in člena 136(1) obveznosti za dodatne vire prenehajo v skladu s pravili o zaključku programov.

Vsaka država članica dodatne vire, ki so v okviru ESRR in ESS na voljo za načrtovanje programov, dodeli operativnim programom.

Z odstopanjem od člena 92(7) se lahko predlaga, da se delež dodatnih virov uporabi za povečanje podpore Skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim (v nadaljnjem besedilu: sklad FEAD) pred ali hkrati z dodelitvijo ESRR in ESS.

Po njihovi prvotni dodelitvi se lahko dodatni viri na podlagi zahtevka države članice za spremembo operativnega programa v skladu s členom 30(1) prenesejo med ESRR in ESS ne glede na odstotke iz točk (a), (b) in (c) člena 92(1).

Člen 30(5) se ne uporablja za dodatne vire. Ti viri so izključeni iz osnove za izračun zgornjih mej iz navedenega odstavka.

Za namene uporabe točke (f) člena 30(1) finančne uredbe se za navedene prenose ne uporablja pogoj glede uporabe odobritev za isti cilj. Prenosi se lahko nanašajo samo na tekoče leto ali na prihodnja leta v finančnem načrtu.

Zahteve iz člena 92(4) se ne uporabljajo za prvotno dodelitev ali njihove nadaljnje prenose.

To ne vpliva na zneske, dodeljene pobudi za zaposlovanje mladih v skladu s členom 92(5) v okviru cilja „naložbe za rast in delovna mesta“.

Dodatni viri se izvršujejo v skladu s pravili sklada, v katerega se dodelijo ali prenesejo.

6.    Do 4 % skupnih dodatnih virov v okviru ESRR in ESS se lahko dodeli za tehnično podporo v okviru katerega koli obstoječega operativnega programa, ki ga podpirata ESRR ali ESS, ali novega operativnega programa iz odstavka 11.

7.    Z odstopanjem od člena 81(1) in člena 134(1) začetno predplačilo, ki se izplača po odločitvi Komisije o sprejetju operativnega programa ali odobritvi spremembe operativnega programa za dodelitev dodatnih virov, znaša 50 % dodatnih virov, dodeljenih programom za leto 2020 v okviru novega tematskega cilja iz odstavka 10 tega člena.

Za namene uporabe člena 134(2) za letna predplačila v letih 2021, 2022 in 2023 znesek podpore iz skladov za celotno programsko obdobje za operativni program vključuje dodatne vire.

Znesek, plačan kot dodatno začetno predplačilo iz prvega pododstavka, Komisija v celoti obračuna najpozneje ob zaključku operativnega programa. 

8.    Dodatni viri, ki ne bodo dodeljeni za tehnično podporo, se bodo uporabili v okviru tematskega cilja iz odstavka 10 za podporo operacijam spodbujanja odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in priprave zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva.

Države članice lahko dodelijo dodatne vire eni ali več ločenim prednostnim osem v okviru obstoječega operativnega programa oziroma programov ali pa novemu operativnemu programu iz odstavka 11. Z odstopanjem od člena 26(1) program zajema obdobje do 31. decembra 2022 ob upoštevanju odstavka 4 zgoraj.

Kar zadeva ESRR, se dodatni viri porabijo predvsem za podporo naložbam v izdelke in storitve za zdravstvene službe, za zagotovitev podpore v obliki obratnih sredstev ali naložbene podpore za MSP, za naložbe, ki prispevajo k prehodu na digitalno in zeleno gospodarstvo, naložbe v infrastrukturo, prek katere se zagotavljajo osnovne storitve državljanom, in za gospodarske ukrepe v tistih regijah, ki so najbolj odvisne od sektorjev, ki so bili v krizi najbolj prizadeti.

Kar zadeva ESS, se dodatni viri porabijo predvsem za podporo ohranjanju delovnih mest, vključno s shemami skrajšanega delovnega časa in podporo samozaposlenim, tudi, če se ta podpora ne kombinira z ukrepi aktivne politike zaposlovanja, razen če slednje določa nacionalna zakonodaja. Dodatni viri bodo namenjeni tudi podpori ustvarjanju delovnih mest, zlasti za osebe v ranljivem položaju, in ukrepom za zaposlovanje, izobraževanje in usposabljanje mladih, razvoj znanj in spretnosti, zlasti da se podpre dvojni zeleni in digitalni prehod, ter izboljšanje dostopa do storitev splošnega pomena na področju socialne varnosti, tudi za otroke.

9.    Z izjemo tehnične podpore iz odstavka 6 in dodatnih virov, uporabljenih za FEAD iz sedmega pododstavka odstavka 5, bodo dodatni viri namenjeni podpori operacijam v okviru novega tematskega cilja „spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in priprava zelenega, digitalnega in odpornega gospodarstva“, ki dopolnjuje tematske cilje iz člena 9.

Tematski cilj iz prvega pododstavka je na voljo izključno za načrtovanje programov za dodatne vire. Z odstopanjem od točk (b), (c) in (d) člena 96(1) se ne združuje z drugimi prednostnimi naložbami.

Tematski cilj iz prvega pododstavka pomeni tudi enotno prednostno naložbo za načrtovanje programov za dodatne vire iz ESRR in ESS ter njihovo izvrševanje.

Kadar se določi ena ali več ločenih prednostnih osi, ki ustrezajo tematskemu cilju iz prvega pododstavka v okviru obstoječega operativnega programa, se elementi iz točk (b)(v) in (vii) člena 96(2) ne navedejo v opisu prednostne osi v spremenjenem operativnem programu.

Revidirani finančni načrt iz člena 96(2)(d) določa dodelitev dodatnih virov za leta 2020, 2021 in po potrebi 2022 brez navedbe zneskov za rezervo za uspešnost in brez razčlenitve po kategorijah regij.

Z odstopanjem od člena 30(1) se zahtevki za spremembo programa, ki jih predloži država članica, ustrezno utemeljijo in zlasti določajo pričakovani učinek sprememb programa na spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in pripravo zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva. Priloži se jim spremenjeni program.

10.    Z odstopanjem od člena 26(4) lahko države članice v okviru novega tematskega cilja iz odstavka 10 pripravijo nov namenski operativni program. Predhodno vrednotenje iz člena 55 se ne zahteva.

Z odstopanjem od člena 96(2)(a) se v primeru vzpostavitve takega novega operativnega programa v utemeljitvi pojasni pričakovani učinek operativnega programa na spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in pripravo zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva.

Kadar je vzpostavljen tak nov operativni program, lahko države članice za namene točke (a) člena 96(5) določijo samo organe, ki so imenovani v sklopu tekočih operativnih programov, ki jih podpirajo ESRR, ESS in Kohezijski sklad.

Elementi iz točke (b)(v) in (vii) prvega pododstavka odstavka 2, odstavka 4, točk (b) in (c) odstavka 6 in odstavka 7 člena 96 se za take nove operativne programe ne zahtevajo. Elementi iz člena 96(3) se zahtevajo samo, kadar se zagotovi ustrezna podpora.

11.    Z odstopanjem od prvega in drugega pododstavka člena 120(3) se lahko za prednostno os oziroma osi, ki se jim dodelijo dodatni viri, za katere se načrtujejo programi v okviru tematskega cilja iz odstavka 10 tega člena, uporabi 100-odstotna stopnja sofinanciranja.

Z odstopanjem od člena 56(3) in člena 114(2) države članice zagotovijo, da se do 31. decembra 2024 izvede vsaj ena ocena uspešnosti, učinkovitosti in učinka uporabe dodatnih virov ter se oceni, kako so ti viri prispevali k tematskemu cilju iz odstavka 10 tega člena.

12.    Za dodatne vire se ne uporabljajo naslednje določbe:

(a)z odstopanjem od člena 18 zahteve o tematski osredotočenosti, vključno s pragovi za trajnostni urbani razvoj, kot so določeni v tej uredbi ali pravilih za posamezne sklade;

(b)z odstopanjem od člena 19 in pravil za posamezne sklade predhodne pogojenosti;

(c)z odstopanjem od člena 20 oziroma člena 22 zahteve glede rezerve za uspešnost in uporabe okvira uspešnosti;

(d)odstopanje iz drugega pododstavka člena 65(10), ki določa 1. februar 2020 kot datum upravičenosti za operacije za spodbujanje zmogljivosti za odzivanje na krize v okviru izbruha COVID-19;

(e)odstopanje iz člena 25a(7) glede izbora operacij, ki spodbujajo zmogljivosti za odzivanje na krize v okviru izbruha COVID-19, iz drugega pododstavka člena 65(10);

(f)z odstopanjem od člena 116 in točke (a) člena 115(1) zahteve za pripravo komunikacijske strategije.

13.    Države članice in organi upravljanja pri izvajanju svojih odgovornosti, povezanih z informiranjem, komuniciranjem in prepoznavnostjo v skladu s členom 115(1) in (3) ter Prilogo XII, zagotovijo, da so potencialni upravičenci, upravičenci, udeleženci, končni prejemniki sredstev finančnih instrumentov in širša javnost seznanjeni z obstojem in obsegom dodatnih virov ter dodatno podporo, ki so jo ti omogočili.

Sklicevanje na „sklad“, „sklade“ ali „sklade ESI“ v oddelku 2.2 Priloge XII se bodisi nadomesti ali dopolni s sklicevanjem na [REACT-EU], kadar se finančna podpora operacijam zagotovi iz dodatnih virov.“;

3.v členu 154 se doda naslednji pododstavek:

„Člen 91(1a), člen 92a in člen 92b se ne uporabljajo za Združeno kraljestvo in v njem. Sklicevanja na države članice v navedenih določbah se razumejo, kot da ne vključujejo Združenega kraljestva.“;

4.    doda se nova Priloga VIIa.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE 

1.1.Naslov predloga/pobude 

1.2.Zadevna področja (programski sklop)

1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša 

◻ Nov ukrep 

◻ Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 9  

X Podaljšanje obstoječega ukrepa 

◻ Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep 

1.4.Utemeljitev predloga/pobude 

1.4.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.4.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.4.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.4.4.Skladnost in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic 

X Časovno omejeno

–◻    od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,

–X    finančne posledice med letoma 2020 in 2022 za odobritve za prevzem obveznosti 11 ter med letoma 2020 in 2025 za odobritve plačil.

◻ Časovno neomejeno

–izvajanje z obdobjem uvajanja od leta 2021,

–ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.6.Načrtovani načini upravljanja 12   

X Neposredno upravljanje – Komisija (za 0,35 % dodelitve za tehnično podporo)

–X z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije,

–◻    prek izvajalskih agencij.

X Deljeno upravljanje z državami članicami.

◻ Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

–◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

–◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

–◻ organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

–◻ subjektom javnega prava,

–◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

2.UKREPI UPRAVLJANJA 

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju 

Navedite pogostost in pogoje.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi 

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti 

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 

3.1.Predlagani razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice 

3.2.Ocenjene posledice za odhodke 

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke 

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Predlog zadeva skupno letno razdelitev odobritev za prevzem obveznosti v okviru Uredbe (EU) št. 1303/2013 za leto 2020, prav tako pa je razširjenja tudi na leti 2021 in 2022 16 .

Predlog bo podlaga za dodatne obveznosti v letu 2020, ki se bodo financirale iz povečanja zgornje meje večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020. Prav tako bo podlaga za dodatne obveznosti za leti 2021 in 2022, ki se bodo financirale iz zunanjih namenskih prejemkov.Dodatne obveznosti v letih 2021 in 2022 ter plačila v letih 2021–2025 se financirajo iz zunanjih namenskih prejemkov. Vsi zneski bodo na voljo kot zunanji namenski prejemki v smislu člena 21(5) finančne uredbe, ki izhajajo iz operacij najemanja posojil Unije iz uredbe [o evropskem instrumentu za okrevanje]. Od zunanjih namenskih prejemkov se lahko do 18 000 000 EUR nameni za upravne odhodke, vključno s stroški za zunanje sodelavce.

Okvirna razčlenitev dodatnih odhodkov za leto 2020 je naslednja:

Okvirna razčlenitev odhodkov iz zunanjih namenskih prejemkov je naslednja:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2.Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–X    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.2.1.Ocenjene potrebe po človeških virih

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–X    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve. Dodatni zunanji sodelavci se bodo financirali izključno iz namenskih prejemkov.

Opis nalog:

3.3.Ocenjene posledice za prihodke 

–X    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–◻    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–◻    za lastna sredstva,

–◻    za druge prihodke.

navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice ◻    

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije). 

(1)    Za dejavnosti, kot so spremljanje, izvajanje, vključno z revizijami in finančnim poslovodenjem, ter sodelovanje pri postopku zaključevanja programov, ki se financirajo z upravnimi odhodki, se lahko obveznosti prevzemajo do leta 2025.

(2)    Uredba (EU) 2020/558 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2020 o spremembi uredb (EU) št. 1301/2013 in (EU) št. 1303/2013 glede posebnih ukrepov za zagotovitev izredne prožnosti pri uporabi evropskih strukturnih in investicijskih skladov v odziv na izbruh COVID-19 (UL L 130, 23.4.2020, str. 1).    
Uredba (EU) 2020/460 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. marca 2020 o spremembi uredb (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 508/2014 glede posebnih ukrepov za mobilizacijo naložb v zdravstvenih sistemih držav članic in v drugih sektorjih njihovih gospodarstev v odziv na izbruh COVID-19 (Naložbena pobuda v odziv na koronavirus) (UL L 99, 31.3.2020, str. 5).

(3)    UL C , , str. .

(4)    UL C , , str. .

(5)    Uredba (EU) 2020/460 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. marca 2020 o spremembi uredb (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 508/2014 glede posebnih ukrepov za mobilizacijo naložb v zdravstvenih sistemih držav članic in v drugih sektorjih njihovih gospodarstev v odziv na izbruh COVID-19 (Naložbena pobuda v odziv na koronavirus) (UL L 99, 31.3.2020, str. 5). Uredba (EU) 2020/558 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2020 o spremembi uredb (EU) št. 1301/2013 in (EU) št. 1303/2013 glede posebnih ukrepov za zagotovitev izredne prožnosti pri uporabi evropskih strukturnih in investicijskih skladov v odziv na izbruh COVID-19 (UL L 130, 23.4.2020, str. 1).

(6)    UL L 29, 31.1.2020, str. 7.

(7)    Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (UL L 347, 20.12.2013, str. 884).

(8)    Sklep Sveta 2014/335/EU, Euratom z dne 26. maja 2014 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije (UL L 168, 7.6.2014, str. 105).

(9)    Po členu 58(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(10)    Za dejavnosti, kot so spremljanje izvajanja, vključno z revizijami in finančnim poslovodenjem, ter sodelovanje pri postopku zaključevanja programov, ki se financirajo z upravnimi odhodki, se lahko obveznosti prevzemajo do leta 2025.

(11)    Za dejavnosti, kot so spremljanje izvajanja, vključno z revizijami in finančnim poslovodenjem, ter sodelovanje pri postopku zaključevanja programov, ki se financirajo z upravnimi odhodki, se lahko obveznosti prevzemajo do leta 2025.

(12)    Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/EN/man/budgmanag/Pages/budgmanag.aspx  

(13)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(14)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(15)    Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.

(16)    Za dejavnosti, kot so spremljanje, izvajanje, vključno z revizijami in finančnim poslovodenjem, ter sodelovanje pri postopku zaključevanja programov, ki se financirajo z upravnimi odhodki, se lahko obveznosti prevzemajo do leta 2025.

(17)    Namenski prejemki

(18)    PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(19)    Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 28.5.2020

COM(2020) 451 final

PRILOGA

k

Predlogu

UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (EU) št. 1303/2013, kar zadeva izredne dodatne vire in ureditev izvrševanja v okviru cilja „naložbe za rast in delovna mesta“, da se zagotovi pomoč spodbujanju odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in pripravi zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva (REACT-EU)

PRILOGA

Doda se nova Priloga VIIa:

„PRILOGA VIIa

Metodologija dodelitve izrednih dodatnih virov za cilj „naložbe za rast in delovna mesta“, da se zagotovi pomoč spodbujanju odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in pripravi zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja gospodarstva, po posameznih državah članicah – člen 92b(4)

Metoda dodelitve za izredne dodatne vire

Izredni dodatni viri se med države članice razdelijo v skladu z naslednjo metodologijo:

1.začasni delež vsake države članice iz dodatnih virov se izračuna kot ponderirana vsota deležev, določenih v skladu z naslednjimi merili in ponderiranih, kot je navedeno:

a)faktor BDP (ponderirana vrednost 2/3), določen po naslednjem postopku:

(I)delež vsake države članice v skupnih izgubah realnega sezonsko prilagojenega BDP, izraženega v EUR, med prvo polovico leta 2019 in koncem veljavnega referenčnega obdobja za vse zadevne države članice;

(II)prilagoditev tako dobljenih deležev z njihovo delitvijo z BND države članice na prebivalca, izraženim kot odstotek povprečnega BND na prebivalca EU-27 (povprečje je izraženo kot 100 %);

b)faktor brezposelnosti (ponderirana vrednost 2/9), izražen kot ponderirano povprečje:

(I)deleža države članice v skupnem številu brezposelnih (ponderirana vrednost 3/4) za vse zadevne države članice januarja 2020 ter

(II)deleža države članice v skupnem povečanju števila brezposelnih (ponderirana vrednost 1/4) med januarjem 2020 in koncem veljavnega referenčnega obdobja za vse zadevne države članice;

c)faktor brezposelnosti mladih (ponderirana vrednost 1/9), izražen kot ponderirano povprečje:

(I)deleža države članice v skupnem številu brezposelnih mladih (ponderirana vrednost 3/4) za vse zadevne države članice januarja 2020 ter

(II)deleža države članice v skupnem povečanju števila brezposelnih mladih (ponderirana vrednost 1/4) med januarjem 2020 in veljavnim referenčnim obdobjem za vse zadevne države članice.

Če je realni sezonsko prilagojeni BDP države članice, izražen v EUR, v veljavnem referenčnem obdobju višji kot v prvi polovici leta 2019, se podatki te države članice izključijo iz izračunov iz alinee (i) točke a).

Če je število brezposelnih (starostna skupina med 15. in 74. letom starosti) oziroma brezposelnih mladih (starostna skupina med 15. in 24. letom starosti) v državi članici v veljavnem referenčnem obdobju nižje kot januarja 2020, se podatki te države članice izključijo iz izračunov iz alinee (i) točke b) in alinee (i) točke c).

2.Na podlagi pravil iz odstavka 1 se ne izvedejo dodelitve po državah članicah za celotno obdobje 2020–2022, ki presegajo:

a)za države članice, katerih povprečni BND na prebivalca (po paritetah kupne moči) v obdobju 2015–2017 je višji od 109 % povprečja EU-27: 0,07 % njihovega realnega GDP v letu 2019;

b)za države članice, katerih povprečni BND na prebivalca (po paritetah kupne moči) v obdobju 2015–2017 je enak ali nižji od 90 % povprečja EU-27: 2,60 % njihovega realnega GDP v letu 2019;

c)za države članice, katerih povprečni BND na prebivalca (po paritetah kupne moči) v obdobju 2015–2017 je višji od 90 % in enak ali nižji od 109 % povprečja EU-27: odstotek se izračuna z linearno interpolacijo med 0,07 % in 2,60 % njihovega realnega BDP v letu 2019, kar povzroči sorazmerno zmanjšanje odstotka zgornje meje glede na povečanje blaginje.

Zneski nad ravnjo iz točk a) in c) na državo članico se sorazmerno prerazporedijo med dodelitve vseh drugih držav članic, katerih povprečni BND na prebivalca (po paritetah kupne moči) je nižji od 100 % povprečja EU-27. BND na prebivalca (po paritetah kupne moči) v obdobju 2015–2017 je BND, ki se je uporabil za kohezijsko politiko v pogajanjih o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027.

3.Za namene izračuna razdelitve izrednih dodatnih virov za leti 2020 in 2021:

a)je referenčno obdobje za BDP: prva polovica leta 2020;

b)je referenčno obdobje za število brezposelnih in število brezposelnih mladih: povprečje od junija do avgusta 2020;

c)najvišji dodeljeni znesek, ki se dobi z uporabo odstavka 2, se pomnoži z deležem dodatnih virov za leti 2020 in 2021 v skupnih dodatnih virih za leta 2020, 2021 in 2022.

Preden se uporabi metoda iz odstavkov 1 in 2 v zvezi z dodatnimi viri za leto 2020, se bo najbolj oddaljenim regijam na ravni NUTS 2 iz dodelitve namenil znesek, ki ustreza intenzivnosti pomoči v višini 30 EUR na prebivalca. Ta dodelitev bo razdeljena po regijah in državah članicah, in sicer sorazmerno glede na celotno prebivalstvo teh regij. Preostali znesek za leto 2020 se bo razdelil med države članice v skladu z metodo iz odstavkov 1 in 2.

4.Za namene izračuna razdelitve izrednih dodatnih virov za leto 2022:

a)je referenčno obdobje za BDP: prva polovica leta 2021;

b)je referenčno obdobje za število brezposelnih in število brezposelnih mladih: povprečje od junija do avgusta 2021;

c)najvišji dodeljeni znesek, ki se dobi z uporabo odstavka 2, se pomnoži z deležem dodatnih virov za leto 2022 v skupnih dodatnih virih za leta 2020, 2021 in 2022.“