EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 18.8.2020

COM(2020) 384 final

2020/0179(COD)

Predlog

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Sklepa št. 445/2014/EU o vzpostavitvi aktivnosti Unije za Evropske prestolnice kulture za leta od 2020 do 2033

(Besedilo velja za EGP)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

Aktivnost „Evropske prestolnice kulture“ (v nadaljnjem besedilu: EPK) za nazive med letoma 2020 in 2033 ureja Sklep št. 445/2014/EU 1 . V Prilogi k Sklepu je v kronološkem seznamu navedeno, kdaj je posamezna država članica (dve na leto) ali država kandidatka / potencialna kandidatka, ki sodeluje v programu Ustvarjalna Evropa ali v poznejših programih Unije, ki podpirajo kulturo, upravičena gostiti aktivnost. Natečaji za podelitev naziva EPK se začnejo šest let pred letom naziva, ko pristojni organ objavi razpise za predložitev prijav.

Sklep (EU) 2017/1545 2 je aktivnost razširil na mesta iz držav Evropskega združenja za prosto trgovino, ki so pogodbenice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in sodelujejo v programu Ustvarjalna Evropa ali v poznejših programih Unije, ki podpirajo kulturo. Koledar iz Priloge k Sklepu št. 445/2014/EU je bil ustrezno nadomeščen s koledarjem iz Priloge k Sklepu (EU) 2017/1545.

Splošni in posebni cilji aktivnosti EPK so opisani v členu 2 Sklepa št. 445/2014/EU. Ti cilji so: ohranjati in spodbujati raznolikost kultur v Evropi, spodbujati prispevek kulture k dolgoročnemu razvoju mest, povečati obseg, raznolikost in evropsko razsežnost kulturne ponudbe mest, vključno s transnacionalnim sodelovanjem, razširiti dostop do kulture in sodelovanje v njej, okrepiti zmogljivost kulturnega sektorja in njegovih povezav z drugimi sektorji, povečati mednarodno prepoznavnost mest s pomočjo kulture.

Doseganje teh ciljev, ki je povezano z mobilnostjo, potovanji, organizacijo prireditev in udeležbo javnosti, močno ogroža pandemija COVID-19, ki ima resne posledice za izvedbo in pripravo trenutnih in prihodnjih EPK.

Sklep št. 445/2014/EU ne določa potrebne prožnosti za upoštevanje takšnih izrednih razmer.

Za izpolnitev ciljev aktivnosti EPK v teh razmerah bi bilo zato treba Sklep št. 445/2014/EU spremeniti. Te spremembe ne bi smele odstopati od prvotnih načel, pravil in postopkov iz navedenega sklepa, temveč bi morale biti omejene na to, kar je nujno potrebno za spopadanje s to situacijo brez primere.

Najbolj prizadete EPK so seveda tiste, ki bi morale zdaj izvajati svoje leto naziva (dve EPK 2020) ali ki bi morale pospešiti priprave, da bodo naslednje leto pravočasno pripravljene (tri EPK 2021). Precej manj posledic čutijo dve EPK 2022 in ena EPK 2023, saj imajo še dovolj časa, da skrbno razmislijo, kako bi lahko svoje programe prilagodile za upoštevanje različnih prihodnjih omejevalnih scenarijev.

Obe EPK 2020 sta morali od marca 2020 preložiti ali odpovedati vse prireditve, ne da bi jasno vedeli, kdaj se bodo razmere normalizirale. V praksi to pomeni, da ne moreta izvajati svojega leta EPK in požeti rezultatov dobro izvedenih priprav. Morebitno podaljšanje kulturnih programov EPK 2020 v leto 2021 ne bi nadomestilo velike izgube, ki sta ju mesti utrpeli, bi pa dodatno in na novo osvetlilo dejavnosti obeh EPK 2020 v prvih mesecih leta 2021. Bili bi tudi dlje deležni pozornosti, ki je povezana z blagovno znamko EPK.

Pandemija COVID-19 je poleg tega povzročila veliko negotovosti na skoraj vseh področjih, povezanih z EPK 2021: negotove možnosti financiranja s strani javnih in zasebnih partnerjev, neznana varnostna pravila, ki vplivajo na participativno delo z državljani in vrste prireditev, ki bodo dovoljene, ter omejitve potovanj, ki zmanjšujejo turistične tokove in možnosti za evropska/mednarodna partnerstva. Preventivni ukrepi so upočasnili priprave treh EPK 2021 do kritične točke, ko bi v normalnih razmerah morale svoja prizadevanja podvojiti. Izvedbene ekipe zaradi ukrepov zapore nekaj mesecev niso mogle delati, ekonomsko preživetje potencialnih pogodbenih partnerjev pa je negotovo. Zato se priporoča preložitev treh EPK 2021 v leto 2022 ali 2023.

Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Unije naj bi naziv EPK v letu 2023 nosilo samo eno mesto. Če bi se dve EPK 2021 od treh preložili v leto 2023, bi se situacija uravnotežila: imeli bi tri EPK v letu 2022 in tri EPK v letu 2023. S takšnim uravnoteženim pristopom bi se karseda povečala prepoznavnost aktivnosti EPK.

Za upoštevanje navedenih okoliščin, tj. da se obema EPK 2020 omogoči, da svoja kulturna programa podaljšata v leto 2021, ter da se preložijo leta, v katerih bodo naziv lahko gostile države EPK 2021, je treba spremeniti Sklep št. 445/2014/EU.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

•Sorazmernost

•Izbira instrumenta

3.REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI

Natančneje, v tem obdobju so bili organizirani štirje skupni spletni sestanki: 2. aprila skupna telekonferenca z obema EPK 2020 ter predstavniki irskega in hrvaškega ministrstva za kulturo, 29. aprila skupni spletni sestanek z obema EPK 2022, 30. aprila skupni spletni sestanek s tremi EPK 2021 in 5. maja skupni spletni sestanek z osmimi EPK za leta od 2020 do 2023.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog Komisije nima neposrednih proračunskih posledic. Denarna nagrada Meline Mercouri, ki se vsakemu imenovanemu mestu izplača do konca marca v letu naziva pod pogoji, določenimi v členu 14 Sklepa, in stroški, povezani z delom tistih članov strokovnega sveta, ki jih imenujejo institucije in organi Unije, se krijejo iz obstoječih sredstev programa Ustvarjalna Evropa za finančni okvir 2014–2020 ali se bodo za obdobje po letu 2020 krili iz poznejših programov Unije, ki podpirajo kulturo. Poleg tega se zaradi predloga število EPK v obdobju 2020–2033 ne bo povečalo.

5.DRUGI ELEMENTI

–se omogoči, da sta v koledarju iz Priloge za leto 2023 več kot dve državi članici,

–se EPK, ki sta ju Hrvaška in Irska imenovali za leto 2020, omogoči, da svoja programa brez spremembe leta imenovanja izvajata do 30. aprila 2021,

–se leto, v katerem sta Romunija in Grčija upravičeni gostiti naziv EPK, z leta 2021 preloži na leto 2023,

–se leto, v katerem je država kandidatka ali potencialna kandidatka upravičena gostiti naziv EPK, z leta 2021 preloži na leto 2022,

–se potrdi veljavnost postopkov iz členov 7 do 11 in člena 13 Sklepa št. 445/2014/EU, ki so že bili zaključeni za leto naziva 2021 (pri čemer se spremeni samo leto naziva, kot je navedeno zgoraj),

–se ustrezno posodobijo roki za predložitev končnih ocen za obe EPK 2020.

2020/0179 (COD)

Predlog

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Sklepa št. 445/2014/EU o vzpostavitvi aktivnosti Unije za Evropske prestolnice kulture za leta od 2020 do 2033

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 167(5) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 3 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)V skladu s členom 2 Sklepa št. 445/2014/EU so cilji aktivnosti Evropske prestolnice kulture ohranjati in spodbujati raznolikost kultur v Evropi, spodbujati prispevek kulture k dolgoročnemu razvoju mest, povečati obseg, raznolikost in evropsko razsežnost kulturne ponudbe mest, vključno s transnacionalnim sodelovanjem, razširiti dostop do kulture in sodelovanje v njej, okrepiti zmogljivost kulturnega sektorja in njegovih povezav z drugimi sektorji ter povečati mednarodno prepoznavnost mest s pomočjo kulture.

(2)Teh ciljev ni mogoče doseči brez mobilnosti, potovanj, organizacije prireditev in udeležbe javnosti, ki pa so v času pandemije COVID-19 izredno oteženi oziroma praktično onemogočeni.

(3)Ukrepi zapore, ki so bili sprejeti po vsej Evropi, so imeli za neposredno posledico zaprtje kulturnih prizorišč ter odpoved ali preložitev kulturnih prireditev za nedoločen čas. Evropski in mednarodni projekti na področju kulturnega sodelovanja so se močno upočasnili, saj je bilo fizično prehajanje meja omejeno. Poleg tega so lokalne, regionalne in nacionalne oblasti zaradi hitrega nižanja prihodkov in nastajajočih potreb v zvezi z javnim zdravjem pod večjim proračunskim pritiskom. Tudi zasebno sponzoriranje kulture je vse težje, ker ni javnih prireditev, ki bi se lahko sponzorirale, ali ker podjetja dajejo prednost dejavnostim sponzoriranja, povezanim z javnim zdravjem.

(4)Trenutni in prihodnje Evropske prestolnice kulture so različno prizadete, na kar zlasti vpliva leto, v katerem nosijo naziv. Zdi se, da ima pandemija največji učinek na izvedbo dveh Evropskih prestolnic kulture 2020 in pripravo treh Evropskih prestolnic kulture 2021.

(5)Obe Evropski prestolnici kulture 2020 sta morali od marca 2020 preložiti ali odpovedati vse prireditve, ne da bi jasno vedeli, kdaj (in ali) se bodo razmere normalizirale. V praksi to pomeni, da ne moreta izvajati svojega leta Evropske prestolnice kulture in požeti rezultatov ogromnih vlaganj.

(6)V treh Evropskih prestolnicah kulture 2021 je pandemija povzročila veliko negotovosti na skoraj vseh področjih, povezanih z njihovo pripravo: negotove možnosti financiranja s strani javnih in zasebnih partnerjev, neznana varnostna pravila, ki vplivajo na participativno delo in vrste prireditev, ki bodo dovoljene, ter omejitve potovanj, ki zmanjšujejo turistične tokove in možnosti za evropska partnerstva. Preventivni ukrepi so upočasnili priprave treh Evropskih prestolnic kulture 2021 do kritične točke, ko bi v normalnih razmerah morale svoja prizadevanja podvojiti, saj izvedbene ekipe zaradi ukrepov zapore niso mogle delati, ekonomsko preživetje potencialnih pogodbenih partnerjev pa je negotovo.

(7)Sklep št. 445/2014/EU ne določa potrebne prožnosti za upoštevanje teh izrednih razmer, tj. ne vključuje nobene določbe o podaljšanju ali preložitvi leta, v katerem določeno mesto nosi naziv Evropska prestolnica kulture.

(8)Sklep št. 445/2014/EU bi bilo zato treba spremeniti na način, ki je natančno prilagojen potrebi po obravnavanju te izredne situacije, da se mestom, ki nosijo naziv Evropska prestolnica kulture in jih je pandemija najmočneje prizadela, omogoči, da svoje programe izvedejo na način, ki omogoča izpolnitev ciljev te aktivnosti.

(9)Po posvetovanjih z zadevnima mestoma in državama članicama je bilo sklenjeno, da je primerno, da se Evropskima prestolnicama kulture, ki sta ju Hrvaška in Irska imenovali za leto 2020, omogoči, da svoja programa brez spremembe leta imenovanja izvajata do 30. aprila 2021. Zato bi bilo treba člene 3, 4 in 16 Sklepa št. 445/2014/EU ustrezno spremeniti.

(10)Po posvetovanjih z zadevnimi mesti in državami članicami je bilo sklenjeno, da bi bilo treba leto, v katerem sta Romunija in Grčija upravičeni gostiti naziv Evropska prestolnica kulture, z leta 2021 preložiti na leto 2023, leto, v katerem je ta naziv upravičena gostiti država kandidatka ali potencialna kandidatka, pa z leta 2021 na leto 2022. Zato bi bilo treba člen 3 Sklepa št. 445/2014/EU in koledar iz Priloge k navedenemu sklepu ustrezno spremeniti. Ta sklep ne bi smel vplivati na veljavnost postopkov iz členov 7 do 11 in člena 13, ki so že bili zaključeni za leto naziva 2021 –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sklep št. 445/2014/EU se spremeni:

(1)člen 3 se spremeni:

(a)drugi pododstavek odstavka 2 se nadomesti z naslednjim:

„Vsako leto se naziv podeli največ enemu mestu v vsaki od dveh držav članic, ki sta navedeni v koledarju iz Priloge (v nadaljnjem besedilu: koledar), in v zadevnih letih enemu mestu iz države Evropskega združenja za prosto trgovino, ki je pogodbenica Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: država Efte/EGP), države kandidatke ali potencialne kandidatke ali enemu mestu iz države, ki pristopa k Uniji, pod pogoji iz odstavka 5. V letu 2023 naziv nosi največ eno mesto v vsaki od treh držav članic, ki so navedene v koledarju iz Priloge.“;

(b)odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„Mesta v državah članicah so upravičena, da nosijo naziv eno leto v skladu z vrstnim redom držav članic iz koledarja. Mesti, ki nosita naziv v letu 2020, imata možnost, da svoja kulturna programa izvajata do 30. aprila 2021, ne da bi se spremenilo leto imenovanja.“;

(2)drugi pododstavek člena 4(2) se nadomesti z naslednjim:

„Kulturni program obsega leto naziva in je pripravljen posebej za naziv, v skladu z merili iz člena 5. Mesti, ki nosita naziv v letu 2020, imata možnost, da svoja kulturna programa izvajata do 30. aprila 2021.“;

(3)v členu 16(1) se doda naslednji peti pododstavek:

„Mesti, ki nosita naziv v letu 2020, pripravita svoji ocenjevalni poročili in ju pošljeta Komisiji do 30. aprila 2022.“;

(4)Priloga se nadomesti z besedilom iz Priloge k temu sklepu.

Člen 2

Postopki iz členov 7 do 11 in člena 13(2)(a) Sklepa št. 445/2014/EU, ki so že bili zaključeni za leto naziva 2021, ostanejo veljavni. Leto naziva se spremeni v skladu s Prilogo k temu sklepu.

Člen 3

Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju,

(1)    Sklep št. 445/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi aktivnosti Unije za Evropske prestolnice kulture za leta od 2020 do 2033 in o razveljavitvi Sklepa št. 1622/2006/ES (UL L 132, 3.5.2014, str. 1).

(2)    Sklep (EU) 2017/1545 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. septembra 2017 o spremembi Sklepa št. 445/2014/EU o vzpostavitvi aktivnosti Unije za Evropske prestolnice kulture za leta od 2020 do 2033 (UL L 237, 15.9.2017, str. 1).

(3)    UL C , , str. .

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 18.8.2020

COM(2020) 384 final

PRILOGA

k

predlogu SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Sklepa št. 445/2014/EU o vzpostavitvi aktivnosti Unije za Evropske prestolnice kulture za leta od 2020 do 2033

PRILOGA

KOLEDAR