EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 4.8.2020

COM(2020) 353 final

2020/0162(NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Mednarodnem svetu za žito glede pristopa Združenega kraljestva h Konvenciji o trgovanju z žitom iz leta 1995

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.Predmet urejanja predloga

Ta predlog se nanaša na sklep o stališču, ki se v imenu Unije zastopa v Mednarodnem svetu za žito glede pristopa Združenega kraljestva h Konvenciji o trgovanju z žitom iz leta 1995.

2.Ozadje predloga

2.1.Konvencija o trgovanju z žitom iz leta 1995

Cilj Konvencije o trgovanju z žitom iz leta 1995 (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) je pospešiti mednarodno sodelovanje v vseh vidikih trgovanja z žitom, spodbuditi širitev mednarodnega trgovanja z žitom ter zagotoviti čim bolj prost pretok trgovanja z navedenim blagom. Poleg tega je cilj Konvencije čim bolj prispevati k stabilnosti mednarodnih trgov žita, kar je v interesu vseh članic, povečati svetovno prehransko varnost ter ustvariti forum za izmenjavo informacij in razpravo o vprašanjih, s katerimi se članice srečujejo pri trgovanju z žitom.

Konvencija je začela veljati 1. julija 1995.

Unija je pogodbenica Konvencije 1 .

2.2.Mednarodni svet za žito

Mednarodni svet za žito, ki upravlja Konvencijo, je medvladna organizacija s sedežem v Londonu, ki želi doseči cilje iz člena 1 Konvencije. Cilji Mednarodnega sveta za žito so zlasti:

(a)pospeševanje mednarodnega sodelovanja v vseh vidikih trgovanja z žitom;

(b)spodbujanje širjenja, odprtosti in pravičnosti mednarodnega trgovanja v sektorju žita;

(c)prispevanje k stabilnosti mednarodnega trga za žito, krepitev svetovne prehranske varnosti in prispevanje k razvoju držav, katerih gospodarstvo je odvisno od komercialne prodaje žita.

Ti cilji se poskušajo doseči z izboljšanjem preglednosti trgov z izmenjavo informacij, analiz in posvetovanj o razvoju trgov in politike.

V Mednarodnem svetu za žito je trenutno 29 članic, med katerimi je veliko največjih proizvajalk in uvoznic žita na svetovni ravni. Poleg Unije so članice Mednarodnega sveta za žito med drugimi tudi Argentina, Avstralija, Kanada, Egipt, Indija, Japonska, Rusija, Ukrajina in ZDA. Zadnja država, ki je pristopila k organizaciji, je bila Republika Srbija, ki je članica postala 1. aprila 2020. Vendar Kitajska in Brazilija nista članici.

29 članic Mednarodnega sveta za žito ima skupno 2 000 glasov.

Za proračunske postopke (glej člen 11 Konvencije), tj. določitev letnih finančnih prispevkov članic, ima Unija v letu 2019/2020 2 372 glasov.

Za sprejemanje odločitev, tj. z glasovanjem (glej člen 12 Konvencije), je 1 000 glasov razdeljenih med 11 članic izvoznic (vključno z Unijo z 245 glasovi), 1 000 glasov pa je razdeljenih med 18 članic uvoznic. Poudariti je treba, da Mednarodni svet za žito načeloma deluje na podlagi soglasja, zato se glasuje zelo redko.

Unijo na podlagi člena 17 Pogodbe o Evropski uniji na zasedanjih Mednarodnega sveta za žito zastopa Komisija. Države članice se lahko udeležijo zasedanj Mednarodnega sveta za žito, zlasti sej Sveta.

2.3.Predvideni akt Mednarodnega sveta za žito

Združeno kraljestvo 3 je 9. aprila 2020 uradno zaprosilo za pristop h Konvenciji. Sekretariat Mednarodnega sveta za žito je 14. aprila 2020 članice obvestil o prošnji Združenega kraljestva. Združeno kraljestvo je zaprosilo za včlanitev v Mednarodni svet za žito od 1. januarja 2021, tj. po izteku prehodnega obdobja po izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije.

V skladu s členom 27(2) Konvencije lahko k njej pristopijo vlade vseh držav pod pogoji, ki jih Svet določi za primerne. Upravni odbor v skladu s pravilom 33(d) poslovnika iz Konvencije o trgovanju z žitom (v nadaljnjem besedilu: poslovnik) obravnava prošnje za pristop in jih priporoča Svetu v skladu s členom 27(2).

Glasovi države pristopnice se za namene člena 11 Konvencije (tj. letni finančni prispevki članic) v skladu s pravilom 33(b) poslovnika določijo z deležem celotnega trgovanja države pristopnice z žitom glede na celotno trgovanje z žitom vseh članic Mednarodnega sveta za žito.

Svet mora v skladu s členom 12(1) Konvencije določiti tudi, katere članice bodo za namene Konvencije izvoznice in katere uvoznice, in sicer ob upoštevanju vzorcev trgovanja z žitom in stališč navedenih članic. Svet določi tudi njihove glasovalne pravice v skladu z odstavkoma 2 in 3 iste določbe.

Razprava o prošnji Združenega kraljestva se je na upravnem odboru Mednarodnega sveta za žito začela 11. maja 2020 in se nadaljevala na 51. seji Mednarodnega sveta za žito 8. junija 2020 (videokonferenca). Na tej seji se je Svet strinjal, da se uradna odločitev o prošnji Združenega kraljestva sprejme po pisnem postopku (z glasovanjem po pošti), članice Mednarodnega sveta za žito pa svoje pripombe pošljejo sekretariatu do 30. oktobra 2020. Če sekretariatu Mednarodnega sveta za žito nobena članica do 30. oktobra 2020 ne pošlje pisnega ugovora, se šteje, da Združeno kraljestvo s 1. januarjem 2021 postane članica Mednarodnega sveta za žito.

Čeprav v Konvenciji za postopek glasovanja po pošti (ali pisni postopek) ni posebnih pravil, člen 14 Konvencije o sklepih Sveta ne določa, da bi se taki sklepi morali sprejemati na seji Sveta.

Sporazum o izstopu

Unija bo v skladu s členom 129(2) Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo 4 (v nadaljnjem besedilu: sporazum o izstopu) v prehodnem obdobju še naprej zastopala Združeno kraljestvo pri delu vseh organov, ustanovljenih z mednarodnimi sporazumi, ki jih je sklenila Unija. Združeno kraljestvo bi se moralo v prehodnem obdobju vzdržati kakršnega koli ukrepanja ali pobude, ki bi lahko škodovala interesom Unije. Vendar se lahko Združeno kraljestvo v skladu s členom 129(4) sporazuma o izstopu v prehodnem obdobju pogaja, podpiše in ratificira mednarodne sporazume, ki jih na področjih izključne pristojnosti Unije sklepa samostojno, pod pogojem, da ti sporazumi ne začnejo veljati ali se ne uporabljajo v prehodnem obdobju.

3.Stališče, ki se zastopa v imenu Unije

4.Pravna podlaga

4.1.Postopkovna pravna podlaga

4.1.1.Načela

Člen 218(9) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) ureja sklepe o določitvi „stališč, ki naj se v imenu Unije zastopajo v organu, ustanovljenem s sporazumom, kadar ta organ sprejema akte s pravnim učinkom, razen aktov o spremembah ali dopolnitvah institucionalnega okvira sporazuma“.

Pojem „akti s pravnim učinkom“ vključuje tudi akte, ki imajo pravni učinek zaradi pravil mednarodnega prava, ki veljajo za zadevni organ.

4.1.2.Uporaba v obravnavanem primeru

Učinek predvidenega akta Mednarodnega sveta za žito je razširitev njegovega članstva. Predvideni akt Mednarodnega sveta za žito ima pravne učinke, saj bo določil pogoje takega pristopa, zlasti ker bo vplival na ravnotežje pri odločanju v Mednarodnem svetu za žito, katerega sklepi se sprejemajo z večino članic izvoznic in uvoznic ter so za njegove članice zavezujoči, kot je navedeno v členu 14 Konvencije. To bo vplivalo tudi na zadevne finančne prispevke pogodbenic. Zato bi bilo treba določiti stališče Unije.

Predvideni akt ne dopolnjuje ali spreminja institucionalnega okvira Sporazuma.

Postopkovna pravna podlaga za predlagani sklep je zato člen 218(9) PDEU.

4.2.Materialna pravna podlaga

4.2.1.Načela

Materialna pravna podlaga za sklep iz člena 218(9) PDEU je odvisna predvsem od cilja in vsebine predvidenega akta, glede katerega se v imenu Unije zastopa stališče. Če ima predvideni akt dva cilja ali elementa in je eden od teh ciljev ali elementov glavni, drugi pa postranski, mora sklep po členu 218(9) PDEU temeljiti na samo eni materialni pravni podlagi, in sicer na tisti, ki se zahteva za glavni ali prevladujoči cilj ali element.

4.2.2.Uporaba v obravnavanem primeru

Glavni cilj in vsebina predvidenega akta se nanašata na trgovanje s kmetijskimi proizvodi.

Materialna pravna podlaga za predlagani sklep je zato prvi pododstavek člena 207(4) PDEU.

4.3.Zaključek

Pravna podlaga predlaganega sklepa bi moral biti člen 207(4) PDEU v povezavi s členom 218(9) PDEU.

2020/0162 (NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Mednarodnem svetu za žito glede pristopa Združenega kraljestva h Konvenciji o trgovanju z žitom iz leta 1995

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 207(4) v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Unija je Konvencijo o trgovanju z žitom iz leta 1995 (v nadaljnjem besedilu: Konvencija), ki je začela veljati 1. julija 1995, sklenila s Sklepom Sveta 96/88/ES 7 . Konvencija je bila najprej sklenjena za obdobje treh let.

(2)V skladu s členom 33 Konvencije lahko Mednarodni svet za žito Konvencijo podaljša za zaporedna obdobja, vsako podaljšanje pa ne sme biti daljše od dveh let. Od njene sklenitve se je Konvencija redno podaljševala za nadaljnja obdobja dveh let. Nazadnje je bila podaljšana s sklepom Mednarodnega sveta za žito 10. junija 2019 8 in je veljavna do 30. junija 2021.

(3)Na podlagi člena 27(2) Konvencije lahko k njej pristopijo vlade vseh držav pod pogoji, ki jih Mednarodni svet za žito določi za primerne.

(4)Združeno kraljestvo je 9. aprila 2020 uradno zaprosilo za pristop h Konvenciji od 1. januarja 2021 dalje.

(5)Združeno kraljestvo je pomembna proizvajalka žit, zlasti ječmena in pšenice. Če se odobri prošnja Združenega kraljestva za pristop h Konvenciji in posledično za sodelovanje v Svetu, bo Združeno kraljestvo članica uvoznica v skladu s členom 12 Konvencije. Ker je Unija članica izvoznica, pristop Združenega kraljestva ne bo vplival na število glasov, dodeljenih Uniji za glasovanje v skladu s členom 12 Konvencije. Vendar se bo zaradi pristopa Združenega kraljestva s proračunskim letom 2021/22 zmanjšalo število glasov, dodeljenih Uniji na podlagi člena 11 Konvencije, ki se uporablja za določitev finančnega prispevka članic.

(6)Primerno je, da se določi stališče, ki se v imenu Unije zastopa v Mednarodnem svetu za žito, in se odobri pristop Združenega kraljestva h Konvenciji pod pričakovanimi pogoji, ki so podrobno navedeni v oceni finančnih posledic, priloženi temu sklepu, in pod pogojem, da pristop ne začne veljati in se Konvencija za Združeno kraljestvo začasno ne uporablja pred koncem prehodnega obdobja iz člena 126 Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Stališče, ki se zastopa v imenu Unije v Mednarodnem svetu za žito, je, da se odobri pristop Združenega kraljestva h Konvenciji o trgovanju z žitom iz leta 1995 pod pričakovanimi pogoji, ki so podrobno navedeni v oceni finančnih posledic, priloženi temu sklepu, in pod pogojem, da pristop ne začne veljati in se Konvencija za Združeno kraljestvo začasno ne uporablja pred koncem prehodnega obdobja iz člena 126 Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na Komisijo.

V Bruslju,

(1)    UL L 21, 27.1.1996, str. 47.

(2)    Mednarodni svet za žito deluje na podlagi proračunskega leta, ki traja od 1. julija do 30. junija naslednjega leta.

(3)    Z dopisom državnega sekretarja za DEFRA, DFID in FCO.

(4)    Sporazum o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo.

(5)    UL L 21, 27.1.1996, str. 47.

(6)    Sklep Sveta (EU) 2019/813 z dne 17. maja 2019 (UL L 133, 21.5.2019, str. 19).

(7)    Sklep Sveta 96/88/ES z dne 19. decembra 1995 o odobritvi Konvencije o trgovanju z žitom in Konvencije o pomoči v hrani, ki sestavljata Mednarodni sporazum o žitu iz leta 1995, s strani Evropske skupnosti (UL L 21, 27.1.1996, str. 47).

(8)    Sklep Sveta (EU) 2019/813 z dne 17. maja 2019 o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Mednarodnem svetu za žito glede podaljšanja Konvencije o trgovanju z žitom iz leta 1995 (UL L 133, 21.5.2019, str. 19).