EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52020PC0282
Proposal for a REGULATION OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL amending Regulation (EU) 2017/2402 laying down a general framework for securitisation and creating a specific framework for simple, transparent and standardised securitisation to help the recovery from the COVID-19 pandemic
Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Uredbe (EU) 2017/2402 o določitvi splošnega okvira za listinjenje in o vzpostavitvi posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje kot pomoč pri okrevanju po pandemiji COVID-19
Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Uredbe (EU) 2017/2402 o določitvi splošnega okvira za listinjenje in o vzpostavitvi posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje kot pomoč pri okrevanju po pandemiji COVID-19
COM/2020/282 final
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 24.7.2020
COM(2020) 282 final
2020/0151(COD)
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o spremembi Uredbe (EU) 2017/2402 o določitvi splošnega okvira za listinjenje in o vzpostavitvi posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje kot pomoč pri okrevanju po pandemiji COVID-19
(Besedilo velja za EGP)
{SWD(2020) 120}
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.OZADJE PREDLOGA
•Razlogi za predlog in njegovi cilji
Uredba (EU) 2017/2402 (v nadaljnjem besedilu: uredba o listinjenju 1 ) skupaj z Uredbo (EU)št. 575/2013 (v nadaljnjem besedilu: uredba o kapitalskih zahtevah 2 ) določa splošni okvir EU za listinjenje ter vzpostavlja posebni okvir za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje (v nadaljnjem besedilu: listinjenje STS). Cilj okvira je spodbujati varen, razvit, likviden in odporen trg za listinjenje, ki lahko privablja široko in stabilno bazo investitorjev, da se lahko finančna sredstva dodelijo tja, kjer jih gospodarstvo najbolj potrebuje. Nova ureditev listinjenja je vzpostavljena od januarja 2019 in je temelj prizadevanj EU za vzpostavitev unije kapitalskih trgov.
Resen ekonomski šok, ki ga je povzročila pandemija COVID-19, in izredni ukrepi za zajezitev širjenja bolezni imajo daljnosežen vpliv na gospodarstvo. Podjetja se spoprijemajo z motnjami v dobavnih verigah, z začasnimi zaprtji in zmanjšanim povpraševanjem. Javni organi na ravni Unije in držav članic so sprejeli odločne ukrepe za podporo solventnim podjetjem, da bi prenesla to resno, vendar začasno upočasnitev gospodarske dejavnosti in pomanjkanje likvidnosti, ki ga bo ta upočasnitev povzročila.
Poletna gospodarska napoved 2020 Evropske komisije 3 opozarja na zelo globoko recesijo, saj je v prvi polovici leta 2020 prišlo do zloma gospodarske dejavnosti, realni BDP za celotno leto 2020 pa naj bi se v EU predvidoma zmanjšal za 8,3 %. Pričakuje se torej, da bo razsežnost gospodarskega nazadovanja v primerjavi z razsežnostjo, ugotovljeno leta 2009, precej večja, možnosti za okrevanje pa so neenakomerne in negotove. Zato bi bilo treba takojšnje nujne ukrepe dopolniti s ciljnimi ukrepi z bolj srednjeročnim učinkom, ki lahko pripomorejo k hitremu okrevanju.
Ko se bo polegel neposredni šok, nastal kot posledica krize zaradi COVID-19, bo za banke ostalo ključno, da bodo lahko tudi v prihodnjih mesecih še naprej posojale podjetjem. Zato je treba pripraviti ali nadgraditi vse instrumente, ki bankam omogočajo, da ohranijo in celo povečajo svojo zmožnost kreditiranja realnega sektorja, zlasti MSP. V zvezi s tem je lahko listinjenje ključnega pomena. Listinjenje bi lahko s preoblikovanjem posojil v vrednostne papirje, s katerimi se trguje, sprostilo bančni kapital za dodatna posojila in širšemu krogu investitorjev omogočiti financiranje gospodarskega okrevanja.
Sedanji okvir ne izkorišča vseh svojih možnosti v dveh vidikih, ki sta zelo pomembna za spodbujanje gospodarskega okrevanja: okvir ne upošteva bilančnega sintetičnega listinjenja in ni v celoti primeren za listinjenje nedonosnih izpostavljenosti.
Izveden bo celovit pregled okvira listinjenja, in sicer do januarja 2022, pri čemer bodo po potrebi uvedene morebitne zakonodajne spremembe. Vseeno pa so v tem predlogu že zdaj določene ciljno usmerjene spremembe, saj koristijo gospodarskemu okrevanju. Če bi čakali na pregled okvira leta 2022 in morebitne zakonodajne spremembe, bi bile želene pravne prilagoditve verjetno sprejete šele čez nekaj let in bi bil torej onemogočen cilj, da bi se listinjenje na najučinkovitejši način uporabljalo za spodbujanje gospodarskega okrevanja v prihodnjih mesecih.
S tem predlogom se v ničemer ne zamenjuje ali zmanjšuje obseg navedenega pregleda, ki ga je treba izvesti za široko proučitev učinkov nove ureditve, vključno z vprašanji, kot so načini za zadržanje tveganja, uporaba zasebnega listinjenja, učinek ureditve glede razkritja in druga. V prihodnjem pregledu se bodo upoštevala tudi priporočila foruma na visoki ravni o uniji kapitalskih trgov 4 o okrepitvi evropskega trga listinjenja.
Poleg tega te ciljno usmerjene spremembe ne bodo prispevale le k financiranju okrevanja, pač pa bodo pripomogle tudi k odpornosti našega finančnega sistema: z razširitvijo okvira listinjenja STS tudi na bilančna listinjenja je mogoče pričakovati, da se bo oznaka STS z dodatnimi zahtevami, ki zagotavljajo manj kompleksnosti in več preglednosti, uporabila za večji del trga listinjenja EU. Tako lahko zagotovimo dodatne spodbude, da bi se listinjenje izvedlo v odpornem okviru EU za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje, ter pomagamo bankam pri iskanju načinov za delitev tveganja s subjekti na kapitalskem trgu, kar je eden od ciljev projekta unije kapitalskih trgov.
•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike
Okvir za listinjenje EU je vzpostavljen od januarja 2019. Predlagane spremembe so v celoti skladne z obstoječimi določbami politike na področju listinjenja. Določbe so prav tako vključene v delegirane in izvedbene akte. Predlagane spremembe so tudi skladne z bonitetnimi zahtevami za institucije in njihov nadzor.
•Skladnost z drugimi politikami Unije
Ta predlog je del širšega odziva Evropske komisije, da se omogoči gospodarsko okrevanje po pandemiji COVID-19, vključno s spremembami direktive o trgih finančnih instrumentov in uredbe o prospektu, sprejete hkrati s tem predlogom (vstaviti pravilni sklic). Je popolnoma skladen s Sporočilom Komisije o gospodarskih vidikih krize zaradi koronavirusa, izdanim 13. marca 2020 5 , s Sporočilom „COVID 19 – Gospodarski sveženj – Mobilizacija vseh razpoložljivih sredstev“, objavljenim 2. aprila 2020 6 , ter z Razlagalnim sporočilom Komisije o uporabi računovodskih in bonitetnih okvirov za olajšanje bančnega kreditiranja v EU (pomoč podjetjem in gospodinjstvom v času pandemije COVID-19) 7 .
Okvir za listinjenje je že pomemben gradnik unije kapitalskih trgov. Ta unija pa je ena od prednostnih nalog Komisije pri zagotavljanju, da finančni sistem podpira delovna mesta in rast v gospodarstvu za ljudi. Njen cilj je bolje povezati prihranke in rast ter zagotoviti več možnosti in boljše donose za varčevalce in investitorje. Podjetjem bo zagotovila več možnosti za financiranje na različnih stopnjah razvoja, naložbe pa usmerjala tja, kjer bodo lahko porabljene najbolj produktivno, s čimer se bodo povečale priložnosti za evropske družbe in projekte. Današnji predlog bo okrepil in razširil ta okvir z zagotovitvijo več priložnosti. S temi spremembami se bodo zagotovili dodatni viri financiranja za družbe, okrepile sposobnosti bank za podpiranje gospodarstva, diverzificirali viri naložb, povečale baze investitorjev in razpršila tveganja med udeleženci na trgu, hkrati pa se bo izognilo skrajnostim, ki so povzročile finančno krizo.
Nazadnje je ta pobuda zlasti z odpravo regulativnih ovir za listinjenje nedonosnih izpostavljenosti skladna z akcijskim načrtom za reševanje problema slabih posojil v Evropi, ki ga je julija 2017 sprejel Svet ECOFIN 8 , in s Sporočilom Komisije o dokončanju bančne unije 9 . V oba dokumenta je vključen poziv po razvoju sekundarnih trgov za prizadeto premoženje. Potreba po odločnem ukrepanju za obravnavanje nedonosnih izpostavljenosti je bila poudarjena tudi v nekaterih priporočilih evropskega semestra za države članice.
2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST
•Pravna podlaga
Pravna podlaga uredbe o listinjenju STS je člen 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki evropskim institucijam podeljuje pristojnosti za določitev ustreznih določb, katerih cilj je vzpostavitev in delovanje enotnega trga. Navedene uredbe, vključno z začasnim zmanjšanjem področja uporabe, lahko spremeni le zakonodajalec Unije, in sicer v tem primeru na podlagi člena 114 Pogodbe.
•Subsidiarnost
Spremembe se nanašajo na spremembe predpisov Unije v odziv na pandemijo COVID‑19 in za spodbujanje gospodarskega okrevanja. Cilji predvidenih sprememb se lahko bolje dosežejo na ravni Unije in ne z različnimi nacionalnimi pobudami. Predlog ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje teh ciljev.
Na ravni Unije je bil vzpostavljen obstoječi pravni okvir, ki uvaja okvir za listinjenje EU. Čezmejna narava listinjenja pomeni, da mora biti področje uporabe predlaganih pravil za zares učinkovito delovanje dovolj usklajeno, skladno in dosledno na ravni Unije. Obstoječi pravni okvir se ne more izboljšati, če države članice ravnajo samostojno. Sposobnost držav članic za sprejemanje nacionalnih ukrepov je omejena, saj uredba o listinjenju že zagotavlja usklajen sklop predpisov na ravni EU, spremembe na nacionalni ravni pa bi bile v nasprotju z veljavno zakonodajo Unije. Brez ukrepanja Unije bi bil obstoječi regulativni okvir manj učinkovit pri podpiranju različnih ukrepov, ki jih sprejmejo javni organi na ravni Unije in nacionalni ravni, prav tako bi bil manj odziven na izredne tržne izzive. Če bi Unija prenehala urejati te vidike, bi na notranjem trgu bančnih storitev začeli veljati različni sklopi pravil, kar bi privedlo do razdrobljenosti in ogrozilo nedavno oblikovana enotna pravila na tem področju. To bi povzročilo neenake konkurenčne pogoje in regulativno arbitražo.
Poleg tega z ukrepi na nacionalni ravni ni mogoče učinkovito vzpostaviti obravnave listinjenj, ki bi bolj upoštevala tveganja, saj je bonitetna obravnava že določena v zakonodaji EU, prav tako pa tudi ni mogoče zagotoviti skladnosti in standardizacije tistih določb, ki so trenutno vključene v različne pravne akte EU, na primer o razkritju, skrbnem pregledu in zadržanju tveganja.
•Sorazmernost
Ta ukrep Unije je potreben, da bi se dosegel cilj povečanja sposobnosti kreditnih institucij in investicijskih podjetij, da posojajo podjetjem in MSP, ter da bi se iz njihovih bilanc stanja sprostile nedonosne izpostavljenosti, hkrati pa bi se ohranila skladnost bonitetnega okvira po krizi zaradi COVID-19. Predlagane spremembe so omejene na tisto, kar je potrebno za doseganje teh ciljev, in temeljijo na že veljavnih predpisih, kar je skladno z načelom sorazmernosti. Predlagane spremembe ne presegajo obravnavanja izbranih določb v okviru Unije za listinjenje za kreditne institucije in investicijska podjetja, ki so namenjene izključno ukrepom za zagotovitev gospodarskega okrevanja v mesecih po neposredni krizi zaradi COVID. Poleg tega so predlagane spremembe omejene na tista vprašanja, ki jih ni mogoče obravnavati v okviru obstoječega polja proste presoje, ki ga določajo veljavna pravila.
Komisija meni, da so predlagane spremembe pravil sorazmerne s cilji.
•Izbira instrumenta
Ta predlog spreminja uredbo o listinjenju in je kot tak uredba. Ciljev tega predloga ni mogoče doseči z nobenimi drugimi alternativnimi sredstvi, bodisi zakonodajnimi ali operativnimi.
3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA
•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj
Predlog temelji na dveh poročilih Evropskega bančnega organa – Poročilu o okviru za sintetično listinjenje STS v skladu s členom 45(1) uredbe o listinjenju (v nadaljnjem besedilu: poročilo o sintetičnem listinjenju STS) 10 in Mnenju o regulativni obravnavi listinjenj nedonosnih izpostavljenosti (v nadaljnjem besedilu: mnenje o nedonosnih izpostavljenostih) 11 .
Poročilo o sintetičnem listinjenju STS je treba pripraviti v skladu s členom 45(1) uredbe o listinjenju, ki od organa EBA zahteva, naj analizira izvedljivost posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano sintetično listinjenje, omejeno na sintetične bilančne posle.
V poročilu EBA o sintetičnem listinjenju STS so na podlagi analize, ki jo vključuje, oblikovana tri priporočila:
·vzpostaviti medsektorski okvir za enostavno, pregledno in standardizirano sintetično listinjenje, omejeno na bilančno listinjenje;
·da bi bilo sintetično listinjenje upravičeno do oznake „STS“, mora izpolnjevati predlagana merila o enostavnosti, standardiziranosti in preglednosti, ter
·proučiti tveganja in koristi, povezana z vzpostavitvijo diferencirane kapitalske obravnave za enostavno, pregledno in standardizirano bilančno sintetično listinjenje.
Komisija je v skladu s členom 45(2) uredbe o listinjenju pripravila poročilo o vzpostavitvi posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano sintetično listinjenje, omejeno na bilančno sintetično listinjenje. Poročilo Komisije je priloženo temu predlogu. V tem poročilu se strinjajo z analizo, ki jo je izvedel EBA, kar kaže, da je mogoče določiti standarde za sintetično listinjenje, ki omogočajo zmanjšanje glavnih dejavnikov za tveganja strukturiranja, kot so agencijska in modelska tveganja, na enak način kot pri tradicionalnem listinjenju, s čimer se ustvari podskupina sintetičnega listinjenja, primerljiva s tradicionalnim listinjenjem STS. Poleg tega se zdi, da ni dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da struktura sintetičnega listinjenja sama po sebi povzroča večje izgube kot struktura tradicionalnega listinjenja. Analiza ne opozarja na nobene bistvene negativne posledice, ki bi lahko predvidoma nastale z vzpostavitvijo posebnega okvira STS za bilančna sintetična listinjenja.
V mnenju o nedonosnih izpostavljenostih, ki ga je pripravil EBA, je bila proučena vloga listinjenja kot instrumenta financiranja za odstranitev nedonosnih izpostavljenosti iz bilanc stanja bank. V analizi EBA je bilo ugotovljeno, da v uredbi o listinjenju in uredbi o kapitalskih zahtevah obstajajo številne ovire, ki omejujejo sposobnost trga za pokrivanje nedonosnih sredstev iz bilanc stanja bank, s čimer je trg večinoma omejen na le dvostranske prodaje.
Omejitve listinjenja nedonosnih izpostavljenosti v zvezi z uredbo o listinjenju izhajajo iz določenih elementov zadržanja tveganja in zahtev glede meril za odobritev kreditov. Uporaba nominalnih vrednosti za zadržanje tveganja preceni nameravano zahtevo, saj se ne upošteva popust, pri katerem so prenesena osnovna sredstva in ki pomeni dejansko tveganje izgube za investitorje. Poleg tega besedilo ne omogoča, da bi zahtevo glede zadržanja tveganja izpolnil posebni serviser, ki ima običajno bistvenejši interes za prestrukturiranje sredstev in poplačilo vrednosti kot originator ter so torej njegovi interesi bolje usklajeni z interesi investitorjev. V obstoječih zahtevah glede meril za odobritev kreditov iz člena 9 uredbe o listinjenju se prav tako ne upoštevajo listinjenja nedonosnih izpostavljenosti. V predlogu je pojasnjeno, da je naloga originatorjev, da pri listinjenju nedonosnih izpostavljenosti izvedejo preverjanje. Zahteve morajo dejansko upoštevati posebne okoliščine nakupa sredstev in vrsto listinjenja. V teh primerih morda ne bo mogoče z gotovostjo ugotoviti, kakšne so bile okoliščine, v katerih so bila ustvarjena sredstva, vendar je vseeno mogoče izvesti skrbni pregled kakovosti in donosnosti sredstev, da se sprejme razumna in informirana odločitev o naložbi.
•Ocena učinka
Zaradi nujnosti priprave predloga ni bila opravljena nobena ocena učinka. V ločenem delovnem dokumentu služb Komisije pa so bili vseeno analizirani glavni stroški in koristi, ki izhajajo iz sprememb. Poleg tega predlog temelji na dveh prej navedenih dokumentih EBA, tj. poročilu o sintetičnem listinjenju STS in mnenju o nedonosnih izpostavljenosti, v katerih je podrobno analizirana primernost predlaganih sprememb ter o katerih so potekale obsežne razprave z zainteresiranimi stranmi.
Predlagane spremembe ne spreminjajo vsebine uredbe in torej ne ustvarjajo dodatnih obveznosti za podjetja.
•Temeljne pravice
Predlog najverjetneje ne bo imel neposrednega učinka na pravice, ki jih zagotavlja Listina Evropske unije o temeljnih pravicah.
4.PRORAČUNSKE POSLEDICE
Predlog nima proračunskih posledic.
5.DRUGI ELEMENTI
•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja
Ker je predlagani instrument uredba, ki v veliki meri temelji na obstoječi zakonodaji EU, izvedbenega načrta ni treba pripraviti. Zakonodajni akt, ki se spreminja, bo do januarja 2022 v celoti ovrednoten, da se med drugim oceni, kako uspešen in učinkovit je v smislu doseganja ciljev. Ocena se po potrebi dopolni z zakonodajnim predlogom. V tem okviru se bodo po potrebi uskladile zahteve glede pregleda in poročanja.
•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga
A) Medsebojni vpliv in skladnost elementov svežnja
Ta uredba je del zakonodajnega svežnja s spremembami uredbe o kapitalskih zahtevah. Kot so opozorile številne zainteresirane strani, zgolj oblikovanje meril za upravičenost v zvezi z listinjenjem STS za bilančno sintetično listinjenje in obravnavanje regulativnih ovir, ki vplivajo na listinjenja nedonosnih izpostavljenosti, ne bi zadostovala, da bi se dosegel cilj optimizacije vloge, ki bi jo lahko imelo listinjenje pri gospodarskem okrevanju. Spremljati jih mora nova bonitetna obravnava, tudi na področju kapitalskih zahtev, ki bi bolje odražala posebne značilnosti tovrstnih listinjenj.
Odprava pomanjkljivosti v regulativnem okviru za listinjenje nedonosnih izpostavljenosti
Opredelitev listinjenja nedonosnih izpostavljenosti (člen 2)
Za celostno obravnavo regulativnih pomanjkljivosti listinjenja nedonosnih izpostavljenosti je v tem predlogu določena opredelitev tega listinjenja, ki je usklajena z delom Baselskega odbora za bančni nadzor.
Zadržanje tveganja (člen 6)
Za listinjenja nedonosnih izpostavljenosti pri izpolnjevanju zahteve glede zadržanja tveganja velja posebna ureditev, da bi se bolje upoštevale njihove posebne značilnosti. In sicer se predlaga, da se zahteva glede zadržanja tveganja izračuna na podlagi diskontirane vrednosti izpostavljenosti, prenesenih na subjekt s posebnim namenom pri listinjenju. Poleg tega je serviserju v poslu z nedonosnimi izpostavljenostmi glede na njegov poseben položaj v poslu dovoljeno sprejeti delež zadržanega tveganja, s čimer se zagotovi, da se njegovi interesi uskladijo z interesi investitorjev.
Preverjanje meril za odobritev kreditov (člen 9)
V predlogu so pojasnjene naloge originatorjev v zvezi s preverjanjem pri listinjenju nedonosnih izpostavljenosti.
Vzpostavitev posebnega okvira za bilančna sintetična listinjenja
Nov oddelek vsebuje merila za enostavno, pregledno in standardizirano bilančno sintetično listinjenje. Tako kot pri listinjenjih s „pravo prodajo“ oznake sintetična listinjenja STS ne bi smeli razumeti, kot da je listinjenje brez tveganj, ampak da je produkt skladen z več merili ter da lahko skrben prodajalec in kupec zavarovanja, pa tudi pristojni nacionalni organi analizirajo s tem povezana tveganja. Predlagana merila so v največji možni meri usklajena z merili za tradicionalno listinjenje STS, vendar upoštevajo tudi posebnosti sintetičnega produkta in drugačne cilje sintetičnih listinjenj ter poskušajo tako zagotoviti zaščito za originatorje in investitorje (saj je originator tudi investitor v poslu, ki zadrži nadrejeno tranšo).
2020/0151 (COD)
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o spremembi Uredbe (EU) 2017/2402 o določitvi splošnega okvira za listinjenje in o vzpostavitvi posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje kot pomoč pri okrevanju po pandemiji COVID-19
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora,
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Pandemija COVID-19 je močno prizadela ljudi, podjetja, zdravstvene sisteme in gospodarstva držav članic. Komisija je v Sporočilu Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 27. marca 2020 z naslovom Čas za Evropo: obnova in priprava za naslednjo generacijo 12 [1] poudarila, da bosta v prihodnjih mesecih likvidnost in dostop do financiranja še naprej izziv. Zato je bistveno, da se podpira okrevanje po resnem ekonomskem šoku zaradi pandemije COVID-19, in sicer tako da se v obstoječe akte finančne zakonodaje uvedejo ciljno usmerjene spremembe. Ta sveženj ukrepov je sprejet pod oznako „Sveženj za okrevanje v zvezi s kapitalskimi trgi“.
(2)Resen ekonomski šok, ki ga je povzročila pandemija COVID-19, in izredni ukrepi za zajezitev širjenja bolezni imajo daljnosežen vpliv na gospodarstvo. Podjetja se spoprijemajo z motnjami v dobavnih verigah, začasnimi zaprtji in manjšim povpraševanjem, medtem ko se gospodinjstva soočajo z brezposelnostjo in upadom dohodkov. Javni organi na ravni Unije in držav članic so sprejeli odločne ukrepe za podporo solventnim podjetjem, da bi prenesla to resno, vendar začasno upočasnitev gospodarske dejavnosti in pomanjkanje likvidnosti, ki ga bo ta upočasnitev povzročila.
(3)Pomembno je, da kreditne institucije in investicijska podjetja (v nadaljnjem besedilu: institucije) svoj kapital uporabljajo tam, kjer je najbolj potreben, in da regulativni okvir Unije to omogoča ter hkrati zagotavlja, da institucije ravnajo preudarno. Poleg prožnosti, zagotovljene v obstoječih pravilih, bi ciljno usmerjene spremembe Uredbe (EU) 2017/2402 zagotovile, da okvir listinjenja Unije zagotavlja dodaten instrument za spodbujanje gospodarskega okrevanja po pandemiji COVID-19.
(4)Izjemne okoliščine, nastale kot posledica krize zaradi COVID-19, in razsežnost izzivov brez primere so sprožile poziv k takojšnjemu ukrepanju za zagotovitev, da lahko institucije usmerjajo zadostna sredstva v podjetja ter pomagajo absorbirati ekonomski šok zaradi pandemije COVID-19.
(5)Kot je v Mnenju o regulativni obravnavi listinjenj nedonosnih izpostavljenosti 13 opozoril Evropski bančni organ (EBA), so tveganja, povezana s sredstvi, s katerimi so zavarovana listinjenja nedonosnih izpostavljenosti, ekonomsko neodvisna od tveganj pri listinjenjih donosnih sredstev. Nedonosne izpostavljenosti so listinjene s popustom na svojo nominalno ali neporavnano vrednost ter med drugim odražajo tržno oceno verjetnosti, da se bo s postopkom prestrukturiranja dolga zagotovilo dovolj denarnih tokov in poplačil sredstev. Za investitorje torej obstaja tveganje, da se s prestrukturiranjem dolga sredstev ne zagotovijo zadostna poplačila za pokritje neto vrednosti, po kateri so bile te nedonosne izpostavljenosti odkupljene. Dejansko tveganje izgube za investitorje zato ne pomeni nominalne vrednosti portfelja, temveč diskontirano vrednost, brez popusta pri ceni, po kateri se prenesejo osnovna sredstva. Zato je v primeru listinjenj nedonosnih izpostavljenosti ustrezno, da se znesek zadržanja tveganja izračuna na podlagi te diskontirane vrednosti.
(6)Zahteva glede zadržanja tveganja usklajuje interese izdajateljev in investitorjev glede donosnosti osnovnih sredstev. Običajno je pri listinjenjih donosnih sredstev prevladujoči interes na strani prodaje interes originatorja, ki je pogosto prvotni kreditodajalec. Vendar poskušajo originatorji pri listinjenjih nedonosnih izpostavljenosti odstraniti neplačane izpostavljenosti iz svojih bilanc stanja, saj morda ne želijo biti več kakor koli povezani z njimi. V teh primerih ima posebni serviser sredstev bistvenejši interes za prestrukturiranje sredstev in poplačilo vrednosti.
(7)Pred finančno krizo so nekatere dejavnosti listinjenja sledile modelu „odobritev in prodaja“. V tem modelu so bila za listinjenje izbrana sredstva slabše kakovosti v škodo investitorjev, ki so tako pridobili več tveganja, kot so ga morda nameravali prevzeti. Da bi se v prihodnje preprečile take prakse, je bila uvedena zahteva po preverjanju meril za odobritev kredita, uporabljenih pri ustvarjanju listinjenih sredstev. Vendar bi bilo treba v primeru listinjenj nedonosnih izpostavljenosti pri tem preverjanju meril za odobritev kredita upoštevati posebne okoliščine, vključno z nakupom navedenih nedonosnih sredstev in vrsto listinjenja. Zato je treba spremeniti preverjanje navedenih meril, da bi lahko investitor izvedel skrbni pregled kakovosti in donosnosti nedonosnih sredstev za sprejetje razumne in informirane odločitve o naložbi.
(8)Bilančno sintetično listinjenje vključuje prenos kreditnega tveganja sklopa posojil, ki so običajno veliki krediti za podjetja ali krediti za MSP, s pogodbo o kreditnem zavarovanju, s katero originator kupi kreditno zavarovanje od investitorja. Kreditno zavarovanje se doseže z uporabo finančnih poroštev ali kreditnih izvedenih finančnih instrumentov, medtem ko lastnik sredstev ostane originator in se lastništvo ne prenese na subjekt s posebnim namenom pri listinjenju kot v primeru tradicionalnih listinjenj. Originator se kot kupec zavarovanja zaveže, da bo plačal premijo kreditnega zavarovanja, kar ustvarja donos za investitorje. Investitor kot prodajalec zavarovanja pa se zaveže, da bo plačal posebno plačilo kreditnega zavarovanja ob vnaprej določenem kreditnem dogodku.
(9)Zagotoviti bi bilo treba, da se splošna kompleksnost struktur listinjenja in povezana tveganja ustrezno zmanjšajo ter da se originatorjem ne zagotovijo regulativne spodbude, da bi bili bolj naklonjeni sintetičnim listinjenjem kot tradicionalnim. Zahteve za enostavna, pregledna in standardizirana bilančna sintetična listinjenja bi zato morale biti zelo skladne z merili listinjenja STS za tradicionalna listinjenja s „pravo prodajo“.
(10)Vendar pri tradicionalnih listinjenjih STS obstajajo določene zahteve, ki v poslih sintetičnega listinjenja STS ne delujejo zaradi bistvenih razlik med obema vrstama listinjenja, zlasti zato, ker je pri sintetičnih listinjenjih prenos tveganja dosežen s pogodbo o kreditnem zavarovanju in ne s prodajo osnovnih sredstev. Zato bi bilo treba merila za listinjenje STS po potrebi prilagoditi, da bi se upoštevale te razlike. Poleg tega je treba uvesti sklop novih zahtev, ki se nanašajo na sintetična listinjenja, za zagotovitev, da bo okvir za listinjenja STS usmerjen le na bilančna sintetična listinjenja, pogodba o kreditnem zavarovanju pa sestavljena tako, da se ustrezno zaščitita položaja originatorja in investitorja. Ta novi sklop zahtev bi moral obravnavati kreditno tveganje nasprotne stranke za originatorja in investitorja.
(11)Predmet prenosa kreditnega tveganja bi morale biti izpostavljenosti, ki jih je odobrila ali odkupila institucija, ki jo ureja Unija, v okviru svoje glavne poslovne posojilne dejavnosti in so zajete v njeni bilanci stanja ali, v primeru strukture skupine, v njeni konsolidirani bilanci stanja ob datumu zaključka. S to zahtevo, da morajo biti v bilanco stanja originatorja zajete listinjene izpostavljenosti, bi se s področja uporabe oznake STS izključila arbitražna listinjenja.
(12)Originator bi se moral prepričati, da istega kreditnega tveganja ne bi zavaroval več kot enkrat s tem, da bi pridobil kreditno zavarovanje poleg kreditnega zavarovanja, zagotovljenega s sintetičnim listinjenjem. Da bi bila pogodba o kreditnem zavarovanju trdna, bi morala izpolnjevati zahteve za zmanjševanje kreditnega tveganja iz člena 249 Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 14 , ki jih morajo izpolniti institucije, ki si prizadevajo za prenos pomembnega deleža tveganja s sintetičnim listinjenjem.
(13)Da bi se preprečila nasprotja med originatorjem in investitorjem ter zagotovila pravna varnost v smislu področja uporabe kreditnega zavarovanja, kupljenega za osnovne izpostavljenosti, bi bilo treba v takem kreditnem zavarovanju navesti jasno določene referenčne obveznosti jasno določenih subjektov ali dolžnikov, zaradi katerih nastanejo osnovne izpostavljenosti. Zato bi bilo treba referenčne obveznosti, na podlagi katerih je kupljeno zavarovanje, vedno jasno določiti prek referenčnega registra in jih posodabljati. Ta zahteva bi morala biti posredno tudi zajeta v merilo, ki opredeljuje bilančno listinjenje in izključuje arbitražno listinjenje iz okvira listinjenja STS.
(14)Kreditni dogodki, ki na podlagi pogodbe o kreditnem zavarovanju sprožijo plačilo, bi morali vključevati vsaj tiste iz člena 178 Uredbe (EU) št. 575/2013. Ti dogodki so s tržnega vidika splošno znani in prepoznavni ter bi morali zagotavljati skladnost z bonitetnim okvirom. Ukrepi restrukturiranja, sestavljeni iz popuščanja (koncesije) dolžniku, ki ima ali bo verjetno imel težave pri izpolnjevanju svojih finančnih obveznosti, ne bi smeli onemogočati sprožitve dogodka kreditnega zavarovanja. Prestrukturiranje bi moralo biti izključeno iz kreditnih dogodkov v primeru finančnih poroštev, da se ta ne bi obravnavala kot izvedeni finančni instrument v skladu z ustreznimi računovodskimi standardi.
(15)Ustrezno bi bilo treba zaščititi pravico originatorja kot kupca zavarovanja do prejemanja pravočasnih plačil za dejanske izgube. V skladu s tem bi moral biti v dokumentaciji posla določen trden in pregleden postopek poravnave za določitev dejanskih izgub v referenčnem portfelju, da se prepreči, da bi bil originator premalo plačan. Ker je lahko prestrukturiranje izgub dolgotrajen proces in da se originatorju zagotovijo pravočasna plačila, bi bilo treba vmesna plačila izvesti najpozneje šest mesecev po nastopu takega kreditnega dogodka. Poleg tega bi moral obstajati končni prilagoditveni mehanizem za zagotovitev, da vmesna plačila pokrijejo dejanske izgube, in preprečitev, da te vmesne izgube niso preplačane v škodo investitorjev. V mehanizmu za poravnavo izgub bi bilo treba tudi jasno opredeliti najdaljše obdobje podaljšanja, ki bi moralo veljati za postopek prestrukturiranja za te izpostavljenosti, pri čemer tako obdobje ne bi smelo biti daljše od dveh let. Ta mehanizem bi moral torej omogočiti, da je pogodba o kreditnem zavarovanju z vidika originatorja učinkovita, investitorjem pa zagotoviti pravno varnost glede datuma prekinitve njihove obveznosti izvajanja plačil, kar prispeva k dobro delujočemu trgu.
(16)Razširjena tržna praksa, ki povečuje pravno varnost v poslu za vse udeležene osebe, je tretji izvajalec preverjanja, s čimer se tako zmanjša verjetnost sporov in sodnih postopkov, do katerih lahko pride v zvezi s postopkom dodeljevanja izgub. Da bi se okrepila trdnost mehanizma za poravnavo izgub posla, bi bilo treba imenovati tretjega izvajalca preverjanja, ki bi ob sprožitvi kreditnega dogodka izvedel dejanski pregled pravilnosti in točnosti določenih vidikov kreditnega zavarovanja.
(17)Premije kreditnega zavarovanja bi morale biti odvisne le od neporavnanega obsega in kreditnega tveganja zavarovane tranše. Pri bilančnih listinjenih STS ne bi smele biti dovoljene nepogojne premije, saj bi lahko ogrozile učinkovit prenos tveganja od originatorja kot kupca zavarovanja na prodajalce zavarovanja. Za bilančna listinjenja STS bi bilo treba prepovedati tudi druge ureditve, kot so vnaprejšnja plačila premij, mehanizmi rabatov ali prezapletene strukture premij.
(18)Za zagotovitev stabilnosti in neprekinjenosti kreditnega zavarovanja bi moralo biti predčasno zapiranje pozicij bilančnih listinjenj STS s strani originatorja mogoče le v nekaterih omejenih, dobro opredeljenih okoliščinah. Čeprav bi moralo biti originatorju dovoljeno, da bi kmalu po nastopu določenega navedenega regulativnega dogodka izvedel izravnavo kreditnega zavarovanja, bi morali ti dogodki pomeniti dejanske spremembe zakonodaje ali obdavčitve in imeti bistvene škodljive posledice za kapitalske zahteve originatorja ali gospodarnost posla glede na pričakovanja strank ob sklenitvi posla ter pod pogojem, da takih sprememb tedaj ni bilo mogoče razumno pričakovati. Bilančna sintetična listinjenja STS ne bi smela vsebovati zapletenih klavzulah o nakupnih opcijah za originatorja, zlasti zelo kratkoročnih opcij predčasnega odpoklica, katerih namen je sprememba zastopanja kapitalskega položaja za posamezni primer.
(19)V določenih vrstah poslov je zelo prisoten sintetični presežni razmik, ki je koristen mehanizem za investitorje in originatorje, da se zmanjšajo stroški kreditnega zavarovanja oziroma izpostavljenosti tveganju. V tem pogledu je sintetični presežni razmik bistven za nekatere določene razrede sredstev neprofesionalnih strank, kot so mala in srednja podjetja (MSP) in potrošniška posojila, ki kažejo večje donose in kreditne izgube kot drugi razredi sredstev ter za katere listinjene izpostavljenosti ustvarjajo presežni razmik za kritje teh izgub. A če je znesek sintetičnega presežnega razmika, podrejen poziciji investitorja, previsok, je mogoče, da investitor v pozicijah v listinjenju po nobenem realističnem scenariju ne bo imel izgub, kar pomeni, da dejansko ne pride do prenosa tveganja. Za zmanjšanje pomislekov glede nadzora in nadaljnjo standardizacijo te strukturne značilnosti je treba opredeliti stroga merila za bilančna sintetična listinjenja STS in zagotoviti popolno razkritje uporabe sintetičnega presežnega razmika.
(20)Do bilančnih sintetičnih listinjenj STS bi morale biti upravičene le visokokakovostne ureditve kreditnega zavarovanja. V primeru osebnega kreditnega zavarovanja bi bilo to treba zagotoviti z omejitvijo obsega primernih dajalcev zavarovanja na tiste subjekte, ki so primerni dajalci v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 in so priznani kot nasprotne stranke z 0-odstotno utežjo tveganja v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 3. V primeru stvarnega kreditnega zavarovanja bi morali originator kot kupec zavarovanja in investitorji kot prodajalci zavarovanja uporabiti visokokakovostno zavarovanje s premoženjem, ki bi se moralo nanašati na zavarovanje s premoženjem v kateri koli obliki, ki se ji lahko dodeli utež tveganja 0 % v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013 na podlagi ustreznih ureditev o depozitih ali skrbniških ureditev. Če je zavarovanje s premoženjem zagotovljeno v obliki gotovine, mora biti pri tretji kreditni instituciji ali kot bančna vloga pri kupcu zavarovanja, pri čemer je v obeh primerih potrebna minimalna kreditna kakovost.
(21)Države članice bi morale imenovati pristojne organe, odgovorne za nadzorovanje zahtev, ki jih mora izpolnjevati bilančno sintetično listinjenje, da se lahko označi kot STS. Pristojni organ bi lahko bil isti kot organ, imenovan za nadzor skladnosti originatorjev, sponzorjev in SSPE z zahtevami, ki jih morajo izpolniti tradicionalna listinjenja za pridobitev oznake STS. Tak pristojni organ bi se lahko kot v primeru tradicionalnih listinjenj razlikoval od pristojnega organa, odgovornega za nadzor skladnosti originatorjev, prvotnih kreditodajalcev, SSPE, sponzorjev in investitorjev z bonitetnimi zahtevami, ki jih imajo na podlagi členov 5 do 9 Uredbe (EU) 2017/2402, ter izpolnjevanje katerih je bilo ob upoštevanju bonitetne razsežnosti teh obveznosti posebej naloženo pristojnim organom, odgovornim za bonitetni nadzor ustreznih finančnih institucij.
(22)Uredbo (EU) št. 2017/2402 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.
(23)Ker ciljev te uredbe, in sicer razširitve okvira listinjenja STA na bilančno sintetično listinjenje in odstranitev regulativnih ovir pri listinjenju nedonosnih izpostavljenosti, da se nadalje povečajo posojilne zmogljivosti, ne da bi se znižali bonitetni standardi za bančna posojila, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Spremembe Uredbe (EU) št. 2017/2402
Uredba (EU) št. 2017/2402 se spremeni:
(1)v členu 2 se dodajo naslednje točke (24), (25), (26), (27) in (28):
„(24) ‚listinjenje nedonosnih izpostavljenosti‘ pomeni listinjenje, ki ima podlago v skupini nedonosnih izpostavljenosti, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 47a(3) Uredbe št. 575/2013 in katerih vrednost znaša vsaj 90 % vrednosti skupine ob izvedbi listinjenja;
(25) ‚pogodba o kreditnem zavarovanju‘ pomeni pogodbo, ki jo skleneta originator in investitor za prenos kreditnega tveganja listinjenih izpostavljenosti z originatorja na investitorja z uporabo kreditnih izvedenih finančnih instrumentov ali finančnih poroštev, pri čemer se originator zaveže, da bo investitorju plačal premijo kreditnega zavarovanja, investitor pa, da bo originatorju plačal plačilo kreditnega zavarovanja, če nastopi eden od pogodbeno določenih dogodkov;
(26) ‚premija kreditnega zavarovanja‘ pomeni znesek, za katerega se je originator v skladu s pogodbo o kreditnem zavarovanju zavezal, da ga bo plačal investitorju za kreditno zavarovanje, ki ga je obljubil investitor;
(27) ‚plačilo kreditnega zavarovanja‘ pomeni znesek, za katerega se je investitor v skladu s pogodbo o kreditnem zavarovanju zavezal, da ga bo plačal originatorju ob nastopu kreditnega dogodka iz pogodbe o kreditnem zavarovanju;
(28) ‚sintetični presežni razmik‘ pomeni znesek, h kateremu se v dokumentaciji posla zaveže originator, za pokritje izgub navedenega portfelja, ki bi lahko nastopile v obdobju trajanja posla.“;
(2)člen 6 se spremeni:
(a)v odstavku 1 se doda naslednji pododstavek:
„V primeru listinjenj nedonosnih izpostavljenosti lahko zahtevo iz tega odstavka izpolni tudi serviser.“;
(b)vstavi se naslednji odstavek [3a]:
„3a. Z odstopanjem od točk (b) do (e) odstavka 3 zadržanje pomembnega neto ekonomskega deleža v primeru listinjenj NPE za namene navedenih točk ni manjše od 5 % neto vrednosti listinjenih izpostavljenosti, ki so v skladu s členom 47a(3) Uredbe št. 575/2013 opredeljene kot nedonosne izpostavljenosti.
Neto vrednost nedonosnih izpostavljenosti se izračuna z odštetjem nevračljivega popusta pri odkupni ceni, dogovorjenega ob izdaji listinjenja, od nominalne vrednosti izpostavljenosti ali, če je primerno, hkrati tudi njene neporavnane vrednosti.“;
(3)v členu 9(1) se doda naslednji pododstavek:
„Zahteva iz tega odstavka se ne uporablja za osnovne izpostavljenosti, ki so, ko jih originator odkupi od ustrezne tretje osebe, nedonosne izpostavljenosti iz člena 47a(3) Uredbe št. 575/2013.“;
(4)v prvem odstavku člena 18 se točka (a) nadomesti z naslednjim:
„(a) listinjenje izpolnjuje vse zahteve iz oddelka 1 ali 2 ali oddelka 2a tega poglavja in je bil o tem uradno obveščen ESMA v skladu s členom 27(1).“;
(5)člen 19 se spremeni:
(a)naslov člena se nadomesti z naslednjim:
„Enostavno, pregledno in standardizirano tradicionalno listinjenje“;
(b)odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:
„(1) Za listinjenje STS se štejejo listinjenja, razen programov ABCP in poslov ABCP, ter bilančna listinjenja, ki izpolnjujejo zahteve iz členov 20, 21 in 22.“;
(6)vstavi se naslednji oddelek 2a:
„Oddelek 2a Zahteve za enostavno, pregledno in standardizirano bilančno listinjenje
Člen 26a
Enostavno, pregledno in standardizirano bilančno listinjenje
1.Bilančna listinjenja STS so sintetična listinjenja, ki izpolnjujejo zahteve iz členov 26b do 26e.
2.EBA lahko v tesnem sodelovanju z ESMA in EIOPA v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 sprejme smernice in priporočila o usklajeni razlagi in uporabi zahtev iz členov 26b do 26e.
Člen 26b
Zahteve glede enostavnosti
1.Originator je subjekt, ki je pooblaščen ali registriran v Uniji. Je originator v zvezi z osnovnimi izpostavljenostmi.
Originator, ki za lastni račun odkupi izpostavljenosti tretje osebe, nato pa jih olistini, za odkupljene izpostavljenosti tretjih oseb v zvezi s posojili, izterjavami, prestrukturiranjem dolga in servisiranjem uporablja politike, ki so vsaj tako stroge kot politike, ki jih uporablja za primerljive izpostavljenosti, ki niso bile odkupljene.
2.Osnovne izpostavljenosti se odobrijo kot del osnovne poslovne dejavnosti originatorja.
3.Osnovne izpostavljenosti se ob datumu zaključka vključijo v bilanco stanja originatorja ali subjekta iste skupine, ki ji pripada originator.
Za namene tega odstavka je skupina eno od naslednjega:
(a)skupina pravnih subjektov, za katere velja bonitetna konsolidacija v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 1 Uredbe (EU) št. 575/2013;
(b)skupina, kot je opredeljena v točki (c) člena 212(1) Direktive 2009/138/ES.
4.Originator kreditnega tveganja osnovnih izpostavljenosti posla ne bi smel dvojno zavarovati.
5.Pogodba o kreditnem zavarovanju je skladna s pravili o zmanjševanju kreditnega tveganja iz člena 249 Uredbe (EU) št. 575/2013 ali, če se navedeni člen ne uporablja, z zahtevami, ki so vsaj tako stroge kot zahteve iz navedenega člena.
6.Originator predloži zagotovila in jamstva o izpolnjenosti naslednjih zahtev:
(a)originator ali subjekt skupine, ki ji originator pripada, ima polno lastninsko in veljavno pravico do osnovnih izpostavljenosti in povezanih dodatnih pravic;
(b)če je originator kreditna institucija, kot je opredeljena v točki (1) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, ali zavarovalnica, kot je opredeljena v točki (1) člena 13 Direktive 2009/138/ES, originator ali subjekt, vključen na področje uporabe nadzora na konsolidirani podlagi, ohranja kreditno tveganje osnovnih izpostavljenosti v svoji bilanci stanja;
(c)vsaka osnovna izpostavljenost je na datum vključitve v listinjen portfelj skladna z merili primernosti in vsemi pogoji, ki niso nastanek kreditnega dogodka, kot je navedeno v členu 26e, za plačilo kreditnega zavarovanja;
(d)pogodba za vsako osnovno izpostavljenost po najboljšem vedenju originatorja vsebuje zakonito, veljavno, zavezujočo in izvršljivo obveznost, po kateri mora dolžnik plačati zneske, navedene v tej pogodbi;
(e)osnovne izpostavljenosti so skladne z merili za izdajo komercialnih zapisov, ki so vsaj tako strogi kot običajna merila za izdajo komercialnih zapisov, ki jih originator uporablja za podobne izpostavljenosti, ki niso listinjene;
(f)noben od dolžnikov po najboljšem vedenju originatorja bistveno ne krši ali ne izpolnjuje svojih obveznosti glede osnovne izpostavljenosti na datum vključitve osnovne izpostavljenosti v listinjeni portfelj;
(g)dokumentacija posla po najboljšem vedenju originatorja ne vsebuje lažnih informacij o podrobnostih osnovnih izpostavljenosti;
(h)na datum zaključka posla ali ob vključitvi osnovne izpostavljenosti v listinjeni portfelj pogodba med dolžnikom in prvotnim kreditodajalcem v zvezi z navedeno osnovno izpostavljenostjo ni spremenjena tako, da to vpliva na izvršljivost in unovčljivost navedene osnovne izpostavljenosti.
7.Osnovne izpostavljenosti izpolnjujejo vnaprej določena, jasna in dokumentirana merila primernosti, ki ne omogočajo aktivnega upravljanja portfeljev teh izpostavljenosti po lastni presoji.
Za namene tega odstavka zamenjava osnovnih izpostavljenosti, pri katerih so kršena zagotovila in jamstva ali, če listinjenje vključuje obdobje dopolnitve, dodajanje izpostavljenosti, ki izpolnjujejo določene pogoje za dopolnitev, ne šteje za aktivno upravljanje portfeljev.
Vsaka izpostavljenost, dodana po datumu zaključka posla, mora izpolnjevati merila primernosti, ki so vsaj tako stroga kot merila, ki se uporabljajo za začetni izbor osnovnih izpostavljenosti.
Osnovno izpostavljenost je mogoče odvzeti iz posla, če:
(a)je bila navedena izpostavljenost sicer poplačana ali je zapadla;
(b)je bila odtujena med rednim poslovanjem originatorja, če taka odtujitev ne pomeni posredne podpore, kot je navedeno v členu 250 Uredbe (EU) št. 575/2013;
(c)je predmet spremembe, ki ni nastala zaradi posojil, kot je obnavljanje ali prestrukturiranje dolga, in je nastopila med običajnim servisiranjem navedene osnovne izpostavljenosti;
(d)ob vključitvi v posel ni izpolnjevala meril primernosti.
8.Listinjenje ima podlago v skupini osnovnih izpostavljenosti, ki so homogene v smislu vrste sredstev, pri čemer je treba upoštevati posebne značilnosti, povezane z denarnimi tokovi vrste sredstev, vključno z njihovimi pogodbenimi značilnostmi, značilnostmi kreditnega tveganja in značilnostmi predplačila. Skupina sredstev zajema le eno vrsto sredstev.
Osnovne izpostavljenosti vključujejo obveznosti, ki so pogodbeno zavezujoče in izvršljive, s pravico do popolnega regresa do dolžnikov in po potrebi izdajateljev jamstev.
Osnovne izpostavljenosti imajo opredeljene redne tokove plačil, katerih obroki se lahko razlikujejo po svojih zneskih, v zvezi s plačili najemnine, glavnice ali obresti oziroma s katero koli drugo pravico do prejemanja prihodkov iz sredstev, ki podpirajo taka plačila. Osnovne izpostavljenosti lahko ustvarjajo tudi prihodke od prodaje katerih koli financiranih ali zakupljenih sredstev.
Osnovne izpostavljenosti ne zajemajo prenosljivih vrednostnih papirjev, kot so opredeljeni v točki (44) člena 4(1) Direktive 2014/65/EU, razen podjetniških obveznic, če ne kotirajo na mestu trgovanja.
9.Osnovne izpostavljenosti ne zajemajo kakršnih koli pozicij v listinjenju.
10.Potencialnim investitorjem se brez nepotrebnega odlašanja v celoti razkrijejo standardi za izdajo komercialnih zapisov, na podlagi katerih se odobrijo osnovne izpostavljenosti, in vse pomembne spremembe predhodnih standardov za izdajo komercialnih zapisov. Osnovne izpostavljenosti se sklenejo s pravico do popolnega regresa do dolžnika, ki ni subjekt s posebnim namenom pri listinjenju. V odločanje o kreditih ali o sklenitvah v zvezi z osnovnimi izpostavljenostmi niso vključene tretje osebe.
V primeru listinjenj, pri katerih so osnovne izpostavljenosti stanovanjski krediti, skupina kreditov ne zajema kreditov, ki so se tržili in bili sklenjeni ob predpostavki, da je bil prosilec za kredit ali po potrebi posrednik seznanjen s tem, da kreditodajalec morda ni preveril predloženih informacij.
Ocena kreditojemalčeve kreditne sposobnosti izpolnjuje zahteve iz člena 8 Direktive 2008/48/ES ali odstavkov 1 do 4, točke (a) odstavka 5 in odstavka 6 člena 18 Direktive 2014/17/EU, ali kadar je to ustrezno, enakovredne zahteve v tretjih državah.
Originator ali prvotni kreditodajalec razpolaga s strokovnim znanjem na področju odobritve izpostavljenosti, ki so po svoji naravi podobne listinjenim.
11.Osnovne izpostavljenosti ob izbiri ne zajemajo neplačanih izpostavljenosti v smislu člena 178(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 ali izpostavljenosti do dolžnika oziroma izdajatelja jamstva s slabo kreditno kakovostjo, ki je po najboljši vednosti originatorja ali prvotnega kreditodajalca:
(a)bil razglašen za insolventnega ali je sodišče njegovim upnikom dodelilo pravnomočno pravico, zoper katero se ni mogoče pritožiti, do izvršbe ali odškodnine za premoženjsko škodo zaradi zamujenega plačila v treh letih pred datumom izdaje listinjenja ali pa je v treh letih pred datumom izbire osnovnih izpostavljenosti opravil postopek prestrukturiranja dolga v zvezi s svojimi nedonosnimi izpostavljenostmi, razen če:
(i) prestrukturirana osnovna izpostavljenost ni predstavljala novih zaostalih plačil od datuma prestrukturiranja, ki je moralo biti opravljeno najpozneje eno leto pred datumom izbire osnovnih izpostavljenosti;
(ii) so v informacijah, ki jih je zagotovil originator v skladu s točko (a) in točko (e)(i) prvega pododstavka člena 7(1), izrecno določeni delež prestrukturiranih osnovnih izpostavljenosti, časovni okvir in podrobnosti prestrukturiranja ter njihova uspešnost po datumu prestrukturiranja;
(b)je bil ob odobritvi osnovne izpostavljenosti, kadar je to ustrezno, v javnem registru kreditov oseb z negativno zgodovino preteklega plačevanja kreditov ali, kadar ni takega javnega registra kreditov, v drugem registru kreditov, dostopnem originatorju ali prvotnemu kreditodajalcu;
(c)njegova bonitetna ocena ali kreditna ocena kaže, da je tveganje, da pogodbeno dogovorjena plačila ne bodo izvedena, občutno višje kot za primerljive izpostavljenosti v lasti originatorja, ki niso listinjene.
12.Ob vključitvi izpostavljenosti v posel so dolžniki izvedli najmanj eno plačilo, razen če:
(a)je listinjenje obnavljajoče se listinjenje na podlagi izpostavljenosti, plačljivih v enem obroku ali z zapadlostjo, ki je krajša od enega leta, vključno z neomejenimi mesečnimi plačili za obnavljajoče se kredite;
(b)izpostavljenost pomeni refinanciranje izpostavljenosti, ki je že vključena v posel.
13.EBA v tesnem sodelovanju z ESMA in EIOPA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki podrobneje opredeljujejo, katere osnovne izpostavljenosti iz odstavka 8 štejejo za homogene.
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do [šest mesecev od dneva začetka veljavnosti te uredbe o spremembi].
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 26c
Zahteve glede standardiziranosti
1.Originator ali prvotni kreditodajalec izpolni zahteve po zadržanju tveganja v skladu s členom 6.
2.Obrestno in valutno tveganje iz listinjenja ter njuni morebitni učinki na plačila originatorju in investitorjem so opisani v dokumentaciji posla. Tveganja se ustrezno zmanjšajo, kakršni koli ukrepi, sprejeti v ta namen, pa se razkrijejo. Vsako zavarovanje s premoženjem, s katerim so zavarovane obveznosti investitorja v skladu s pogodbo o kreditnem zavarovanju, je denominirano v isti valuti, v kateri je denominirano plačilo kreditnega zavarovanja.
V primeru listinjenja z uporabo SSPE je znesek obveznosti SSPE v zvezi s plačili obresti investitorjem vedno enak znesku prihodka SSPE od originatorja in morebitnih dogovorov o zavarovanju s premoženjem ali manjši od njega.
Portfelj osnovnih izpostavljenosti ne vključuje izvedenih finančnih instrumentov, razen za varovanje pred obrestnim ali valutnim tveganjem osnovnih izpostavljenosti. Navedeni instrumenti se sklenejo in dokumentirajo v skladu s splošno sprejetimi standardi v mednarodnih financah.
3.Pri kakršnih koli plačilih obresti z referenčno obrestno mero v zvezi s poslom se upošteva eno od naslednjega:
(a)splošno uporabljene tržne obrestne mere ali splošno uporabljene sektorske obrestne mere, ki odražajo stroške financiranja, vendar brez sklicevanja na kompleksne formule ali izvedene finančne instrumente;
(b)prihodek, ustvarjen z zavarovanjem s premoženjem, s katerim so zavarovane obveznosti investitorja v skladu s pogodbo o zavarovanju.
Pri kakršnih koli plačilih obresti z referenčno obrestno mero, dolgovanih v okviru osnovnih izpostavljenosti, se upoštevajo splošno uporabljene tržne obrestne mere ali splošno uporabljene sektorske obrestne mere, ki odražajo stroške financiranja, vendar brez sklicevanja na kompleksne formule ali izvedene finančne instrumente.
4.Po nastopu dogodka izvršitve v zvezi z originatorjem je investitorju dovoljeno sprejeti ukrep izvršitve, prekiniti pogodbo o kreditnem zavarovanju ali oboje.
Kadar je izdano obvestilo o izvršitvi ali prekinitvi pogodbe o kreditnem zavarovanju, SSPE se v primeru listinjenja z uporabo SSPE ne sme zadrževati nobenih denarnih sredstev, ki presegajo sredstva, potrebna za zagotavljanje operativnega delovanja navedenega SSPE, plačevanja plačil zavarovanja za neplačane osnovne izpostavljenosti, ki se ob prekinitvi še vedno prestrukturirajo, ali rednih odplačil investitorjev v skladu s pogodbenimi pogoji listinjenja.
5.Imetnikom pozicije v listinjenju se izgube razporedijo glede na nadrejenost tranš, pri čemer se začne z najbolj podrejeno tranšo.
Za vse tranše se uporablja zaporedno odplačevanje, da se določi neporavnan znesek tranš ob vsakem datumu plačila, pri čemer se začne z najbolj nadrejeno tranšo.
V poslih, za katere je značilno nezaporedno odplačevanje, se uporabljajo sprožilci, povezani z uspešnostjo osnovnih izpostavljenosti, s katerimi se odplačevanje spremeni v zaporedno glede na nadrejenost. Taki sprožilci, povezani z uspešnostjo, vključujejo poslabšanje kreditne kakovosti osnovnih izpostavljenosti pod vnaprej določen prag.
Ko so tranše odplačane, se znesek zavarovanja s premoženjem, enak znesku odplačila navedenih tranš, vrne investitorjem, če so ti navedene tranše zavarovali s premoženjem.
Kadar v zvezi z osnovnimi izpostavljenostmi nastopi kreditni dogodek iz člena 26e in postopek prestrukturiranja dolga zanje še ni zaključen, je znesek kreditnega zavarovanja, ki preostane na kateri koli datum plačila, vsaj enak neporavnanemu nominalnemu znesku navedenih osnovnih izpostavljenosti, zmanjšan za znesek katerega koli vmesnega plačila, izvedenega v zvezi z osnovnimi izpostavljenostmi.
6.Če je listinjenje obnavljajoče se listinjenje, so v dokumentaciji posla so zajeti ustrezni sprožilci predčasnega odplačila za prekinitev obdobja obnovitve, ki vključujejo vsaj:
(a)poslabšanje kreditne kakovosti osnovnih izpostavljenosti do vnaprej določenega praga ali pod ta prag;
(b)povišanje izgub nad vnaprej določeni prag;
(c)nesposobnost ustvarjanja zadostne količine novih osnovnih izpostavljenosti, ki izpolnjujejo vnaprej določena merila primernosti, v določenem obdobju.
7.V dokumentaciji posla so jasno določeni:
(a)pogodbene obveznosti, dolžnosti in odgovornosti serviserja, skrbnika, drugih ponudnikov pomožnih storitev ali po potrebi tretjega izvajalca preverjanja iz člena 26e(4);
(b)določbe, ki omogočajo, da se serviser, skrbnik, drugi ponudniki pomožnih storitev ali tretji izvajalec preverjanja iz člena 26e(4) v primeru neizpolnjevanja obveznosti ali insolventnosti katerega koli od navedenih ponudnikov storitev nadomestijo tako, da se navedene storitve ne prenehajo zagotavljati;
(c)postopki servisiranja, ki se uporabljajo za osnovne izpostavljenosti ob datumu zaključka in po njem, ter okoliščine, v skladu s katerimi se lahko ti postopki spremenijo;
(d)standardi za servisiranje, ki jih mora pri servisiranju osnovnih izpostavljenosti v celotnem obdobju zapadlosti listinjenja upoštevati serviser.
8.Serviser mora imeti strokovno znanje na področju servisiranja izpostavljenosti, ki so po svoji naravi podobne listinjenim, ter dobro dokumentirane in ustrezne politike, postopke in kontrole za upravljanje tveganja v zvezi s servisiranjem izpostavljenosti.
Serviser uporablja postopke servisiranja osnovnih izpostavljenosti, ki so vsaj tako strogi kot tisti, ki jih originator uporablja za podobne izpostavljenosti, ki niso listinjene.
9.Originator vzdržuje posodobljen referenčni register, da lahko kadar koli opredeli osnovne izpostavljenosti. V tem registru so opredeljeni referenčni dolžniki, referenčne obveznosti, iz katerih izhajajo osnovne izpostavljenosti, ter za vsako osnovno izpostavljenost nominalna vrednost, ki je zavarovana in neporavnana.
10.Dokumentacija posla vključuje jasne določbe, ki omogočajo pravočasno reševanje sporov med različnimi razredi investitorjev. V primeru listinjenja z uporabo SSPE so glasovalne pravice jasno opredeljene in dodeljene imetnikom vrednostnih papirjev, jasno pa so določene tudi odgovornosti skrbnika in drugih subjektov s fiduciarnimi dolžnostmi do investitorjev.
Člen 26d
Zahteve glede preglednosti
1.Originator potencialnim investitorjem pred oblikovanjem cen da na voljo statične in dinamične podatke o preteklih gibanjih neplačil in izgub, kot so podatki o nerednih plačilih in neplačilih, za bistveno podobne izpostavljenosti, kot so predmet listinjenja, ter vire teh podatkov in podlago za določitev podobnosti. Ti podatki zajemajo obdobje vsaj petih let.
2.Vzorec osnovnih izpostavljenosti je pred zaključkom posla predmet zunanjega preverjanja s strani ustrezne in neodvisne osebe, vključno s preverjanjem, ali so osnovne izpostavljenosti upravičene do kreditnega zavarovanja v skladu s pogodbo o kreditnem zavarovanju.
3.Originator pred oblikovanjem cen v listinjenju potencialnim investitorjem da na razpolago model denarnega toka iz naslova obveznosti, ki natančno predstavlja pogodbeno razmerje med osnovnimi izpostavljenostmi in plačili, ki se izvajajo med originatorjem, investitorji, drugimi tretjimi osebami in po potrebi SSPE, ter po oblikovanju cen daje tak model redno na razpolago investitorjem, potencialnim investitorjem pa na zahtevo.
4.V primeru listinjenja, pri katerem so osnovne izpostavljenosti stanovanjski krediti ali krediti za nakup avtomobilov ali zakupi avtomobilov, originator objavi razpoložljive informacije v zvezi z okoljsko učinkovitostjo sredstev, financiranih s takšnimi stanovanjskimi krediti, krediti za nakup ali zakup avtomobilov, kot del informacij, ki so razkrite v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 7(1).
5.Originator je odgovoren za skladnost s členom 7. Informacije, zahtevane na podlagi točke (a) prvega pododstavka člena 7(1), se dajo potencialnim investitorjem na zahtevo na razpolago pred oblikovanjem cen. Informacije, zahtevane na podlagi točk (b) in (d) prvega pododstavka člena 7(1), se dajo na razpolago pred oblikovanjem cen vsaj kot osnutki ali kot začetna različica. Končna dokumentacija posla se da na razpolago investitorjem najpozneje 15 dni po sklenitvi posla.
Člen 26e
Zahteve glede pogodbe o kreditnem zavarovanju, tretjega izvajalca preverjanja in sintetičnega presežnega razmika
1.Pogodba o kreditnem zavarovanju upošteva naslednje kreditne dogodke:
(a)neizvedba plačila osnovnega dolžnika, kar vključuje neplačilo iz točke (b) člena 178(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;
(b)stečaj osnovnega dolžnika, kar vključuje elemente iz točk (e) in (f) člena 178(3) Uredbe (EU) št. 575/2013;
(c)za pogodbo o kreditnem zavarovanju, ki ni v obliki finančnega poroštva, prestrukturiranje osnovne izpostavljenosti, kar vključuje elemente iz točke (d) člena 178(3) Uredbe (EU) št. 575/2013.
Vsi kreditni dogodki so dokumentirani.
Ukrepi restrukturiranja iz odstavkov 163 do 183 oddelka 30 Priloge V Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/227*, ki se uporabljajo za osnovne izpostavljenosti, ne izključujejo sprožitve primernih kreditnih dogodkov.
2.Plačilo kreditnega zavarovanja po nastopu kreditnega dogodka se izračuna na podlagi dejanske realizirane izgube, ki jo utrpel originator ali kreditodajalec, kot poteka prestrukturiranje v skladu z njunimi standardnimi politikami in postopki poplačil za ustrezne vrste izpostavljenosti ter je evidentirano v njunih računovodskih izkazih ob izvedbi plačila. Končno plačilo kreditnega zavarovanja se plača v določenem obdobju po koncu postopka prestrukturiranja dolga za ustrezno osnovno izpostavljenost, kadar konec tega postopka nastopi pred načrtovanim zakonskim rokom zapadlosti ali zgodnjo prekinitvijo pogodbe o kreditnem zavarovanju.
Vmesno plačilo kreditnega zavarovanja se izvrši najmanj šest mesecev po nastopu kreditnega dogodka iz odstavka 1 v primerih, ko prestrukturiranje dolga izgub za ustrezno osnovno izpostavljenost ni bilo zaključeno do konca navedenega šestmesečnega obdobja. Vmesno plačilo kreditnega zavarovanja je najmanj višje od naslednjega:
(a)oslabitve, ki jo je v računovodskem izkazu evidentiral originator v skladu z računovodskim okvirom, ki se je uporabljal ob izvršitvi vmesnega plačila;
(b)kjer je primerno, izgube ob neplačilu, kot je določena v skladu s poglavjem 3 naslova II dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013.
Kadar se izvrši vmesno plačilo kreditnega zavarovanja, se končno plačilo kreditnega zavarovanja iz prvega pododstavka izvrši zaradi prilagoditve vmesne poravnave izgube dejanski realizirani izgubi.
Metoda za izračun vmesnega in končnega plačila kreditnega zavarovanja je določena v pogodbi o kreditnem zavarovanju.
Plačilo kreditnega zavarovanja je sorazmerno z deležem neporavnanega nominalnega zneska ustrezne osnovne izpostavljenosti, ki jo krije pogodba o kreditnem zavarovanju.
Pravica originatorja do prejema plačila kreditnega zavarovanja je izvršljiva. Zneski, ki jih morajo v okviru listinjenja plačati investitorji, so jasno določeni v pogodbi o kreditnem zavarovanju in omejeni. Navedene zneske je mogoče izračunati v vseh okoliščinah. V pogodbi o kreditnem zavarovanju so jasno določene okoliščine, v katerih morajo investitorji izvršiti plačila. Tretji izvajalec preverjanja iz odstavka 4 oceni, ali so nastopile take okoliščine.
Znesek plačila kreditnega zavarovanja se izračuna na ravni posamezne osnovne izpostavljenosti, za katero je nastopil kreditni dogodek.
3.V pogodbi o kreditnem zavarovanju je določeno najdaljše obdobje podaljšanja, ki se uporablja pri postopku prestrukturiranja dolga za osnovne izpostavljenosti, v zvezi s katerimi je nastopil kreditni dogodek, kot je navedeno v odstavku 1, vendar postopek prestrukturiranja dolga ni bil zaključen do načrtovanega zakonskega roka zapadlosti ali zgodnje prekinitve pogodbe o kreditnem zavarovanju. Tako obdobje podaljšanja ni daljše od dveh let. V pogodbi o kreditnem zavarovanju je določeno, da se do konca navedenega obdobja podaljšanja izvrši končno plačilo kreditnega zavarovanja na podlagi končne ocene izgub originatorja, kot jo je ta tedaj evidentiral v svojih računovodskih izkazih.
Postopek prestrukturiranja dolga se v primeru prekinitve pogodbe o kreditnem zavarovanju nadaljuje v zvezi z vsemi nerešenimi kreditnimi dogodki, ki so nastopili pred navedeno prekinitvijo, in sicer enako, kot je opisano v prvem pododstavku.
Premije kreditnega zavarovanja, ki jih je treba plačati v skladu s pogodbo o kreditnem zavarovanju, so strukturirane tako, da so odvisne od uspešnosti osnovnih izpostavljenosti in odražajo tveganje zavarovane tranše. V pogodbi o kreditnem zavarovanju zato niso določeni zajamčene premije, vnaprejšnja plačila premij, mehanizmi rabata ali drugi mehanizmi, s katerimi se je mogoče izogibati ali je mogoče zmanjšati dejansko razporeditev izgub za investitorje ali po zapadlosti posla vrniti del plačanih premij originatorju.
V dokumentaciji posla je opisano, kako se izračunajo premija kreditnega zavarovanja in morebitne kuponske obveznice, če obstajajo, glede vsakega datuma plačila v obdobju trajanja listinjenja.
Pravice investitorjev do prejema premij kreditnega zavarovanja so izvršljive.
4.Originator pred datumom zaključka posla imenuje tretjega izvajalca preverjanja. Tretji izvajalec preverjanja za vsako od osnovnih izpostavljenosti, za katero je bilo izdano obvestilo o kreditnem dogodku, preveri vse naslednje:
(a)da je kreditni dogodek iz sporočila o kreditnem dogodku kreditni dogodek, kot je določeno v pogojih pogodbe o kreditnem zavarovanju;
(b)da je bila osnovna izpostavljenost vključena v referenčni portfelj ob nastopu zadevnega kreditnega dogodka;
(c)da je osnovna izpostavljenost ob vključitvi v referenčni portfelj izpolnjevala merila primernosti;
(d)da je polnitev, kadar je bila osnovna izpostavljenost listinjenju dodana zaradi polnitve, skladna s pogoji za polnitev;
(e)da je končni znesek izgube skladen z izgubami, ki jih je evidentiral originator v izkazu poslovnega izida;
(f)da so bile ob izvršitvi končnega plačila kreditnega zavarovanja izgube, povezane z osnovnimi izpostavljenostmi, pravilno dodeljene investitorjem.
Tretji izvajalec preverjanja je neodvisen od originatorja in investitorjev in po potrebi od SSPE ter do datuma zaključka sprejme imenovanje za tretjega izvajalca preverjanja.
Tretji izvajalec preverjanja lahko preverjanje izvede na podlagi vzorca in ne na podlagi vsake posamezne osnovne izpostavljenosti, za katero se zahteva plačilo kreditnega zavarovanja. Vendar pa lahko investitorji, če niso zadovoljni s preverjanjem na podlagi vzorca, zahtevajo preverjanje upravičenosti katere koli posamezne osnovne izpostavljenosti.
Originator v dokumentacijo posla vključi obveznost, da tretjemu izvajalcu preverjanja zagotovi vse informacije, potrebne za preverjanje zahtev iz prvega pododstavka.
5.Originator posla ne sme zaključiti pred načrtovano zapadlostjo iz katerega koli drugega razloga, razen zaradi katerega od naslednjih dogodkov:
(a)insolventnosti investitorja;
(b)če investitor ne plača zneskov, ki jih dolguje v skladu s pogodbo o kreditnem zavarovanju, ali krši katero koli pomembno obveznost iz dokumentacije posla;
(c)pomembnih regulativnih dogodkov, vključno s:
(i) pomembnimi spremembami zakonodaje Unije ali nacionalne zakonodaje, pomembnimi spremembami uradno objavljenih razlag take zakonodaje, ki jih zagotovijo pristojni organi, ali pomembnimi spremembami pri obdavčitvi ali računovodski obravnavi posla, ki imajo bistvene škodljive vplive na znesek kapitala, ki ga mora imeti originator v zvezi z listinjenjem ali svojimi osnovnimi izpostavljenostmi, kar se v vsakem primeru primerja s tistim, ki je bil predviden ob sklenitvi posla in ga tedaj ne bi bilo razumno pričakovati;
(ii) določitvijo s strani pristojnega organa, da originatorju ali kateremu koli njegovemu povezanemu podjetju v zvezi z listinjenjem ni ali ni več dovoljeno priznavati prenosa pomembnega deleža tveganja v skladu s členom 245(3) Uredbe (EU) št. 575/2013;
(d)uveljavitve možnosti predčasnega odpoklica posla v določenem času (v nadaljnjem besedilu: opcija predčasnega odpoklica), kadar je časovno obdobje, merjeno od datuma zaključka, enako tehtanemu povprečnemu času trajanja začetnega referenčnega portfelja ob zaključku ali daljše od njega;
(e)uveljavitve vgrajene nakupne opcije, kot je opredeljena v točki (1) člena 242 Uredbe (EU) št. 575/2013.
V dokumentaciji posla je pojasnjeno, ali je v zadevni posel vključena katera od pravic v zvezi z nakupnimi opcijami iz točk (d) in (e).
Opcija predčasnega odpoklica za namene iz točke (d) ni strukturirana tako, da bi se izognili dodeljevanju izgub pozicijam kreditne izboljšave ali drugim pozicijam investitorjev, niti ni strukturirana na drugačen način, ki bi zagotavljal kreditno izboljšavo.
6.Originator se lahko zaveže k uporabi sintetičnega presežnega razmika, ki je na voljo kot kreditna izboljšava za investitorje, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
(a)znesek sintetičnega presežnega razmika, za katerega se originator zaveže, da ga bo uporabljal kot kreditno izboljšavo v vsakem plačilnem obdobju, je določen v dokumentaciji posla in izražen kot določen odstotek skupnega neporavnanega zneska portfelja na začetku ustreznega plačilnega obdobja (fiksni sintetični presežni razmik);
(b)sintetični presežni razmik, ki se ne uporablja za kritje kreditnih izgub, ki nastanejo v plačilnem obdobju, se vrne originatorju;
(c)za originatorje, ki uporabljajo pristop IRB iz člena 143 Uredbe (EU) št. 575/2013, skupni znesek prevzetih obveznosti na leto ni višji od zneskov regulativnih enoletnih pričakovanih izgub v osnovnem portfelju osnovnih izpostavljenosti, izračunanih v skladu s členom 158 Uredbe (EU) št. 575/2013;
(d)za originatorje, ki ne uporabljajo pristopa IRB iz člena 143 Uredbe (EU) št. 575/2013, se izračun enoletne pričakovane izgube v osnovnem portfelju jasno določi v dokumentaciji posla;
(e)v dokumentaciji posla so določeni pogoji iz tega odstavka.
7.Pogodbe o kreditnem zavarovanju izpolnjujejo enega od naslednjih pogojev:
(a)jamstvo, ki izpolnjuje zahteve iz poglavja 4 naslova II dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013, s katerim je kreditno tveganje preneseno na enega od subjektov iz točke (a) do (d) člena 214(2) Uredbe (EU) št. 575/2013, če izpostavljenosti do investitorja izpolnjujejo pogoje za 0-odstotno utež tveganja v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 3 navedene uredbe;
(b)jamstvo, ki izpolnjuje zahteve iz poglavja 4 naslova II dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013, upravičeno do posrednega jamstva katerega koli subjekta iz točke (a) tega odstavka;
(c)drugo kreditno zavarovanje, ki ni navedeno v točkah (a) in (b) tega odstavka, v obliki jamstev, kreditnih izvedenih finančnih instrumentov ali kreditnih zapisov, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 249 Uredbe (EU) št. 575/2013, če so obveznosti investitorja zavarovane s premoženjem, ki izpolnjuje zahteve iz odstavkov 9 in 10 tega člena.
8.Drugo kreditno zavarovanje iz točke (c) odstavka 7 izpolnjuje naslednje zahteve:
(a)pravica originatorja do uporabe zavarovanja s premoženjem, da se izpolnijo obveznosti investitorja v zvezi s plačilom zavarovanja, je izvršljiva, pri čemer je njena izvršljivost zagotovljena z ustreznimi dogovori o zavarovanju;
(b)pravice investitorjev do vračila katerega koli zavarovanja s premoženjem, ki ni bilo uporabljeno za plačila zavarovanja, ko je listinjenje izpeljano ali so tranše odplačane, so izvršljive;
(c)če je zavarovanje s premoženjem naloženo v vrednostne papirje, so v dokumentaciji posla določena merila primernosti in skrbniške ureditve za take vrednostne papirje.
V dokumentaciji posla je določeno, ali so investitorji še naprej izpostavljeni kreditnemu tveganju originatorja.
Originator pridobi mnenje usposobljenega pravnega svetovalca, ki potrjuje izvršljivost kreditnega zavarovanja v vseh ustreznih jurisdikcijah.
9.Kadar je zagotovljeno drugo kreditno zavarovanje v skladu s točko (c) odstavka (7) tega člena, originator uporabi visokokakovostno zavarovanje s premoženjem, ki je eno od naslednjega:
(a)zavarovanje s premoženjem v obliki dolžniških vrednostnih papirjev z utežjo tveganja 0 % iz poglavja 2 naslova II dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013, ki izpolnjuje vse naslednje pogoje:
(i)preostala najdaljša zapadlost navedenih dolžniških vrednostnih papirjev je tri mesece, kar ustreza datumom plačila;
(ii)navedene dolžniške vrednostne papirje je mogoče odkupiti za gotovino v znesku, enakem neporavnanemu znesku zavarovane tranše;
(iii)navedene dolžniške vrednostne papirje ima skrbnik, ki je neodvisen od originatorja in investitorjev;
(b)zavarovanje s premoženjem v obliki gotovine pri kreditni instituciji tretje osebe ali v obliki gotovinskih depozitov pri originatorju, ki ustreza stopnji kreditne kakovosti najmanj 2, kot je navedeno v členu 136 Uredbe (EU) št. 575/2013.
Če kreditna institucija tretje osebe ali originator ne izpolnjuje več stopnje kreditne kakovosti najmanj 2, se za namene točke (b) zavarovanje s premoženjem takoj prenese na kreditno institucijo tretje osebe s stopnjo kreditne kakovosti 2 ali več ali se zavarovanje s premoženjem vloži v vrednostne papirje, ki izpolnjujejo merila iz točke (a) tega odstavka. Šteje se, da so zahteve iz te točke (b) izpolnjene v primeru naložb v kreditne zapise, ki jih izda originator, v skladu s členom 218 Uredbe (EU) št. 575/2013.
________________________________________
* Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/227 z dne 9. januarja 2015 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 680/2014 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov v zvezi z nadzorniškim poročanjem institucij v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 48, 20.2.2015, str. 1).“;
(7)člen 27 se spremeni:
(a)odstavek 1 se spremeni:
(i) v prvem pododstavku:
– se prvi stavek nadomesti z naslednjim:
„Originatorji in sponzorji s predlogo iz odstavka 7 tega člena skupaj uradno obvestijo ESMA, kadar listinjenje izpolnjuje zahteve iz členov 19 do 22, členov 23 do 26 ali členov 26b do 26e (v nadaljnjem besedilu: uradno obvestilo o STS).“;
– se doda naslednji stavek:
„V primeru bilančnih sintetičnih listinjenj je za uradno obvestilo odgovoren le originator.“;
(ii) drugi pododstavek se nadomesti z naslednjim:
„Uradno obvestilo o STS vključuje pojasnilo originatorja in sponzorja o tem, kako je bila zagotovljena skladnost s posameznimi merili za STS, določenimi v členih 20 do 22, členih 24 do 26 ali členih 26b do 26e.“;
(b)odstavek 2 se spremeni:
(i) v prvem pododstavku se prvi stavek nadomesti z naslednjim:
„Originator, sponzor ali SSPE lahko uporabi storitev tretje osebe, pooblaščene v skladu s členom 28, da preveri, ali je listinjenje skladno s členi 19 do 22, členi 23 do 26 ali členi 26b do 26e.“;
(ii) v drugem pododstavku se prvi stavek nadomesti z naslednjim:
„Kadar originator, sponzor ali SSPE uporablja storitev tretje osebe, pooblaščene v skladu s členom 28, da oceni, ali je listinjenje skladno s členi 19 do 22, členi 23 do 26 ali členi 26b do 26e, uradno obvestilo o STS vključuje izjavo, da je skladnost z merili za STS potrdila navedena pooblaščena tretja oseba.“;
(c)odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:
„4. Originator in po potrebi sponzor nemudoma uradno obvestita ESMA in obvestita svoj pristojni organ, ko listinjenje ne izpolnjuje več zahtev iz členov 19 do 22, členov 23 do 26 ali členov 26b do 26e.“;
(d) v odstavku 5 se prvi stavek nadomesti z naslednjim:
„ESMA na svojem uradnem spletnem mestu vodi seznam vseh listinjenj, glede katerih so ga originatorji in sponzorji uradno obvestili, da izpolnjujejo zahteve iz členov 19 do 22, členov 23 do 26 ali členov 26b do 26e.“;
(e)v odstavku 6 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:
„ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do [šest mesecev od dneva začetka veljavnosti te uredbe o spremembi].“;
(f)v odstavku 7 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:
„ESMA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do [šest mesecev od dneva začetka veljavnosti te uredbe o spremembi].“;
(8)v členu 28(1) se prvi stavek nadomesti z naslednjim:
„1. Pristojni organ pooblasti tretjo osebo iz člena 27(2) za ocenjevanje skladnosti listinjenj z merili za STS, določenimi v členih 19 do 22, členih 23 do 26 ali členih 26b do 26e.“;
(9)drugi stavek člena 29(5) se nadomesti z naslednjim:
„Države članice Komisijo in ESMA obvestijo o imenovanju pristojnih organov v skladu s tem odstavkom do […].“;
(10)v členu 30(2) se doda naslednja točka (d):
„(d) za bilančna listinjenja STS procese in mehanizme za zagotavljanje skladnosti s členom 26b do 26e.“;
(11)v členu 32(1) se točka (e) nadomesti z naslednjim:
„(e) listinjenje šteje za STS in originator, sponzor ali SSPE tega listinjenja ni izpolnil zahtev iz členov 19 do 22, členov 23 do 26 ali členov 26b do 26e;“;
(12)vstavi se naslednji člen 43a:
„Člen 43a
Prehodne določbe za bilančna sintetična listinjenja
1. V zvezi z bilančnimi sintetičnimi listinjenji, za katera je pogodba o kreditnem zavarovanju začela veljati pred [datum začetka veljavnosti], lahko originatorji in SSPE oznako ‚STS‘ ali ‚enostavno, pregledno in standardizirano‘ ali oznako, ki se neposredno ali posredno nanaša na navedena pojma, uporabljajo le, če so ob uradnem obvestilu iz člena 27(1) izpolnjene zahteve iz člena 18 in pogoji iz odstavka 3 tega člena.
2. Originatorji do datuma uporabe regulativnih tehničnih standardov iz člena 27(6) za namene obveznosti iz točke (a) člena 27(1) dajo ESMA pisno na voljo potrebne informacije.“;
(13)člen 45 se črta.
Člen 2
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju,
Za Evropski parlament Za Svet
Predsednik Predsednik
