EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 2.4.2020

COM(2020) 141 final

2020/0058(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (EU) št. 223/2014 glede uvedbe posebnih ukrepov za reševanje krize zaradi COVID-19

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Neposredne in posredne posledice izbruha COVID-19 se v vseh državah članicah še naprej stopnjujejo. Zaradi trenutnih razmer, kakršnih še ni bilo, je treba uporabiti izredne ukrepe, prilagojene tem razmeram.

S svežnjem ukrepov prve naložbene pobude v odziv na koronavirus (CRII), ki ga je Komisija predlagala 13. marca 2020, je bila uvedena vrsta pomembnih sprememb, ki omogočajo učinkovitejše odzivanje v trenutnih razmerah.

Ta pobuda je bila usmerjena v spodbujanje naložb z mobilizacijo razpoložljivih denarnih rezerv iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov (v nadaljnjem besedilu: skladi ESI) za takojšen boj proti krizi, sledili pa so ji dopolnilni ukrepi, predlagani v okviru naložbene pobude v odziv na koronavirus plus (CRII plus). Kljub temu so potrebni dodatni ukrepi, tudi na drugih področjih politike, zlasti za zaščito najranljivejših oseb.

Kriza, ki jo povzroča koronavirus, predstavlja poleg tega izziv brez primere za dejavnosti in dostavo podpore najbolj ogroženim iz Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim (v nadaljnjem besedilu: FEAD).

Kar je najpomembnejše, kriza pomeni posebna tveganja za najbolj ogrožene, ki so med najranljivejšimi v naših družbah. Zato je nujno treba sprejeti posebne ukrepe, da bi jih zaščitili pred to boleznijo in zagotovili, da jih pomoč FEAD še vedno doseže, na primer z zagotavljanjem potrebne zaščitne opreme za boj proti tej bolezni. Razdeljevanje hrane in osnovne materialne pomoči ter podporo socialnemu vključevanju pestijo vse večje logistične in kadrovske omejitve, zlasti zaradi osamitve in nujne potrebe po uvedbi ukrepov omejevanja socialnih stikov za zajezitev širjenja virusa. Številni prostovoljci, katerih vloga je za sklad bistvena, ne morejo biti več mobilizirani, saj pogosto pripadajo skupinam z večjim tveganjem hude oblike bolezni COVID-19. Kljub temu je treba zagotoviti, da podpora še vedno dosega najbolj ogrožene, na primer z novimi metodami dostave, ki zagotavljajo varnost vseh oseb, vključenih v izvajanje FEAD, in najbolj ogroženih.

Uredba FEAD mora zato organom upravljanja, partnerskim organizacijam in drugim akterjem, vključenim v izvajanje sklada, omogočiti hitro odzivanje na nastajajoče dodatne potrebe ciljnih skupin, ki so zaradi te krize izpostavljene dodatnim težavam.

Komisija zato predlaga spremembo uredbe FEAD, da bi se odzvali na izzive, s katerimi se med izbruhom COVID-19 javni organi in partnerske organizacije soočajo pri izvajanju FEAD.

V skladu s spremembami, predlaganimi za sklade ESI, se predlaga uvedba posebnih določb, ki bi državam članicam omogočile hitro vzpostavitev potrebnih ukrepov za reševanje teh izrednih razmer. Podobno kot je bilo predlagano za sklade ESI, se predlaga, da bi morali biti odhodki za tiste dejavnosti FEAD, ki krepijo zmogljivosti za odzivanje na krizo zaradi izbruha COVID-19, upravičeni od 1. februarja 2020. Prav tako se predlaga, da za spremembo nekaterih elementov operativnega programa za reševanje izbruha COVID-19 ni potrebna odobritev s sklepom Komisije. Predlog poleg tega organom omogoča, da pomoč v hrani/osnovno materialno pomoč dobavljajo prek elektronskih kuponov, saj je tako tveganje okužbe pri dostavi hrane/osnovne materialne pomoči manjše.

Poleg teh sprememb se predlaga tudi uvedba prožnosti glede spoštovanja nekaterih pravnih zahtev v tem obdobju, kakršnega še ni bilo. Izjemoma se za to leto predlaga podaljšanje roka za predložitev letnega poročila o izvajanju, pojasnjeno pa je tudi, da lahko države članice med izbruhom prilagodijo postopke nadzora in revizije. Predlaga se tudi uvedba posebnih določb glede upravičenosti stroškov, ki jih imajo upravičenci v primeru zamude pri dostavi hrane/osnovne materialne pomoči ali socialne pomoči, pa tudi zaradi začasno ustavljenih in ne v celoti izvedenih dejavnostih.

Da se zagotovi, da se lahko vsa podpora iz sklada uporabi za zmanjšanje posledic javnozdravstvene krize za najbolj ogrožene, je treba kot začasen in izreden ukrep ter brez poseganja v pravila, ki bi se morala uporabljati v običajnih okoliščinah, omogočiti začasno možnost 100-odstotnega sofinanciranja iz proračuna EU.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Ta predlog je skladen z drugimi predlogi in pobudami, ki jih je sprejela Evropska komisija, zlasti s predlogoma, ki ju je Komisija sprejela za sklade ESI v odziv na izbruh COVID-19. Predlog je poleg tega del drugega zakonodajnega svežnja, ki ga je sprejela Komisija in ki vključuje predloge za spremembo uredbe o skupnih določbah.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Predlog temelji na členu 175(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije. Določa začasno možnost stopnje sofinanciranja v višini 100 % in jasnost glede upravičenosti odhodkov, ki nastanejo zaradi ukrepov, uvedenih kot odziv na zdravstveno krizo. Poleg tega sprošča nekatere zahteve za države članice, kadar take zahteve ustvarjajo upravna bremena, ki bi lahko povzročila zamudo pri izvajanju ukrepov za odziv na krizo. Te izredne spremembe ne posegajo v pravila, ki se uporabljajo v običajnih okoliščinah.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

•Sorazmernost

Predlog je sorazmeren in ne vključuje določb, ki niso nujne za doseganje ciljev Pogodbe. Omejen je na spremembe, ki veljajo za potrebne za reševanje težav, s katerimi se države članice soočajo med krizo zaradi COVID-19 v okviru izvajanja FEAD.

•Izbira instrumenta

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje

•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

•Ocena učinka

•Ustreznost in poenostavitev ureditve

To ni pobuda v okviru programa ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT).

•Temeljne pravice

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Spremljanje izvajanja ukrepov in poročanje o tem bosta potekala v okviru splošnih mehanizmov poročanja, določenih v Uredbi (EU) št. 223/2014.

•Obrazložitveni dokumenti (za direktive)

Ni relevantno.

2020/0058 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (EU) št. 223/2014 glede uvedbe posebnih ukrepov za reševanje krize zaradi COVID-19

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 175(3) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 1 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 2 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Uredba (EU) št. 223/2014 Evropskega parlamenta in Sveta 3 določa pravila, ki se uporabljajo za Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim.

(2)Izbruh COVID-19 je države članice prizadel na način, kakršnega še ni bilo. Zaradi krize so najranljivejši, kot so najbolj ogroženi, izpostavljeni večjim tveganjem, na primer možno je, da pride do motenj pri zagotavljanju podpore iz FEAD.

(3)Da se zagotovi takojšen odziv na posledice krize za najbolj ogrožene, bi morali biti odhodki za dejavnosti za krepitev zmogljivosti za odzivanje na krizo zaradi izbruha COVID-19 upravičeni od 1. februarja 2020.

(4)Da bi zmanjšali breme za javne proračune pri odzivanju na krizne razmere, bi bilo treba državam članicam dati izredno možnost, da zaprosijo za stopnjo sofinanciranja v višini 100 %, ki se uporabi za obračunsko leto 2020–2021, in sicer v skladu s proračunskimi odobritvami in glede na razpoložljiva sredstva. Na podlagi ocene uporabe te izredne stopnje sofinanciranja lahko Komisija predlaga podaljšanje tega ukrepa.

(5)Da bi lahko najbolj ogroženi pomoč iz sklada še naprej prejemali v varnem okolju, je treba državam članicam zagotoviti zadostno prožnost, da sheme podpore prilagodijo trenutnim razmeram, med drugim z omogočanjem alternativnih shem dostave prek elektronskih kuponov in tako, da se državam članicam omogoči, da spremenijo nekatere elemente operativnega programa, ne da bi bilo treba sprejeti sklep Komisije. Da bi se izognili motnjam tradicionalnih shem dostave, bi bilo treba poleg tega omogočiti zagotavljanje potrebnega zaščitnega materiala in opreme partnerskim organizacijam zunaj proračuna za tehnično pomoč.

(6)Primerno je določiti posebna pravila za določanje upravičenih stroškov, ki jih imajo upravičenci, kadar se nekatere dejavnosti zaradi izbruha COVID-19 odložijo, začasno ustavijo ali se ne izvedejo v celoti.

(7)Da bi se države članice lahko osredotočile na uvajanje ukrepov za odziv na krizo in da bi se preprečile motnje dostave podpore najbolj ogroženim zaradi tveganja okužbe, je primerno, da se določijo posebni ukrepi, ki zmanjšujejo upravno breme za organe in omogočajo prožnost pri izpolnjevanju nekaterih zakonodajnih zahtev, zlasti glede spremljanja ter nadzora in revizije.

(8)Ker je uvedba teh ukrepov nujna za zagotovitev učinkovitega izvajanja FEAD med krizo zaradi COVID-19, bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(9)Zaradi izbruha COVID-19 in nujnosti reševanja s tem povezane javnozdravstvene krize je bilo ocenjeno, da je primerno določiti izjemo od roka osmih tednov iz člena 4 Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji, Pogodbi o delovanju Evropske unije in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo.

(10)Uredbo (EU) št. 223/2014 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (EU) št. 223/2014 se spremeni:

(1)V členu 9 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

(2)V členu 13(1) se doda naslednji pododstavek:

(3)V členu 20 se vstavi naslednji odstavek:

„1a    Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko na zahtevo države članice za javne odhodke, prijavljene v zahtevkih za plačilo med obračunskim letom, ki se začne 1. julija 2020 in konča 30. junija 2021, uporabi stopnja sofinanciranja v višini 100 %.

Zahteve za spremembo stopnje sofinanciranja se vložijo po postopku za spremembo operativnih programov iz člena 9, priloži pa se jim spremenjeni program. Stopnja sofinanciranja v višini 100 % se uporablja le, če Komisija ustrezno spremembo programa odobri najpozneje pred predložitvijo končnega zahtevka za vmesno plačilo v skladu s členom 45(2).

Pred predložitvijo prvega zahtevka za plačilo za obračunsko leto, ki se začne 1. julija 2021, države članice priglasijo preglednico iz oddelka 5.1 predloge za operativni program iz Priloge I, ki potrjuje stopnjo sofinanciranja, ki se je uporabljala v obračunskem letu, ki se je končalo 30. junija 2020.“

(4)V členu 22(4) se vstavi naslednji pododstavek:

„Z odstopanjem od prvega pododstavka so odhodki za dejavnosti za krepitev zmogljivosti za odzivanje na krizo zaradi izbruha COVID-19 upravičeni od 1. februarja 2020.“

(5)V členu 23 se vstavi naslednji odstavek:

(6)V členu 26 se odstavek 2 spremeni:

(1)točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a) stroški nakupa hrane in/ali osnovne materialne pomoči ter stroški nakupa osebnega zaščitnega materiala in opreme za partnerske organizacije;“;

(2)točka (c) se nadomesti z naslednjim:

„(c) upravni stroški ter stroški priprave, prevoza in skladiščenja, ki jih nosijo partnerske organizacije, po pavšalni stopnji 5 % stroškov iz točke (a) ali 5 % vrednosti prehrambenih proizvodov, odpremljenih v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1308/2013;“.

(7)Vstavijo se naslednji členi 26a, 26b in 26c:

„Člen 26a

Upravičenost odhodkov za dejavnosti, ki se podpirajo v okviru OP I, med njihovo začasno ustavitvijo zaradi izbruha COVID-19

Zamude pri dostavi hrane/osnovne materialne pomoči zaradi izbruha COVID-19 ne pomenijo zmanjšanja upravičenih stroškov, ki jih nosi nabavni organ ali partnerske organizacije v skladu s členom 26(2). Ti stroški se lahko prijavijo Komisiji v skladu s členom 26(2), preden se hrana/osnovna materialna pomoč dostavi najbolj ogroženim, če se po koncu krize zaradi COVID-19 dostava nadaljuje.

Če je živilo pokvarjeno zaradi začasne ustavitve dostave zaradi izbruha COVID-19, se stroški iz točke (a) odstavka 2 člena 26 ne zmanjšajo.

Člen 26b

   Upravičenost odhodkov za dejavnosti, ki se podpirajo v okviru OP II ali tehnične pomoči, med njihovo začasno ustavitvijo zaradi izbruha COVID-19

1.    Za dejavnosti, katerih izvajanje je začasno ustavljeno zaradi izbruha COVID-19, lahko država članica odhodke med začasno ustavitvijo šteje za upravičene odhodke, tudi če storitve niso opravljene, če so izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji:

(a)    do začasne ustavitve izvajanja dejavnosti pride po 31. januarju 2020;

(b)    začasna ustavitev dejavnosti je posledica izbruha COVID-19;

(c)    odhodki so nastali in so bili plačani;

(d)    odhodki pomenijo resnične stroške za upravičenca in jih ni mogoče izterjati ali nadomestiti; za izterjave in nadomestila, ki jih ne zagotovi država članica, lahko država članica kot izpolnitev tega pogoja sprejme izjavo upravičenca; izterjave in nadomestila se odštejejo od odhodkov;

(e)    odhodki so omejeni na obdobje začasne ustavitve.

2.    Za dejavnosti, pri katerih se upravičencu povračilo izplača na podlagi možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov in se izvajanje ukrepov, ki so podlaga za povračilo, začasno ustavi zaradi izbruha COVID-19, lahko zadevna država članica upravičencu izplača povračilo na podlagi rezultatov, načrtovanih za obdobje začasne ustavitve, tudi če niso bili izvedeni nobeni ukrepi, če so izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji:

(a)    do začasne ustavitve izvajanja ukrepov pride po 31. januarju 2020;

(b)    začasna ustavitev ukrepov je posledica izbruha COVID-19;

(c)    možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov ustrezajo dejanskim stroškom upravičenca, ki jih upravičenec dokaže in jih ni mogoče izterjati ali nadomestiti; za izterjave in nadomestila, ki jih ne zagotovi država članica, lahko država članica na podlagi izjave upravičenca sprejme, da ni izterjav ali nadomestil; izterjave in nadomestila se odštejejo od zneska, ki ustreza možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov;

(d)    povračilo upravičencu je omejeno na obdobje začasne ustavitve.

Za dejavnosti iz prvega pododstavka lahko država članica upravičencu izplača povračilo tudi na podlagi stroškov iz člena 25(1)(a), če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1 tega člena.

Če država članica upravičencu povračilo izplača na podlagi obeh možnosti, zagotovi, da se isti odhodki povrnejo samo enkrat.

Člen 26c

Upravičenost odhodkov za dejavnosti, ki se podpirajo v okviru OP II ali tehnične pomoči, ki se zaradi izbruha COVID-19 ne izvedejo v celoti

1. Država članica lahko odhodke za dejavnosti, ki zaradi izbruha COVID-19 niso v celoti izvedene, šteje za upravičene odhodke, če so izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji:

(a) izvajanje dejavnosti se odpove po 31. januarju 2020;

(b) odpoved dejavnosti je posledica izbruha COVID-19;

(c) odhodki, ki so nastali pred odpovedjo dejavnosti, nastali upravičencu in so bili plačani.

2. Za dejavnosti, za katere se upravičencu izplača povračilo na podlagi možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov, lahko država članica odhodke za dejavnosti, ki zaradi izbruha COVID-19 niso v celoti izvedene, šteje za upravičene odhodke, če so izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji:

(a)    izvajanje dejavnosti se odpove po 31. januarju 2020;

(b)    odpoved dejavnosti je posledica izbruha COVID-19;

(c)    ukrepi, zajeti v možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov, so bili vsaj delno izvedeni pred odpovedjo dejavnosti.

Za dejavnosti iz prvega pododstavka lahko država članica upravičencu izplača povračilo tudi na podlagi stroškov iz člena 25(1)(a), če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1 tega člena.

Če država članica upravičencu povračilo izplača na podlagi obeh možnosti, zagotovi, da se isti odhodki povrnejo samo enkrat.“

(8)V členu 30 se vstavi naslednji odstavek:

„1a Države članice lahko na podlagi analize morebitnih tveganj določijo manj stroge zahteve glede nadzora in revizijske sledi pri razdeljevanju hrane/materialne pomoči najbolj ogroženim v obdobju izbruha COVID-19.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja v strukturi ABM/ABB

1.3.Vrsta predloga/pobude

1.4.Cilji

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

1.7.Načrtovani načini upravljanja

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

2.2.Upravljavski in kontrolni sistem

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Ocenjene posledice za odhodke 

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

3.2.3.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja v strukturi ABM/ABB 4  

1.3.Vrsta predloga/pobude

◻ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep. 

◻ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 5 . 

⌧ Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa. 

◻ Predlog/pobuda se nanaša na obstoječ ukrep, preusmerjen v nov ukrep.

1.4.Cilji

1.4.1.Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

1.4.2.Specifični cilji in zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

1.4.4.Kazalniki rezultatov in posledic

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja EU

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

◻ Časovno omejen(-a) predlog/pobuda: 

–⌧    trajanje predloga/pobude od 1. 7. 2020 do 30. 6. 2021

–⌧    finančne posledice med letoma 2020 in 2024.

◻ Časovno neomejen(-a) predlog/pobuda:

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

–ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.7.Načrtovani načini upravljanja 6

◻ Neposredno upravljanje – Komisija:

–◻ z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije,

–◻    prek izvajalskih agencij.

⌧ Deljeno upravljanje z državami članicami.

◻ Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

–◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

–◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

–◻ organom iz členov 208 in 209 finančne uredbe,

–◻ subjektom javnega prava,

–◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistem

2.2.1.Ugotovljena tveganja

2.2.2.Podatki o vzpostavljenem sistemu notranjih kontrol

2.2.3.Ocena stroškov in koristi kontrol ter ocena pričakovane stopnje tveganja napak

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

·Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

·Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

Predlagana sprememba ne pomeni nobene spremembe letnih zgornjih mej prevzemanja obveznosti in plačil v večletnem finančnem okviru v skladu z Uredbo (EU) št. 223/2014. Skupna letna razdelitev odobritev za prevzem obveznosti za Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim ostaja nespremenjena.

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR v tekočih cenah (na tri decimalna mesta natančno)

Če ima predlog/pobuda posledice za več razdelkov:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–⌧    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.3.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.3.1.Povzetek

–⌧    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–◻    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.    

3.2.3.2.Ocenjene potrebe po človeških virih

–⌧    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–◻    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

XX je zadevno področje ali naslov v proračunu.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

–⌧    Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

–◻    Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

–◻    Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira.

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

–V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

–V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

–⌧    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–◻    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

za lastna sredstva,

za razne prihodke.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za razne namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Navedite metodo za izračun posledic za prihodke.

(1)    UL C , , str. .

(2)    UL C , , str. .

(3)    Uredba (EU) št. 223/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o Skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim (UL L 72, 12.3.2014, str. 1).

(4)    ABM: upravljanje po dejavnostih, ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

(5)    Po členu 54(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(6)    Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html

(7)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(8)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(9)    Države kandidatke in po potrebi potencialne države kandidatke z Zahodnega Balkana.

(10)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(11)    Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest …).

(12)    Kakor je opisan v točki 1.4.2. „Specifični cilji …“.

(13)    Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

(14)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(15)    PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(16)    Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(17)    Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.