EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 25.11.2020

JOIN(2020) 17 final

SKUPNO SPOROČILO EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

AKCIJSKI NAČRT EU ZA ENAKOST SPOLOV III (GAP III) – AMBICIOZNA AGENDA ZA ENAKOST SPOLOV IN OPOLNOMOČENJE ŽENSK V ZUNANJEM DELOVANJU EU

{SWD(2020) 284 final}

AKCIJSKI NAČRT EU ZA ENAKOST SPOLOV III (GAP III) – AMBICIOZNA AGENDA ZA ENAKOST SPOLOV IN OPOLNOMOČENJE ŽENSK V ZUNANJEM DELOVANJU EU

Enakost spolov 1  je temeljna vrednota EU 2 in splošno priznana človekova pravica, obenem pa je tudi nepogrešljiva za dobro počutje, gospodarsko rast, blaginjo, dobro upravljanje, mir in varnost. Vsi ljudje v vsej svoji raznolikosti bi morali imeti enake možnosti, da svobodno stopajo po življenjski poti, ki so si jo izbrali, dosegajo uspeh na družbenem in gospodarskem področju ter v družbi enako sodelujejo in jo vodijo.

EU je vodilna v svetu pri spodbujanju enakosti spolov kot ključnega političnega cilja v svojem zunanjem delovanju ter skupni zunanji in varnostni politiki, ki je usmerjen v pospešitev napredka pri doseganju globalnih ciljev, vključno s cilji trajnostnega razvoja (SDG), ki so temeljni del Agende 2030. EU si prizadeva za tridelni pristop, ki združuje vključevanje vidika spola, ciljno usmerjene ukrepe in politični dialog.

Izzivi za enakost spolov so tako raznoliki kot so konteksti, v katerih se pojavljajo, zato terjajo sprecifične odzive. Vendar pa nobena država na svetu še ni na poti, da bi do leta 2030 dosegla enakost spolov in opolnomočenje vseh žensk in deklet. Leta 2020 mineva 25 let od sprejetja Pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje 3 ter 20 let od sprejetja Resolucije Varnostnega sveta OZN št. 1325 o ženskah, miru in varnosti 4 . Določen napredek je bil sicer dosežen, vendar še vedno obstajajo globoko ukoreninjene neenakosti, med drugim glede osnovnega dostopa do zdravstva, izobraževanja in delovnih mest, pa tudi v smislu razširjenega nasilja zaradi spola povsod po svetu.

V mnogih okoljih se pravice žensk in deklet postavljajo pod vprašaj in pogosto niso priznane. Nestabilnost, ranljivost, konflikti, podnebne spremembe, degradacija okolja, migracije, prisilna razselitev in v zadnjem času tudi pandemija COVID-19 so nekateri od ključnih dejavnikov, ki povečujejo neenakosti in ogrožajo težko priborjeni napredek. Organizacije civilne družbe, med katerimi so tudi organizacije za pravice žensk, se soočajo s krčenjem civilne, državljanske in demokratične svobode.

Vendar izzivi predstavljajo tudi priložnosti. Ženske in dekleta čedalje pogosteje sodelujejo pri ustvarjanju svetovnih sprememb, nove generacije pa se dejavno udeležujejo svetovnih in lokalnih gibanj za zeleni in pravični prehod, enake pravice za vse, demokracijo ter mirne in vključujoče družbe. To je znak, da so pozitivne spremembe možne. Okrevanje po krizi zaradi COVID-19 mora biti priložnost za odpravo strukturnih neenakosti in gradnjo bolj vključujočih družb.

Opirajoč se na strategijo EU za enakost spolov za obdobje 2020–2025, ki poziva k spolno enakostni Evropi, ta novi akcijski načrt EU za enakost spolov za obdobje 2021–2025 (v nadaljnjem besedilu: GAP III) poziva k spolno enakostnem svetu in dopolnjuje strategijo za enakost LGBTIQ za obdobje 2020–2025. Z njim se bo povečal prispevek EU k doseganju cilja trajnostnega razvoja št. 5 5 v vseh notranjih in zunanjih politikah EU in v celotni Agendi 2030.

Izhajajoč iz ocene podpore EU enakosti spolov 6 in posvetovanja z deležniki 7 ta akcijski načrt zagotavlja okvir politike za okrepitev angažiranosti EU s poudarkom na petih stebrih:

1.Učinkovitejša angažiranost  EU za enakost spolov

1.1.Odpravljanje temeljnih vzrokov za neenakost spolov: tri temeljna načela

Da bi se odpravili temeljni vzroki za neenakost spolov ter okrepilo preprečevanje najrazličnejših stereotipov in predsodkov, ki še vedno prevladujejo v mnogih kontekstih, bi moralo ukrepanje EU slediti trem načelom:

·izvajanje spolno transformativnega pristopa (tj. pristopa, ki bo spreminjal razmerja moči med spoloma). To pomeni preučevanje, preizpraševanje in spreminjanje togih spolnih norm in neravnovesij moči, ki ženske in deklice postavljajo v slabši položaj ter v družbi povzročajo diskriminacijo, ki se začne že v zgodnjem otroštvu in se pojavlja v vseh starostnih skupinah. To pomeni tudi, da EU spodbuja spremembe v družbenih odnosih, med drugim z dejavnim vključevanjem moških in dečkov ter osredotočanjem na mlade kot pobudnike sprememb. Da bi bilo mogoče delati na način, ki upošteva posamezne kontekste, je poglavitno vzpostaviti močna partnerstva in dialog z lokalnimi akterji, civilno družbo in lokalnimi skupnostmi ter podpreti organizacije žensk;

·obravnavanje presečnosti spola z drugimi oblikami diskriminacije 12 . Osredotočiti bi se bilo treba na najbolj prikrajšane ženske, na primer pripadnice domorodnih ljudstev in rasnih/etničnih/verskih manjšin, prisilno razseljene ženske, migrantke, ekonomsko in socialno prikrajšane ženske ter ženske, ki živijo na podeželskih in obalnih območjih, saj se navedene skupine srečujejo z večplastno diskriminacijo. Upoštevati bi bilo treba posebne izzive, s katerimi se spopadajo dekleta in starejše ženske. Invalidne ženske, ki so zaščitene tudi s Konvencijo ZN o pravicah invalidov 13 , so še posebej prikrajšane. Pravice invalidnih žensk bi morale biti v središču prihodnje strategije o pravicah invalidov, ki bo zajemala obdobje 2021–2030. V istem duhu je spodbujanje pravic LGBTIQ oseb v središču strategije EU za enakost LGBTIQ oseb 14 , ki jo je treba upoštevati skupaj z GAP III. Vse presečne razsežnosti so enako pomembne;  

·upoštevanje pristopa, ki temelji na človekovih pravicah in ki načela nediskriminacije in boj proti neenakostim umešča v središče vseh ukrepov 15 . To vključuje pomoč vsem ljudem, da uresničujejo svoje človekove pravice, sodelujejo pri sprejemanju odločitev, ki jih zadevajo, in zahtevajo varstvo, kadar so njihove pravice kršene.

EU bi morala še naprej obsojati kršitve in zlorabe pravic žensk in deklet ter močno podpirati civilno družbo ter ženske in moške, ki si prizadevajo za enakost spolov in opolnomočenje žensk, vključno z zagovornicami človekovih pravic.

Unija bi morala podpreti vključitev verskih akterjev v prizadevanja za enakost spolov v skladu z okvirom vere za pravice (Faith for Rights) 16 .

Evropska komisija bo okrepila in posodobila metodologijo, ki povezuje enakost spolov in na pravicah temelječ pristop ter zajema presečnost, v zbirki orodij za na pravicah temelječ pristop k razvojnemu sodelovanju EU, ki zajema vse človekove pravice (Tool-box: a rights-based approach, encompassing all human rights for EU development cooperation  17 .

1.2. Spodbujanje vključevanja vidika spola v vsa področja zunanjega delovanja EU

Vključevanje vidika spola ostaja glavno sredstvo za doseganje enakosti spolov. Njegov namen je zagotoviti, da vse politike in programi čim bolj povečajo svoje koristi za vse in prispevajo h končanju ohranjanja neenakosti 18 . Evropska komisija in visoki predstavnik sta zavezana vključevanju vidika spola v vse politike in ukrepe kot odgovornosti vseh, tudi v institucijah EU. Države članice so pozvane, da se pridružijo tem prizadevanjem.

Cilj trajnostnega razvoja št. 5 je eden od treh, ki se na svetovni ravni najmanj financirajo. EU se je zavezala 19 , da bosta enakost spolov in opolnomočenje žensk in deklet do leta 2025 pomemben ali glavni cilj 20 najmanj 85 % vseh novih zunanjih ukrepov. 

Kot rezultat napredka, ki je bil dosežen na podlagi akcijskega načrta EU za enakost spolov za obdobje 2015–2020, se je ta delež vztrajno povečeval s približno 58 % iz leta 2016 na 65 % leta 2019. EU je zdaj odločena doseči cilj 85 % do leta 2025.

V ta namen se bodo pri zasnovi vseh zunanjih programov, ki jih financira EU, porabljali trije minimalni standardi:

1.izvajanje in uporaba posodobljenih analiz glede na spol, ki tvorijo podlago za odločanje o prihodnjem ukrepanju, ter vključevanje teh analiz v vse ustrezne dialoge, politike, strategije, programe in dejavnosti 21 ;

2.uporaba spolno občutljivih kazalnikov in statistik, ki so razčlenjeni po spolu, za spremljanje in ocenjevanje 22 ;

3.zagotavljanje prepričljivih razlogov, ki temeljijo na ugotovitvah analize enakosti spolov, za utemeljitev vseh ukrepov, za katere se šteje, da ne bodo prispevali k enakosti spolov.

Evropska komisija in visoki predstavnik bosta spodbujala ukrepe, ki so osredotočeni na enakost spolov kot glavni cilj in imajo transformativni potencial. V vsaki državi se bo podprl najmanj en ukrep, katerega glavni cilj bo enakost spolov 23 .

Evropska komisija bo okrepila tudi svojo podporo pripravi proračuna, ki upošteva vidik spola, in to prek programov podpore upravljanju javnih financ. Zagotovila bo, da bodo nova poročila o ocenah javnih odhodkov in finančne odgovornosti vključevala modul o odzivanju na vidik spola.  

V skladu s prakso načrta EU za zunanje naložbe se bo pri izvajanju instrumenta NDICI uporabljal celostni pristop, ki podporo za zasebne naložbe v partnerskih državah združuje z ukrepi za izboljšanje naložbenega okolja. Z načrtom za zunanje naložbe se bodo obravnavale ovire za opolnomočenje žensk, pri sredstvih in jamstvih iz naslova operacij mešanega financiranja EU pa bo upoštevan vidik spola.

EU bi morala še naprej spodbujati enakost spolov v okviru svoje trgovinske politike. Novi trgovinski sporazumi bi morali vključevati trdne določbe o enakosti spolov ter biti skladni z ustreznimi konvencijami MOD in ZN 24 . Skladnost s temi konvencijami bi se morala še naprej zahtevati v okviru nove uredbe o splošni shemi preferencialov, ki bo začela veljati leta 2024. EU bo poleg tega še naprej vključevala namenske analize glede na spol v vse predhodne ocene učinka, ocene učinka na trajnostni razvoj in preglede politike, povezane s trgovino.

Glede na pomembno vlogo, ki jo imajo ženske v dobavni verigi v ribiškem sektorju, vključno z akvakulturo, se za projekte na tem področju že uporablja sektorska podpora iz sporazumov o partnerstvu za trajnostno ribištvo 25 .

Ker ženske in dekleta predstavljajo približno polovico vseh mednarodnih migrantov, je treba priznati njihov prispevek h gospodarskemu in družbenemu razvoju v izvornih, tranzitnih in ciljnih državah, pa tudi njihove posebne potrebe. EU bi morala zagotoviti, da se človekove pravice migrantk v celoti uresničujejo prek migracijskih politik, programov in predpisov, ki se odzivajo na vidik spola, ter da se na svetovni, regionalni in nacionalni ravni okrepi upravljanje migracij, ki upošteva posebne potrebe, ki izhajajo iz različnosti spolov. EU bo gradila na pridobljenih izkušnjah, med drugim v okviru nujnega skrbniškega sklada Evropske unije za Afriko.

V okviru humanitarne pomoči EU bi se morala še naprej upoštevati vidika spola in starosti, cilj pa bi moral biti odzivanje na potrebe z vidika spola in starosti ob upoštevanju posebnih potreb, ranljivosti in zmogljivosti vseh. K tem prizadevanjem bodo prispevali označevalec za spol in starost 26 , ki ga Komisija uporablja pri humanitarni pomoči, ter ciljno usmerjeni ukrepi.

Izvajanje GAP III bo prispevalo k povezavi treh elementov: humanitarnosti, razvoja in miru, pri tem pa se močno spodbuja sodelovanje med akterji.

Ključno vlogo pri spodbujanju enakosti spolov in opolnomočenju žensk imajo raziskave in inovacije. Program Obzorje Evropa bo prek mednarodnega sodelovanja prispeval k skupnim rešitvam za svetovne izzive, in sicer s podpiranjem študij spolov in presečnih raziskav, dostopa žensk do finančnih sredstev za raziskave in vključevanja žensk v raziskovalne poklicne poti ter vključevanja vidika spola v raziskovalne vsebine.

2.Spodbujanje strateške angažiranosti EU na nacionalni, regionalni in večstranski ravni

Pri izvajanju GAP III si je treba prizadevati za usklajeno, strateško in dosledno sodelovanje EU na večstranski, regionalni in nacionalni ravni.

2.1.Sodelovanje na nacionalni ravni

Delegacije EU ter operacije in misije skupne varnostne in obrambne politike (SVOP) bi na podlagi trdnega profila države glede na enakost spolov 27 v sodelovanju z veleposlaništvi držav članic EU morale pripraviti načrt za izvajanje na nacionalni ravni, v katerem bi bile določene prioritete politike ter opredeljeni ukrepi in ključni cilji, izbrani s tematskih področij politike, določenih v poglavju 3 k temu skupnemu sporočilu 28 .

EU bi morala sodelovati v partnerstvu z nacionalnimi mrežami in ministrstvi s področja enakosti spolov. Kjer je mogoče, bo podprla ustrezne nacionalne in sektorske strategije za enakost spolov, saj je to ključno za dolgoročno trajnost delovanja EU. EU bi morala ohranjati reden dialog o izvajanju GAP III in pri delu sodelovati z različnimi akterji, kot so lokalni organi in organizacije civilne družbe, aktivistke za pravice žensk, zagovorniki človekovih pravic, mladi in verske organizacije.

Načrti držav za sodelovanje EU s civilno družbo bodo vključevali vidik spola in zagotovili smiselno udeležbo organizacij žensk in deklet ter lokalnih organizacij.

EU bi si morala prizadevati za tesno usklajevanje z nacionalnimi predstavništvi mednarodnih organizacij, zlasti s sistemom ZN. Pri spodbujanju enakosti spolov ter poslovnih standardov in standardov na področju človekovih pravic bi morala sodelovati tudi z zasebnim sektorjem.

2.2.Krepitev angažiranosti EU na večnacionalni in regionalni ravni

EU bi morala okrepiti svoje sodelovanje, dialog in partnerstvo z regionalnimi deležniki, tako da bi podpirala strategije za enakost spolov, ki jih izvajajo mednarodne in regionalne organizacije, ter zagotovila vključitev vidika spola v vse regionalne programe.

Spodbujanje sinergij med regionalno in nacionalno ravnjo je ustvarilo pozitivne rezultate pri regionalnem sodelovanju EU v južnem sosedstvu. Taka primera sta okrepitev partnerstva med EU in Svetom Evrope na področju preprečevanja nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter boju proti njima v skladu s standardi in cilji Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija) in podpiranje Unije za Sredozemlje pri zagovarjanju človekovih pravic žensk, in to bi se moralo tudi nadaljevati.

Pristopni proces EU je spodbudil zakonodajne reforme, ki spodbujajo enakost spolov v državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah, saj se od njih pričakuje, da se postopno uskladijo s pravnim redom EU o enakosti spolov in vzpostavijo institucionalni okvir za njegovo izvrševanje.

EU bi podobno morala podpreti pobude, kot so Komisija Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN) za spodbujanje spoštovanja in varstvo pravic žensk in otrok, deklaracija pacifiških voditeljev o enakosti spolov in strategija iz Montevidea v Južni Ameriki.

V okviru partnerstva med Afriko in EU bi morala podpreti ciljno usmerjene pobude Afriške unije, kot sta strategija za enakost spolov in opolnomočenje žensk (2018–2028) 29 ter novo desetletje vključevanja afriških žensk na finančno in gospodarsko področje (2020–2030) 30 . Zagovarjati bi morala tudi polno ratifikacijo in izvajanje Protokola iz Maputa in Protokola k Afriški listini o človekovih pravicah in pravicah ljudstev o pravicah žensk v Afriki 31 .

Z vključevanjem enakosti spolov na vsa delovna področja partnerstva med Afriko in EU bi EU morala okrepiti tudi vlogo žensk kot imetnic pravic, mirovnic in nosilk odločanja pri spodbujanju miru in varnosti, demokracije ter vladavine prava in podpreti njihov dostop do pravnega varstva in osnovnih storitev. Poleg tega mi morala podpora afriškemu celinskemu območju proste trgovine ustvarjati koristi za ženske. V širšem okviru razvoja mest se bodo poslovne priložnosti za ženske in njihova udeležba podpirale v okviru sodelovanja med mesti EU in afriškimi mesti na podlagi pobude z naslovom Izziv za 100 pametnih mest 32 .

V okviru regionalnega delovanja bi morala EU obravnavati izzive, povezane s spolom, ki imajo čezmejno razsežnost, kot so podnebne spremembe, migracije in prisilna razselitev, vključno s trgovino z ljudmi in varnostjo. V afriških državah se bo začel izvajati nov program za krepitev zmogljivosti vojaškega osebja za podporo varnosti in razvoja 33 , ki bo vključeval agendo o ženskah, miru in varnosti.

Evropska komisija in visoki predstavnik bosta v vsaki regiji, kadar koli bo primerno, podprla transformativne ukrepe za enakost spolov, ki bodo temeljili na analizi regije glede na enakost spolov. Na primer, v Podsaharski Afriki bi morala biti podpora namenjena partnerstvom med več državami, ustvarjanju sinergij na področju prizadevanj za obravnavo spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic, izobraževanju, prehrani ter dostopu žensk do finančnih sredstev in poslovnih priložnosti.

2.3.Okrepitev vodilne vloge EU na večstranski ravni

EU bi morala okrepiti svojo vodilno vlogo na področju enakosti spolov ter pravic in opolnomočenja žensk in deklet na večstranski ravni, kar bi prispevalo k spodbujanju te agende na mednarodnih forumih. Na podlagi svojih pristojnosti in mobilizacijske moči bi morala biti pripravljena nastopati kot pobudnica, predlagateljica in sopredlagateljica resolucij in deklaracij o enakosti spolov ter dosledno spodbujati spolno občutljivo rabo jezika v vseh resolucijah in deklaracijah. Krepitev in vzpostavljanje partnerstev in zavezništev je ključnega pomena za obnovitev obstoječih mednarodnih zavez za enakost spolov ter pravice in opolnomočenje žensk. To se je zlasti pokazalo pri spopadanju s svetovnimi izzivi, kot je COVID-19. Večstranske delegacije EU imajo posebno odgovornost za spodbujanje političnih pobud ob usklajevanju z diplomatskimi organi držav članic EU na terenu in partnerskimi državami.

EU v okviru angažiranosti na mednarodni ravni dejavno sodeluje s sistemom ZN ter vsemi organi in specializiranimi agencijami ZN na področju enakosti spolov. Še naprej bi morala glasno zagovarjati pravice žensk v Svetu za človekove pravice in pri tem zagotavljati polno sodelovanje na različnih zasedanjih. Evropska komisija je skupaj z nekaterimi državami članicami EU vključena v Forum za generacijsko enakost 34 , svetovno srečanje za enakost spolov, ki ga skliče Agencija ZN za ženske ter gostita mehiška in francoska vlada v partnerstvu s civilno družbo, zasebnim sektorjem in mednarodnimi organizacijami. Evropska komisija je sovoditeljica koalicije za ukrepanje za generacijsko enakost, ki je dejavna na področju boja proti nasilju zaradi spola.

EU bi morala še naprej tesno sodelovati v svetovni humanitarni pobudi Poziv k ukrepanju za zaščito pred nasiljem zaradi spola v izrednih razmerah ter njenem novem časovnem načrtu 35 in jo spodbujati.

EU bi morala še naprej sodelovati v skupinah G7 in G20, da bi spodbujala agendo o ženskah, miru in varnosti, opolnomočenje žensk in enakost spolov, med drugim tudi na trgu dela. V okviru skupine G20 si EU in druge članice dejavno prizadevajo za uresničitev cilja iz Brisbana (ki ga je skupina G20 sprejela leta 2014), tj. za 25-odstotno zmanjšanje razlike v stopnji delovne aktivnosti med moškimi in ženskami do leta 2025.

V okviru OECD bo Evropska komisija še naprej dejavna članica mreže DAC za enakost spolov 36 , katere cilj je izboljšati politike in prakse za okrepitev enakosti spolov v razvojnih programih ter varovati pravice deklet in žensk, s tem pa prispevati k Agendi za trajnostni razvoj do leta 2030.

3.Za svet enakosti spolov: poudarek na ključnih tematskih področjih angažiranosti

Cilj GAP III je pospešiti napredek na področju enakosti spolov ter opolnomočenja žensk in deklet z določitvijo ciljev in ukrepov na šestih ključnih tematskih področjih politike. GAP III izhaja iz prejšnjih akcijskih načrtov za enakost spolov ter obravnava nove izzive in priložnosti, pri čemer zagotavlja skladnost med notranjimi in zunanjimi politikami. Posebni cilji in kazalniki za vsako od področij angažiranosti so navedeni v delovnem dokumentu služb Komisije z naslovom „Cilji in kazalniki kot okvir za izvajanje GAP III“.

3.1.Zagotavljanje odprave vseh oblik nasilja zaradi spola

Nasilje zaradi spola, ki izvira iz škodljivih družbenih norm in stereotipov v različnih kulturah in družbenih razredih, vpliva na vse skupnosti in ima ogromne posledice za žrtve, njihove družine, družbo in gospodarstvo . V kontekstu pandemije COVID-19 smo v mnogih delih sveta priče porastu feminicida in nasilja zaradi spola, vključno z nasiljem v družini 40 .

Zaradi humanitarnih kriz, konfliktov, nesreč in pandemij se stopnjuje tveganje spolnega nasilja in nasilja zaradi spola, ki ju je treba preprečiti in proti katerima je treba ukrepati že takoj na začetku. Pri tem so ključnega pomena pristopi, ki so usmerjeni v preživele žrtve in ki upoštevajo presečne oblike diskriminacije.

Humanitarna pomoč EU v okviru programa za zaščito in zdravje 44 vključuje ukrepe za preprečevanje spolnega nasilja in nasilja zaradi spola ter odzivanje nanj.

3.2.Spodbujanje spolnega in reproduktivnega zdravja ter pravic

Spolno in reproduktivno zdravje ter pravice so ključni za pravico žensk in deklet do samoodločanja. EU ostaja zavezana spodbujanju, varstvu in spoštovanju vseh človekovih pravic ter popolnemu in učinkovitemu izvajanju Pekinških izhodišč za ukrepanje, akcijskega programa Mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju ter rezultatov sklepnih konferenc o njunem pregledu. V tem kontekstu je še naprej zavezana tudi spolnemu in reproduktivnemu zdravju in pravicam.

Vsak posameznik ima pravico do polnega nadzora ter svobodnega in odgovornega odločanja v zvezi z zadevami, ki vplivajo na njegovo spolnost ter spolno in reproduktivno zdravje, brez diskriminacije, prisile in nasilja, pa tudi do zdravega življenja in sodelovanja v gospodarstvu ter v socialnem in političnem življenju. Zagotoviti je treba dostop do kakovostnih in cenovno dostopnih celovitih informacij in izobraževanja o spolnem in reproduktivnem zdravju, vključno s celovitim izobraževanjem o spolnosti, ter zdravstvenih storitev 46 .

Škodljive spolne norme in stereotipi preprečujejo dostop do storitev načrtovanja družine, bodisi zaradi pravnih ovir bodisi zaradi pritiska skupnosti, nadlegovanja ali zlorab, obenem pa nazadovanje na področju enakosti spolov ogroža težko dosežen napredek in obstoječe predpise.

3.3.Krepitev ekonomskih in socialnih pravic ter opolnomočenje deklet in žensk

Ženske in moški bi morali v vsej svoji raznolikosti imeti enake možnosti, enak dostop do zaposlovanja, dostojnega dela in enakega plačila za enako delo, da bi bili ekonomsko neodvisni. Poleg tega bi si morali enakovredno deliti obveznosti nege in oskrbe ter imeti enak dostop do ustrezne socialne zaščite, javnih storitev ter priložnosti za financiranje in poslovnih priložnosti.

Poleg tega morajo imeti ženske in dekleta dostop do varnega ter cenovno in fizično dostopnega javnega prevoza na podeželju in v mestih.

Ekonomsko opolnomočenje žensk je ključno za zmanjšanje revščine ter doseganje vključujoče in trajnostne rasti v skladu z Agendo 2030 49 .

Ekonomsko opolnomočenje

Napredek pri odpravi vrzeli med spoloma v stopnjah delovne aktivnosti na svetovni ravni je zastal 50 . Ženske so zaradi plačilne vrzeli 51 še bolj prikrajšane 52 . Predpisi in prakse s področja premoženjskih razmerij, dostopa do bančnega posojila, dednih pravic ter dostopa do osebnih dokumentov in aplikacij za identifikacijo so pogosto diskriminatorni do žensk ter omejujejo njihov dostop do sredstev in financiranja 53 . V tem kontekstu je pomembno tudi podpiranje ekonomskega opolnomočenja migrantk v EU. Akcijski načrt EU o integraciji in vključevanju zajema ukrepe v podporo ekonomskemu opolnomočenju žensk.

Pandemija COVID-19 vpliva neposredno na ženske, saj so nesorazmerno bolj zastopane v sektorjih, ki jih je prizadela kriza, ter v negotovih in neformalnih oblikah zaposlitve 54 , pa tudi v delovni sili v skrbstvenem sektorju (med drugim na področju izobraževanja, socialnega dela in zdravja ter kot delavke v gospodinjstvu) 55 . Poleg tega ženske nosijo čedalje večje breme neplačanega dela na področju nege in oskrbe 56 . To izpostavlja nujno potrebo po sprejetju nediskriminatornih in vključujočih sistemov socialne zaščite in uvedbi formalnih oblik zaposlitve ter po razširitvi pravic delavcev na neformalne in prekarne delavce in delavke. Poleg tega se je treba osredotočati zlasti na izboljšanje delovnih pogojev in plačil zaposlenih v negi in oskrbi. 

Spodbujanje enakosti spolov v izobraževanju

Svetovni napredek na področju enake zastopanosti spolov pri vpisu v osnovne in srednje šole še ni prispeval k odpravi vrzeli med spoloma pri šolanju in učenju 59 .

Dostop deklet do izobraževanja omejujejo nezadosten napredek pri zagotavljanju njihovega spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic, nevarna učna okolja in pomanjkanje ustrezne sanitarne infrastrukture 60 . Ocena ZN iz leta 2016 je pokazala, da je 246 milijonov otrok po vsem svetu doživelo nasilje zaradi spola v šoli, ki še posebej prizadene prikrajšana dekleta in otroke 61 . Otroške, zgodnje in prisilne poroke in zgodnja nosečnost vplivajo na stopnje končanega srednješolskega izobraževanja deklet (ki so za 36,9 % nižje od stopnje, ki jo dosežejo fantje), kar ogroža njihovo možnost za zaslužek in moč pri odločanju 62 . Z vsakim dodatnim letom osnovnega izobraževanja se možna plača deklet poveča za 10–20 % 63 . Zaradi nezadostne dostopnosti šol so med invalidkami te razlike še večje. Spolni stereotipi omejujejo dekleta v prizadevanjih, da bi stopila na poklicno pot kot znanstvenice in inženirke, fante pa odvračajo od iskanja zaposlitve v sektorju nege in oskrbe. Poleg tega ženskam preprečujejo napredovanje na vodilne položaje, tudi v izobraževanju, čeprav večino zaposlenih na tem področju predstavljajo prav učiteljice.

V okoljih, ki so jih prizadele krize, vključno s pandemijo COVID-19, se je z zaprtjem šol povečalo tveganje dela otrok, nasilja v družini, spolnega izkoriščanja, zgodnje nosečnosti ter otroških, zgodnjih in prisilnih porok 64 . Dekleta imajo manjši dostop do izobraževanja na daljavo, saj nimajo enakega dostopa do interneta in tehnologije mobilne telefonije kot fantje (za 17 % oziroma 26 % manjši dostop na svetovni ravni) 65 . Polovica vseh begunskih deklet, vpisanih v srednje šole, se po pandemiji COVID-19 ne bo več vrnila v šolo 66 .

V okoljih, kjer je potrebna humanitarna pomoč, se je proračun EU za izobraževanje v izrednih razmerah znatno povečal z 1 % leta 2015 nad 10 % leta 2019, kar pomeni, da je več kot 8,5 milijona deklic in dečkov iz 59 držav po svetu imelo koristi od več kot 450 milijonov EUR. EU tako daje zgled in se zavzema za izobraževanje kot način za spodbujanje miru in zaščite 67 .

Potreben je nov pristop, ki gre dlje od enake zastopanosti spolov, izražene v številkah, in se osredotoča na to, kako lahko sistem izobraževanja spodbudi enakost spolov.

Spodbujanje splošnega dostopa do zdravstva

Javni zdravstveni sistemi ne prejemajo dovolj finančnih sredstev, kar močno vpliva na storitve za dekleta in ženske 68 .

Kriza zaradi COVID-19 je dodatno ogrozila izvajanje osnovnih zdravstvenih storitev in dostop do varnih zdravil in cepiv, zaradi česar se je povečalo število smrti mater in nenačrtovanih nosečnosti 69 . V času pandemije se ženske negovalke in vzgojiteljice pogosto srečujejo z večjim tveganjem za zdravje. Zaradi preusmeritve virov v zdravstvih sistemih na spoprijemanje s COVID-19 so okrnjene storitve zdravljenja in preprečevanja HIV, prav tako pa se je povečala stigma in diskriminacija ljudi, ki imajo HIV, še zlasti žensk 70 . 

Invalidke se spopadajo z večjim tveganjem zaradi nedostopnih informacij o preprečevanju in pomoči ter velikimi ovirami pri dostopu do zdravja ali osnovnih storitev na področju oskrbe z vodo, sanitarnih storitev in storitev na področju higiene. Trajnostno financiranje splošnega zdravstvenega varstva, vključno s storitvami na področju spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic, je pomembnejše kot kdaj koli prej.

3.4.Spodbujanje enakopravne udeležbe in prevzemanja vodilnih položajev

Ženske in dekleta bi morale biti enakopravno vključene v javno in zasebno sfero, da bi se dosegla delujoča demokracija in gospodarstvo ter uresničile človekove pravice za vse. To ima pomembne koristi za celotno družbo, ki segajo od okrepljene verodostojnosti demokratičnih institucij do zmanjšanja razširjenosti državnega nasilja 71 .

Kljub temu so ženske še naprej premalo zastopane kot volivke, politične voditeljice in izvoljene uradnice, uradne mirovne pogajalke in mediatorke. Spremembe se dogajajo počasi na izvoljenih položajih in v organih odločanja na vseh ravneh 72 . Čeprav je približno 39 % držav uvedlo kvote za zastopanost žensk v parlamentih ali političnih strankah, izvajanje ovirajo dejavniki, kot so spolni stereotipi, strukture političnih strank in nezadostno politično financiranje.

Ženske v javnem življenju, vključno s političarkami, novinarkami in aktivistkami, so pogosto podvržene nasilju zaradi spola, vključno z raznimi oblikami spletnega nasilja in tudi feminicida sredi državljanskega prostora, ki se vse bolj krči. Politično motivirani napadi na ženske se povečujejo v skoraj vsaki regiji, v letu 2019 pa jih je bilo rekordno veliko . Raziskava iz leta 2016 o političarkah iz 39 držav je pokazala, da je bilo 82 % žensk žrtev psihičnega nasilja, 44 % žensk pa je prejelo grožnje o nasilju 73 .

Obenem se je nova glasna generacija mladih žensk in deklet aktivistk začela boriti za številne cilje, med drugim za opolnomočenje deklet in žensk. Tem je treba dati priložnost, da spregovorijo in se vključijo.

3.5.Vključevanje agende o ženskah, miru in varnosti

V 21. stoletju nesreče in krize, ki jih povzroča človek, vključno s konflikti, postajajo bolj kompleksne, dolgotrajne in vse bolj povezane s svetovnimi izzivi, kot so podnebne spremembe in degradacija okolja ter v zadnjem času pandemija. Učinki pandemije COVID-19 kažejo na osrednjo vlogo agende o ženskah, miru in varnosti, ki obravnava naraščajoče grožnje z nasiljem in vključevanje žensk prek povezave varnosti in enakosti spolov.

Konflikti, krize in nestabilnost ovirajo napredek proti trajnostnemu miru in varnosti ter doseganju ciljev trajnostnega razvoja. Agenda o ženskah, miru in varnosti je osredotočena na povezave med neenakostjo spolov in konfliktom ter načine njune medsebojne krepitve in poudarja, da je treba neenakost spolov razumeti kot temeljni vzrok in dejavnik konflikta in nestabilnosti. Neenakosti skupaj z izključevanjem žensk pri odločanju, priložnostih, storitvah in varnosti, ustvarjajo nestabilno podlago za konflikt in nasilje zaradi spola, zlasti kadar so povezani s šibko državno zmogljivostjo ali legitimnostjo odločanja. Preventivni ukrepi bi morali prilagoditi pristop, ki temelji na tveganjih, potrebah in pravicah.

Ženske so pogosto žrtve v teh razmerah, vendar ne vedno: imajo številne vloge kot bojevnice, mirovnice, mediatorke, političarke, podjetnice in aktivistke. Število žensk, vključenih v mirovne procese, ostaja nizko kljub svetovnim, regionalnim in nacionalnim zavezam 76 , številni mirovni sporazumi pa niti ne vključujejo določb o spolu, ki bi ustrezno obravnavale potrebe žensk. Prednostna naloga EU je povečati vključenost žensk v vseh zadevah, povezanih z mirom in varnostjo. 

EU bo na podlagi strateškega pristopa EU k vprašanju žensk, miru in varnosti izvajala svoj akcijski načrt za ženske, mir in varnost 77 , ki določa jasne cilje in merila za izpolnjevanje v okviru ključnih prednostnih področij, ta so: (i) preprečevanje, (ii) zaščita, (iii) pomoč in obnova ter tri splošna in medsektorska načela (iv) udeležbe, (v) vključevanje vidika spola in (vi) dajanje zgleda.

Doseči bi bilo treba cilje EU v zvezi z vprašanjem žensk, miru in varnosti, med drugim s političnimi in diplomatskimi prizadevanji voditeljev EU ter vključevanjem vidika spola in zagotavljanjem vključenosti ter vodilne vloge žensk v vse okvire, povezane z mirom in varnostjo. Sprejeti je treba tudi posebne ukrepe, vključno s ciljnim usposabljanjem vojaških sil, pravosodnih organov in varnostnih sil.

Izkoristile se bodo sinergije med agendo za ženske, mir in varnost ter drugimi tematskimi prednostnimi področji. Spremljanje vprašanja žensk, miru in varnosti ter poročanje o njem se bosta uskladila z GAP III, med drugim tudi zaradi celovitega vključevanja okvira politike EU o vprašanju žensk, miru in varnosti v splošen okvir politike EU o enakosti spolov.

3.6.Obravnavanje izzivov in izkoriščanje priložnosti, ki jih zagotavljata zeleni prehod in digitalizacija

Spodbujanje pravičnega in vključujočega zelenega prehoda 

Ženske in dekleta v državah v razvoju še posebej čutijo vpliv podnebnih sprememb in degradacije okolja, kot so izguba ekosistemov, izguba dostopa do ključnih naravnih virov, podhranjenost ter bolezni dihal, bolezni, povezane z vodo in vektorske nalezljive bolezni 79 .

Ženske kot glavne uporabnice naravnih virov in tiste, ki jih upravljajo, imajo poglavitno vlogo pri blažitvi podnebnih sprememb, prilagajanju nanje in varstvu okolja. Kljub temu se ne morejo enakopravno vključevati v povezane postopke upravljanja zaradi številnih razlogov, med katerimi so škodljive spolne norme, neustrezni pravni okviri, omejen dostop do izobraževanja in lastništvo zemljišč. Vendar se aktivistke z vsega sveta zavzemajo za okoljske pravice, mlade ženske pa prevzemajo vodilno vlogo pri zavzemanju za spremembe.

EU je odločena, da bo ukrepala na področju razsežnosti spola v okviru degradacije okolja in podnebnih sprememb, med drugim ob upoštevanju nestabilnih razmer ter posebnih potreb in vlog prvotnih prebivalk na zadevnem ozemlju, ki so neposredno odvisne od naravnih virov.

Izkoriščanje priložnosti za opolnomočenje žensk z digitalizacijo

Spodbujanje enakega dostopa žensk do neizkoriščenih možnosti digitalnih tehnologij je osrednjega pomena na področju digitalne strategije 80 in trajnostne rasti EU 81 .

Digitalne tehnologije in rešitve lahko pospešijo napredek pri enakosti spolov in opolnomočenju žensk na področjih, kot so izobraževanje, zaposlovanje in podjetništvo, ter preprečijo nasilje zaradi spola in se borijo proti njemu. Ženskam lahko pomagajo pri spopadanju z izrednimi razmerami, kot se je pokazalo na primeru pandemije COVID-19, blažitvi socialnih in ekonomskih posledic ter gradnji odpornosti. Elektronske storitve, kot je digitalno financiranje, lahko ustvarijo priložnosti za ekonomsko opolnomočenje žensk z izboljšanjem dostopa do finančnih storitev in njihove uporabe.

Digitalna vrzel, tj. razlika med tistimi, ki imajo dostop do digitalnih tehnologij in povezljivosti, ter tistimi, ki tega dostopa nimajo, vpliva na možnosti ljudi, da se vključijo in izkoristijo priložnosti digitalne dobe. Ta vrzel se močno razlikuje glede na geografske regije, velike razlike pa so tudi med moškimi in ženskami 82 .

Ženske na podeželju ali oddaljenih območjih so žrtve trojne diskriminacije (na podlagi dostopa do digitalnih storitev, spola in življenja na podeželju), zato se spopadajo z ogromnimi ovirami pri dostopu do uporabe digitalnih tehnologij, ki so posledica cenovne nedostopnosti, nizke digitalne pismenosti in družbenih norm. Digitalizacija prinaša tudi nova tveganja in izzive na področju enakosti spolov, ki so na primer povezani z možnimi spolnimi predsodki prek umetne inteligence ali s povečanjem nasilja zaradi spola.

EU bi morala še naprej obravnavati strukturne ovire, ki so vzrok za digitalno vrzel po spolu, ter podpreti vključujočo in pravično digitalizacijo. To vključuje spodbujanje participativnega pristopa, ki se odziva na vidik spola, v razvojnih politikah, projektih in programih, ki podpirajo digitalizacijo partnerskih držav.

4.EU daje zgled

S premikom institucionalne kulture, ki se je začel z GAP II, se je dosegel precejšen, vendar neenakomeren napredek. EU je odločena, da bo z GAP III naredila velik korak naprej in okrepila svoje zmogljivosti pri reševanju vprašanj enakosti spolov in opolnomočenju žensk, kar je skupna odgovornost vseh njenih služb. Za to preoblikovanje sta potrebna vodstvo, ki se odziva na vidik spola 83 , in zadostna institucionalna zmogljivost.

Voditelji EU, vključno z vodji delegacij EU, morajo spodbujati enakost spolov in opolnomočenje žensk kot sestavni del njihovega imenovanja in ocenjevanja uspešnosti in še naprej krepiti institucionalno kulturo enakosti spolov.

Izboljšati je treba institucionalno zmogljivost in povečati odgovornost v vseh generalnih direktoratov Komisije z dejavnostmi na področju zunanjega delovanja, v Evropski službi za zunanje delovanjem na delegacijah EU ter na misijah in operacijah skupne varnostne in obrambne politike. Na voljo mora biti osebje s strokovnim znanjem na področju spola, ki je razporejeno tako, da poroča najvišjim organom odločanja. V okviru GAP II so imele kontaktne osebe/točke za vprašanja spola 84 osrednjo vlogo pri začetku sprememb v institucionalni kulturi, kar je prispevalo k resničnemu napredku. Njihova zmogljivost in vloga se bosta okrepili, med drugim z zagotavljanjem priložnosti za pridobivanje znanja in orodij, poleg tega se bo razširila njihova mreža. Spodbuja se tudi imenovanje višjih svetovalcev za vprašanja spola, ki pomagajo vodstvu in osebju pri zagotavljanju, da je enakost spolov med prednostnimi nalogami, in spodbujanju ključnih pobud 85 . 

Vse relevantne službe letno poročajo o ozaveščanju o enakosti spolov v okviru letnih poročil o dejavnostih in svojih delovnih načrtov za enakost.

EU se je v skladu s svojo strategijo za enakost spolov zavezala tudi, da bo prispevala k znatnemu napredku na področju enake zastopanosti spolov na vodstvenih položajih. Kot je v političnih usmeritvah napovedala predsednica Ursula von der Leyen, bo do konca mandata Komisije uravnotežena zastopanost spolov na vodstvenih položajih dosegla razmerje 50 : 50. 

Tudi ESZD si dejavno prizadeva za krepitev uravnotežene zastopanosti spolov na vodstveni ravni. Ključna prednostna naloga je države članice spodbuditi, da imenujejo kandidatke za vse položaje v ESZD, vključno z višjimi vodstvenimi položaji, ter za vodje misij in operacij SVOP. Poleg tega se interno izvajajo raznovrstni ukrepi za izboljšanje uravnotežene zastopanosti spolov na vseh ravneh.

Vodstvu bo zagotovljeno obvezno usposabljanje o enakosti spolov in izvajanju GAP III. Spodbujanje enakosti spolov bi bilo treba vključiti na seznam osrednjih pristojnosti in odgovornosti vseh vodilnih in vodstvenih položajev.

Ključno je izboljšanje splošnega in strokovnega znanja o vprašanjih spola v vseh sektorjih in na vseh ravneh, predvsem v delegacijah EU in veleposlaništvih držav članic na nacionalni ravni. To vključuje:

(a)celovit program usposabljanja, ki temelji na analizi potreb po usposabljanju, in druge ukrepe za gradnjo zmogljivosti;

(b)sredstva za raziskave, analizo in strokovno znanje. vključno s tehnično pomočjo v programih za vključevanje vidika spola in izvajanje GAP III;

(c)združevanje virov in izmenjavo znanja z državami članicami EU in mednarodnimi organizacijami.

5.Poročanje in obveščanje o rezultatih

Službe Komisije v sodelovanju z ESZD vsako leto spremljajo napredek pri izvajanju GAP III, pri čemer opazujejo institucionalne in strateške cilje ter kazalnike EU, ki so navedeni v delu 1 delovnega dokumenta služb Komisije z naslovom „Cilji in kazalniki kot okvir za izvajanje GAP III“.

Poleg tega bo letno poročilo o izvajanju instrumentov Evropske unije za financiranje zunanjih ukrepov celovito poročalo o ukrepih in rezultatih na področju enakosti spolov.

Poročilo, ki obravnava kvantitativne in kvalitativne rezultate EU, vključno z vprašanjem žensk, miru in varnosti, bo objavljeno v vmesnem obdobju in na koncu izvajanja GAP III. Ocenjevalo bo vpliv delovanja EU v skladu z okvirom rezultatov EU, izbrane cilje trajnostnega razvoja in druge kazalnike ter druge zaveze glede poročanja. Vključevalo bo dobre prakse, zgodbe o spremembah in rezultate ad hoc ocenjevanj. Poročila o napredku po posameznih področjih se bodo izvajala na nacionalni, regionalni in mednarodni ravni.

Zato del II delovnega dokumenta služb Komisije „Cilji in kazalniki kot okvir za izvajanje GAP III“ vsebuje seznam ključnih tematskih kazalnikov izložka, ki jih je treba vključiti v pripravo vsakega nacionalnega načrta za izvajanje in novih ukrepov. Tematski kazalniki bodo vključeni v sistem institucionalnega spremljanja, na voljo pa bodo tudi smernice za pomoč. Državam članicam se priporoča, naj uporabijo te kazalnike pri pripravi zbirnih poročil o rezultatih. Kazalniki iz akcijskega načrta EU za vprašanja žensk, miru in varnosti so vključeni v dela I in II delovnega dokumenta služb Komisije.

Obnovljena prizadevanja za strateško komuniciranje bodo spodbudila dialog z deležniki na podlagi informacij. Na nacionalni ravni se delegacijam EU, ki sodelujejo z državami članicami ter misijami in operacijami SVOP, priporoča, naj organizirajo izmenjave v zvezi z enakostjo spolov in izvajanjem GAP III, da bi obravnavale napredek in usmerjale podporo nacionalnih deležnikov, ki vključujejo civilno družbo. Poleg razprav, ki potekajo na medinstitucionalni ravni z Evropskim parlamentom in Svetom, bosta Komisija in visoki predstavnik v Bruslju letno obravnavala napredek, dosežen z organizacijami civilne družbe.

Komisija bo začela izvajati oceno GAP III ob njegovem zaključku najpozneje v letu 2024.

Komisija poziva Evropski parlament in Svet, naj potrdita GAP III in sodelujeta s Komisijo in visokim predstavnikom pri izvajanju tega skupnega sporočila.

(1)

„Spol“ pomeni družbeno oblikovane vloge, vedenja, dejavnosti in lastnosti, ki v posamezni družbi veljajo kot primerni za ženske in moške.

(2)

Člen 2, člen 3(3) in člen 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), člen 8 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ter člena 21 in 23 Listine EU o temeljnih pravicah.

(3)

https://www.un.org/en/events/pastevents/pdfs/Beijing_Declaration_and_Platform_for_Action.pdf.

(4)

https://www.unwomen.org/en/docs/2000/10/un-security-council-resolution-1325.

(5)

  https://sdgs.un.org/goals/goal5 . 

(6)

 Ocena podpore EU enakosti spolov ter opolnomočenju žensk in deklet (2010–2018), https://ec.europa.eu/neighbourhood-enlargement/tenders/monitoring-and-evaluation_en . 

(7)

 https://ec.europa.eu/international-partnerships/topics/empowering-women-and-girls_en.

(8)

 Cilji bodo usklajeni z uredbo o vzpostavitvi instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI), ko bo ta sprejeta.

(9)

Pristop je spolno transformativen, kadar se z njim želijo spremeniti razmerja moči med spoloma, s čimer bi se pozitivno spremenila(-e) paradigma(-e), iz katere(-ih) izhajajo diskriminacije in neenakosti. 

(10)

Pristop je presečne narave, kadar temelji na priznavanju več lastnosti in identitet posameznika, da bi se analizirali načini, kako se biološki in družbeni spol prepletata z drugimi osebnimi lastnostmi, ter zagotovil ustrezen odziv.

(11)

Ki se odziva na vidik spola: ki si prizadeva za povečanje odgovornosti in pospešitev izvajanja zavez glede enakosti spolov s pristopom, ki temelji na pravicah, na mednarodni in nacionalni ravni ter na ravni skupnosti.

(12)

 Člen 10 PDEU: „Pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti si Unija prizadeva za boj proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.“

(13)

Glej Konvencijo ZN o pravicah invalidov, ki jo je do danes ratificiralo 182 držav https://www.ohchr.org/EN/HRBodies/CRPD/Pages/ConventionRightsPersonsWithDisabilities.aspx ; 6. člen: Invalidne ženske.

(14)

COM(2020) 698 final.

(15)

  https://ec.europa.eu/info/policies/justice-and-fundamental-rights/combatting-discrimination/racism-and-xenophobia/eu-anti-racism-action-plan-2020-2025_en .

(16)

  https://www.ohchr.org/EN/Issues/FreedomReligion/Pages/FaithForRights.aspx . 

(17)

  http://register.consilium.europa.eu/doc/srv?l=EN&f=ST%209489%202014%20INIT . 

(18)

Cilj vključevanja vidika spola „je pravična in spolno enakostna prerazporeditev moči, vpliva in virov, pri čemer se odpravlja neenakost, spodbuja pravičnost in ustvarjajo priložnosti“. Strategija za enakost spolov, str. 15.

(19)

Gender Equality and Women’s Empowerment: Transforming the Lives of Girls and Women through EU External Relations 2016-2020 (Enakost spolov in krepitev vloge žensk: spreminjanje življenja deklet in žensk prek zunanjih odnosov EU v obdobju 2016–2020) (skupni SWD(2015) 182 final). Sklepi Sveta 13201/15 z dne 26. oktobra 2015.

(20)

GAP III uporablja sistem vrednotenja politike enakosti spolov, ki ga je razvil Odbor za razvojno pomoč (DAC). Pomembno (oznaka 1) pomeni, da je enakost spolov pomemben cilj, vendar ne glavni razlog za izvajanje ukrepov; glavno (oznaka 2) pa pomeni, da je enakost spolov glavni cilj. V zvezi s humanitarno pomočjo Komisija uporablja lasten označevalec za spol in starost: https://ec.europa.eu/echo/files/policies/sectoral/gender_age_marker_toolkit.pdf.

(21)

Analiza enakosti spolov bi morala biti navdih in podlaga za razvoj nacionalnih izvedbenih načrtov, glej oddelek 2.

(22)

Glej skupni SWD(2020) 284, ki spremlja GAP III.

(23)

Kar ustreza oceni G2 označevalca OCED za politiko enakosti spolov. Glej opombo 21.

(24)

Konvencija MOD št. 100 o enakem plačilu, Konvencija MOD št. 111 o diskriminaciji pri zaposlovanju in poklicih in Konvencija ZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk.

(25)

Po podatkih Svetovne banke je od 120 milijonov ljudi po vsem svetu, ki delajo v ekstraktivnem ribolovu in nadaljnjih dejavnostih, kot so predelava in prodaja, 47 % žensk, ta delež pa se v sektorju akvakulture povzpne celo na 70 %.

(26)

  https://ec.europa.eu/echo/files/policies/sectoral/gender_age_marker_toolkit.pdf .

(27)

 Posodobljen profil države glede na enakost spolov in sektorska analiza glede na enakost spolov bosta pripravljena med pripravo programa, da se vidik spola vključi v celotno pripravo programa in v vsako prednostno področje. Po možnosti bi bilo treba to delo opraviti skupaj z državami članicami EU. Na nestabilnih območjih, ki so jih prizadeli konflikti, bi moralo biti to vedno sestavni del analize tveganja, ranljivosti in konflikta.

(28)

Ta načrt temelji na spremnem delovnem dokumentu služb Komisije z naslovom „Objectives and indicators to frame the Implementation of GAP III“ (Cilji in kazalniki kot okvir za izvajanje GAP III), SWD(2020) 284.

(29)

https://au.int/sites/default/files/documents/36195-doc-au_strategy_for_gender_equality_womens_empowerment_2018-2028_report.pdf.

(30)

  https://au.int/en/pressreleases/20200214/promising-projections-new-decade-african-womens-financial-and-economic .

(31)

To vključuje pravno prepoved pohabljanja ženskih spolovil, pod prisilo sklenjenih zakonskih zvez in sklenitev zakonskih zvez z dekleti, mlajšimi od 18 let, odpravo vseh oblik nasilja nad ženskami zaradi spola v javni in zasebni sferi ter pravno varstvo najstnic pred zlorabo in spolnim nadlegovanjem.

(32)

  https://www.intelligentcitieschallenge.eu/ .

(33)

Izvedbeni sklep Komisije, Bruselj, 30.7.2020, C(2020) 5215 final.

(34)

https://forum.generationequality.org/.

(35)

  https://www.calltoactiongbv.com . Več informacij o svetovnem predsedovanju EU v pozivu k ukrepanju v obdobju 2017–2018 je na voljo na spletnem naslovu: https://ec.europa.eu/echo/sites/echo-site/files/booklet_eu_leadership_c2a.pdf .

(36)

 GenderNet,  http://www.oecd.org/dac/gender-development/about-gendernet.htm . 

(37)

Točka (d) 3. člena Istanbulske konvencije.

(38)

Podatki: SZO: Global and regional estimates of violence against women: prevalence and health effects of intimate partner violence and non-partner sexual violence (Globalne in regionalne ocene nasilja nad ženskami: razširjenost in učinki na zdravje spolnega nasilja intimnega partnerja in zunajpartnerskega spolnega nasilja), 2013; UNICEF: What is Female Genital Mutilation? (Kaj je pohabljanje ženskih spolovil?), 2019. Na voljo na spletnem naslovu: https://www.unicef.org/stories/what-you-need-know-about-female-genital-mutilation ; UNFPA: Otroška poroka – pregled, na voljo na spletnem naslovu: https://www.unfpa.org/child-marriage.

(39)

V državah z nizkimi in srednjimi dohodki invalidke dva- do štirikrat verjetneje doživijo nasilje intimnega partnerja, https://www.unwomen.org/en/what-we-do/ending-violence-against-women/facts-and-figures#notes.

(40)

  https://unstats.un.org/sdgs/report/2020/The-Sustainable-Development-Goals-Report-2020.pdf . Vmesno tehnično navodilo UNFPA: Impact of the COVID-19 Pandemic on Family Planning and Ending Gender-based Violence, Female Genital Mutilation and Child Marriage (Vpliv pandemije COVID-19 na načrtovanje družine in odpravo nasilja zaradi spola, pohabljanja ženskih spolovil ter otroških porok), 27. april 2020.

(41)

EU podpira sklad Nadie Murad za ukrepanje v regiji Sinjar, in svetovni sklad za preživele žrtve spolnega nasilja, povezanega s konflikti (sklad Mukwege/Murad).

(42)

https://spotlightinitiative.org/.

(43)

Rezultati srednjeročne ocene pobude Spotlight bodo na voljo v začetku leta 2021.

(44)

V letih 2018 in 2019 je EU v ta namen namenila več kot 62 milijonov EUR.

(45)

Merilo za mednarodne standarde na tem področju je Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija). Konvencijo so podpisale vse države članice EU, ratificiralo pa jo je že 21 držav članic. EU je Konvencijo podpisala leta 2017 in zaključek pristopa EU je ključna prednostna naloga Komisije.

(46)

Glej Evropsko soglasje o razvoju: https://ec.europa.eu/international-partnerships/system/files/european-consensus-on-development-final-20170626_en.pdf

(47)

To vključuje svetovni program pod vodstvom UNFPA za obravnavo problematike dajanja prednosti rojstvu sinov, svetovni program UNFPA-UNICEF za odpravo pohabljanja ženskih spolovil, svetovni program UNFPA-UNICEF za odpravo otroških, zgodnjih in prisilnih porok ter pobudo EU-ZN Spotlight.

(48)

https://www.unfpa.org/resources/what-minimum-initial-service-package.

(49)

McKinsey Global Institute: poročilo The Power Of Parity: How Advancing Women’s Equality can add $12 Trillion to Global Growth (Moč paritete: kako lahko spodbujanje enakosti žensk prispeva 12 bilijonov USD k svetovni rasti), 2015.

(50)

Svetovni gospodarski forum: Global Gender Report (Poročilo o plačni vrzeli med spoloma na svetovni ravni), 2020, in World’s Women (Ženske sveta), 2020 (Oddelek ZN za ekonomske in socialne zadeve).

(51)

 Ibidem. Bonnet, Florence, Joann Vanek in Martha Chen. 2019. Women and Men in the Informal Economy – A Statistical Brief (Ženske in moški v neformalni ekonomiji – statistično poročilo). Manchester, Združeno kraljestvo: WIEGO.    

(52)

Bonnet, Florence, Joann Vanek in Martha Chen. 2019. Women and Men in the Informal Economy – A Statistical Brief. Manchester, Združeno kraljestvo: WIEGO.    

(53)

 Svetovna banka: Women, Business and the Law (Ženske, podjetja in pravo), 2020.

(54)

  https://www.ilo.org/wcmsp5/groups/public/@dgreports/@dcomm/documents/briefingnote/wcms_755910.pdf

(55)

Poročilo Mednarodne organizacije dela „Care work and care jobs for the future of decent work“, 2018.

(56)

 https://ec.europa.eu/info/news/impact-sex-and-gender-current-covid-19-pandemic-2020-may-28_en ; https://www.mckinsey.com/featured-insights/future-of-work/covid-19-and-gender-equality-countering-the-regressive-effects .

(57)

S spodbujanjem dostopa žensk do zemeljskih virov se ustvarjajo možnosti za povezovanje finančnih sredstev zasebnega sektorja in trajnostnih vrednostnih verig, ki jih upravljajo ženske, s področja trajnostnega kmetijstva in upravljanja zemljišč.

(58)

Kot sta jamstvena shema NASIRA nizozemske razvojne banke FMO ter povezovanje instrumenta za finančno vključevanje žensk in organizacije Women’s World Banking.

(59)

„Education for All Global Monitoring Report“ (Poročilo o globalnem spremljanju izobraževanja za vse), junij 2015, dokument o politiki 21: Humanitarian Aid For Education: Why It Matters and Why More Is Needed (Humanitarna pomoč za izobraževanje: zakaj je pomembna in zakaj bi je moralo biti več), str. 3, http://unesdoc.unesco.org/images/0023/002335/233557E.pdf ; UNICEF (2017), Education Uprooted: For every migrant, refugee and displaced child, education (Izobraževanje razseljenih: izobrazba za vsakega migrantskega, begunskega in razseljenega otroka).

(60)

UNESCO, #HerEducationOurFuture: The latest facts on gender equality in education (Najnovejša dejstva o enakosti spolov v izobraževanju), 2020 (1/3, ¼, ½);

UNICEF, Guidance on Menstrual Health and Hygiene (Smernice o menstrualnem zdravju in higieni), 2019; drugi podatki v okvirju:

Združeni narodi. The World's Women 2015: Trends and Statistics (Ženske sveta 2015: trendi in statistični podatki). New York: Združeni narodi, Oddelek za ekonomske in socialne zadeve, Odsek za statistiko, 2015.

(61)

https://en.unesco.org/news/gender-based-violence-schools-significant-barrier-right-education.

(62)

 The cost of gender inequality notes series. How large is the gender dividend? Measuring impacts and costs for gender inequality (Serija dokumentov o strošku neenakosti spolov. Kako velika je spolna dividenda? Merjenje učinkov in stroškov v primeru neenakosti spolov), Svetovna banka, februar 2020, str. 5, 26–27, 46.

(63)

UNESCO, #HerEducationOurFuture: The latest facts on gender equality in education (Najnovejša dejstva o enakosti spolov v izobraževanju), 2020.

(64)

Vmesno tehnično navodilo UNFPA: Impact of the COVID-19 Pandemic on Family Planning and Ending Gender-based Violence, Female Genital Mutilation and Child Marriage (Vpliv pandemije COVID-19 na načrtovanje družine in odpravo nasilja zaradi spola, pohabljanja ženskih spolovil ter otroških porok), 27. april 2020.

(65)

  https://itu.foleon.com/itu/measuring-digital-development/gender-gap/ . 

OECD (2018): Bridging the Digital Gender Divide (Premoščanje digitalne vrzeli po spolu), str. 13, http://www.oecd.org/internet/bridging-the-digital-gender-divide.pdf .

(66)

UNHCR (2020), Coming Together for Refugee Education (Skupaj v podporo izobraževanju beguncev), str. 5.

(67)

  https://ec.europa.eu/echo/sites/echo-site/files/eie_mapping_report.pdf .

(68)

  https://www.unwomen.org/en/digital-library/progress-of-the-worlds-women .

(69)

  https://www.unwomen.org/en/news/in-focus/in-focus-gender-equality-in-covid-19-response . 

(70)

  https://www.theglobalfund.org/media/9819/covid19_mitigatingimpact_report_en.pdf ;

(71)

Foreign Affairs, zvezek 99, številka 1: Women under Attack. The backlash against female politicians (Napadene ženske. Reakcija na ženske v politiki).

(72)

Podatki v okvirju: Medparlamentarna unija. Women in national parliaments (Ženske v nacionalnih parlamentih) z dne 1. februarja 2019;

Evropski svet za zunanje odnose: Women’s Participation in Peace Processes (Udeležba žensk v mirovnih procesih), 2019.

(73)

  https://www.ipu.org/resources/publications/issue-briefs/2016-10/sexism-harassment-and-violence-against-women-parliamentarians . 

(74)

Glej strokovni projekt INTER PARES | Parliaments in Partnership in platformo iKNOW Politics, https://www.iknowpolitics.org/en . 

(75)

Glej na primer pobudo Media4Democracy in televizijsko oddajo, ki jo podpira EU, o vlogah spolov v Burkini Faso, Keniji in regiji MENA z naslovom One Woman Show.

(76)

Obstaja nekaj dobrih praks, na katere se je mogoče opreti, kot so vključenost žensk v gradnjo miru v povezavi s konfliktom v Siriji, in sicer prek civilne družbe in političnega procesa pod vodstvom ZN. Predvsem zaradi pritiska EU je v notranjem sirijskem odboru za ustavne zadeve, ki so ga ustanovili ZN, 30 % žensk.

(77)

Strateški pristop EU k vprašanju žensk, miru in varnosti je priložen sklepom Sveta za zunanje zadeve o ženskah, miru in varnosti, sprejetim 10. decembra 2018 (dokument Sveta 15086/18), akcijski načrt EU za vprašanja žensk, miru in varnosti (Evropska služba za zunanje delovanje 2019/747 – dokument Sveta 11031/19). Za izvajanje okvira politike EU v okviru agende za ženske, mir in varnost so odgovorne države članice EU in vse ustrezne službe Komisije. Akcijski načrt EU za ženske, mir in varnost je priložen delovnemu dokumentu služb Komisije o GAP III. Poročilo o akcijskem načrtu sledi poročilu o GAP III, delovna skupina EU za ženske, mir in varnost pa izvaja spremljanje.

(78)

Kot je že dogovorjeno v akcijskih načrtih EU za ženske, mir in varnost.

(79)

Podatki v okvirju: UNDP: Gender and Climate Change (Spol in podnebne spremembe), 2016; UNDP: Gender, climate change adaptation and disaster risk reduction (Spol, prilagajanje podnebnim sprememba in zmanjševanje tveganja nesreč), 2016; The State of Food and Agriculture: Women in Agriculture (Stanje hrane in kmetijstva: ženske v kmetijstvu). FAO, 2011.

FAO: The Gender Gap in Land Rights (Razlika med spoloma pri pravici do zemlje), 2018.

(80)

  https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/communication-shaping-europes-digital-future-feb2020_en_4.pdf . 

(81)

Intel, Dalberg Global Development Advisors, GlobeScan: Women and the Web (Ženske na svetovnem spletu), 2015.

(82)

Podatki v okvirju: GSMA: Connected Women The Mobile Gender Gap Report (Povezane ženske: poročilo o razlikah med spoloma pri uporabi mobilne tehnologije), 2019; OECD (2018): Bridging the Digital Gender Divide (Premoščanje digitalne vrzeli po spolu). GSMA: The Mobile Gender Gap Report (Poročilo o razlikah med spoloma pri uporabi mobilne tehnologije), 2019.

(83)

Odzivanje na vidik spola: povečati odgovornost in pospešiti izvajanje zavez glede enakosti spolov s pristopom, ki temelji na pravicah, na mednarodni in nacionalni ravni ter ravni skupnosti. Voditelj, ki se odziva na vidik spola: (i) daje zgled na delovnem mestu in pri izvajanju mandata, (ii) vključuje vidik spola, (iii) spodbuja osebje in mu omogoča, da uresničijo cilj enakosti spolov, (iv) se posvetuje s svetovalci na področju spola, kontaktnimi točkami za vprašanja spola in drugimi strokovnjaki s področja enakosti spolov ter jih strateško vključuje ter (v) ima osebje in misije, ki so odgovorni za izvajanje zavez na področju enakosti spolov.

(84)

 Kontaktna oseba za vprašanja spola bi morala biti strokovno usposobljena in imeti ustrezno znanje o vprašanjih, povezanih s spolom, njeni nalogi sta svetovanje in usklajevanje ukrepov za izvajanje akcijskega načrta EU za enakost spolov pri dejavnostih delegacij/enot/direktoratov Komisije, podpira pa tudi vključevanje vidika spola, ki je skupna odgovornost.

(85)

 To nalogo lahko opravlja tudi koordinator za enakost v vsakem generalnem direktoratu s področja zunanje politike ali višji vodstveni uslužbenci v delegacijah EU in misijah SZVP.