EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 9.12.2020

COM(2020) 797 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU EMPTY

Prvo poročilo o napredku strategije EU za varnostno unijo

I.    UVOD

Varnost je ena od glavnih skrbi državljanov, nedavni val terorističnih napadov na evropskih tleh pa je še dodatno poudaril potrebo po ukrepanju EU. Komisija je 24. julija 2020 sprejela strategijo EU za varnostno unijo 2020–2025 1 , da bi ukrepanje osredotočila na prednostna področja, kjer lahko EU prispeva dodano vrednost k nacionalnim prizadevanjem. Ta strategija temelji na predhodno doseženem napredku v okviru evropske agende za varnost 2015–2020 2 in določa novo usmeritev za zagotavljanje, da varnostna politika EU odraža spreminjajočo se krajino groženj; gradi dolgoročno, trajnostno odpornost; s pristopom, ki vključuje celotno družbo, k sodelovanju pritegne institucije in agencije EU, vlade, zasebni sektor in posameznike ter združuje številna področja politike, ki neposredno vplivajo na varnost. V središču teh prizadevanj je polno spoštovanje temeljnih pravic, saj se lahko varnost Unije zagotovi le, če lahko vsi zaupajo, da se njihove temeljne pravice v celoti spoštujejo.

Grožnja mednarodnih terorističnih mrež je nazoren opomnik, da je usklajeno ukrepanje EU nepogrešljivo za učinkovite ukrepe za zaščito Evropejcev, ki varujejo naše skupne vrednote in evropski način življenja. Pojavljajo se čedalje bolj zapletene čezmejne in medsektorske varnostne groženje, zaradi katerih je tesnejše sodelovanje na področju varnosti na vseh ravneh pomembnejše kot kdaj koli. To velja za organizirani kriminal ali nedovoljeni promet s prepovedanimi drogami, pa tudi za digitalni svet, saj so kibernetski napadi in kibernetska kriminaliteta še naprej v porastu. Vsi ti izzivi so prisotni tudi zunaj naših meja, pri čemer je jasna povezava med notranjo in zunanjo varnostjo. Evropska varnost se je v središču pozornosti znašla tudi zaradi krize, ki jo je povzročila pandemija COVID-19, ki je postavila na preizkušnjo odpornost evropske kritične infrastrukture, pripravljenost na krize, strateške vrednostne verige in sisteme kriznega upravljanja, pa tudi odpornost naših družb proti manipulativnemu vmešavanju in dezinformacijam.

Strategijo za varnostno unijo sestavljajo štiri strateške prednostne naloge za ukrepanje na ravni EU: varnostno okolje, primerno za prihodnost, obravnavanje spreminjajočih se groženj, zaščita Evrope pred terorizmom in organiziranim kriminalom ter trden evropski varnostni ekosistem. Bistvo strategije je njeno izvajanje, to pa je osrednja tema tega poročila: izvajanje, ki zahteva polno sodelovanje nacionalnih organov, ki so v prvih vrstah zagotavljanja varnosti v EU. To poročilo je prvo poročilo o izvajanju v okviru strategije in izpolnjuje zavezo Komisije, da bo redno poročala o napredku 3 . Zajema obdobje od 31. oktobra 2019, ko je bilo v okviru mandata prejšnje Komisije 4 objavljeno zadnje poročilo o napredku pri vzpostavljanju varnostne unije.

II    VARNOSTNO OKOLJE, PRIMERNO ZA PRIHODNOST

1.Zaščita in odpornost kritične infrastrukture

Vsakdanje življenje državljanov je odvisno od čedalje bolj medsebojno povezane in odvisne fizične in digitalne infrastrukture. Ta infrastruktura je ključnega pomena za delovanje gospodarstva in družbe. Brez zanesljive oskrbe z energijo, predvidljivega prevoza, celovitih zdravstvenih sistemov ali finančnega omrežja, ki temelji na digitalni tehnologiji, naš sedanji način življenja ne bi bil mogoč. Pandemija COVID-19 je še jasneje pokazala, kako pomembno je zagotoviti odpornost ključnih sektorjev in subjektov. EU je priznala, da je zaščita kritične infrastrukture pred grožnjami, naravnimi nesrečami, nesrečami, ki jih povzroči človek, ali terorističnimi napadi v skupnem interesu. Groženj, s katerimi se trenutno soočajo kritične infrastrukture, je veliko in so zelo raznovrstne. Med njimi so: terorizem, hibridne grožnje, kibernetski napadi, notranji incidenti; grožnje, povezane z novimi in razvijajočimi tehnologijami (kot so brezpilotna zračna vozila, 5G, umetna inteligenca); izzivi v zvezi s podnebnimi spremembami; motnje v dobavnih verigah in vmešavanje v volitve. Naša sedanja pravila je treba posodobiti in razširiti 5 . Njihovo osredotočenost je treba preusmeriti z zaščite na odpornost, da bo pokritost sektorjev bolj skladna in dosledna ter bodo ključni izvajalci bistvenih storitev postavljeni v ospredje.

To bo cilj prihodnjih predlogov za spodbujanje odpornosti fizičnih in digitalnih infrastruktur. Splošni cilj je povečati pripravljenost na nacionalni ravni in ravni EU z vzpostavitvijo zanesljivih zmogljivosti za preprečevanje, odkrivanje in odzivanje na grožnje ter njihovo blaženje kot tudi za pripravljenost za ukrepanje v krizi. Na podlagi obstoječe zakonodaje se je povečalo in izboljšalo obvladovanje tveganj v ključnih sektorjih, to pa je zdaj treba nadgraditi. Ključni cilj revidirane direktive o kritični infrastrukturi bo spodbujati visoko skupno raven odpornosti v dovolj velikem številu ključnih sektorjev. Podobno bo posodobitev direktive o omrežjih in informacijskih sistemih usmerjena v skladnejše določanje „izvajalcev bistvenih storitev“ v državah članicah 6 . Na splošno so kljub znatnemu napredku zmogljivosti na področju kibernetske varnosti v državah članicah še vedno neenakomerne, tako da bo cilj revizije izboljšanje kibernetske varnosti na splošno 7 . Rezultat bodo boljši in skladnejši pristopi k odpornosti fizične in digitalne infrastrukture.

Medtem ko se delo približuje svojemu cilju skladnejšega okvira, pa ga sektorske pobude dopolnjujejo in se osredotočajo na posebne šibke točke. Posebni izzivi kibernetske varnosti za energetski sektor se zdaj obravnavajo na podlagi priporočila Komisije iz leta 2019 8 ob upoštevanju značilnosti sektorja, kot so zahteve v realnem času, tveganje kaskadnih učinkov ter kombinacija starejših sistemov in novih tehnologij. Delo v zvezi z namenskim omrežnim kodeksom o kibernetski varnosti za čezmejne pretoke električne energije je v teku, kot tudi v zvezi z varstvom odpornosti in kibernetsko varnostjo kritične energetske infrastrukture. Prav tako je začela znova delovati tematska mreža za zaščito kritične energetske infrastrukture z novim poslanstvom in novimi cilji, poleg tega se je prvič sestala junija 2020, ko je na spletnem sestanku sodelovalo več kot 100 udeležencev. Ta mreža zagotavlja platformo za spodbujanje čezmejnega sodelovanja med upravljavci kritične energetske infrastrukture in lastniki v energetskem sektorju.

Za zagotavljanje skupnega izhodišča za sodelovanje držav članic pri pripravljenosti na tveganja v sektorju električne energije je Evropska mreža operaterjev prenosnih sistemov za električno energijo septembra 2020 opredelila najpomembnejše regionalne scenarije za krize pri oskrbi z električno energijo, kot je določeno v uredbi o pripravljenosti na tveganja 9 . Ti vključujejo kibernetske napade, pa tudi pandemijo in ekstremne vremenske dogodke. Države članice bodo pripravile nacionalne krizne scenarije pri oskrbi z električno energijo in načrte za pripravljenost na tveganja, da bi preprečile in ublažile krize pri oskrbi z električno energijo (prve osnutke je treba predložiti aprila 2021). Kot prispevek k temu postopku je bila junija 2020 10 izdana zbirka dobrih praks, ki so plod pozornega spremljanja vpliva pandemije COVID-19 na energetski sektor, ki ga izvajajo koordinacijske skupine za električno energijo, plin in nafto, pa tudi skupina evropskih regulatorjev za jedrsko varnost ter skupina organov EU, pristojnih za dejavnosti na morju.

Čedalje večje in bolj zapleteno zanašanje na digitalne postopke pri opravljanju finančnih storitev prav tako zahteva višjo raven kibernetske varnosti v finančnem sektorju. Čeprav je varnost sistemov IKT priznana kot sestavni del upravljanja tveganj za finančne subjekte, se to v regulativnem okolju finančnih storitev v EU še ne odraža v celoti. Komisija je 24. septembra 2020 sprejela sveženj o strategiji za digitalne finance 11 z jasnim ciljem obravnavati izzive in tveganja, povezane z digitalno preobrazbo, spodbujanjem odpornosti, varstvom podatkov in ustreznim bonitetnim nadzorom. Vključeval je zakonodajni predlog o digitalni operativni odpornosti 12 za zagotavljanje, da so vzpostavljeni zaščitni ukrepi za blaženje kibernetskih napadov in drugih tveganj 13 . Ta pobuda prispeva k močnemu in živahnemu evropskemu digitalnemu finančnemu sektorju in tako povečuje sposobnost Evrope, da okrepi svojo odprto strateško avtonomijo na področju finančnih storitev ter s tem njeno sposobnost urejanja in nadzora finančnega sistema za zaščito evropske finančne stabilnosti.

V času obsežnih izrednih razmer je zaradi visoke stopnje soodvisnosti sektorjev in držav potrebno usklajeno ukrepanje za zagotavljanje hitrega in učinkovitega odziva, pa tudi boljšega preprečevanja podobnih razmer v prihodnosti in pripravljenosti nanje. Komisija je v reviziji sklepa o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite 14 predlagala 15 razvoj ciljev odpornosti proti nesrečam in načrtovanje odpornosti z večjim poudarkom na krepitvi dolgoročnejše medsektorske odpornosti proti čezmejnim nesrečam. Predlagani novi pristop h krepitvi odpornosti dopolnjuje delo na področju obvladovanja tveganja nesreč na nacionalni ravni. Svet je 26. novembra na podlagi predloga Komisije z dne 2. junija 2020 16 dosegel dogovor o pogajalskem mandatu za okrepitev preprečevanja nesreč, pripravljenosti in odzivanja nanje.

Pandemija COVID-19 je pokazala, kako zdravstvena kriza vpliva na varnost na ravni EU in na svetovni ravni, ter opozorila na potrebo po okrepitvi pripravljenosti in načrtovanja odzivanja na epidemijo in druge resne čezmejne grožnje za zdravje. V svežnju Komisije z dne 11. novembra 2020 z naslovom „Oblikovanje evropske zdravstvene unije: krepitev odpornosti EU“ so določeni naslednji koraki za spopadanje s čezmejnimi nevarnostmi za zdravje. To bi zagotovilo okrepljen okvir za čezmejno sodelovanje v zvezi z vsemi grožnjami za zdravje. Vsebuje tri zakonodajne predloge: nadgraditi zakonodajo o resnih čezmejnih grožnjah za zdravje in okrepiti Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) ter Evropsko agencijo za zdravila (EMA). Skupaj bodo ti predlogi vzpostavili trden in stroškovno učinkovit okvir, ki bo EU in državam članicam zagotovil stabilnejšo podlago pri odzivanju na prihodnje zdravstvene krize.

Ključni element za zaščito ključnih digitalnih dobrin EU in nacionalnih digitalnih dobrin je, da se kritični infrastrukturi zagotovi kanal za varno komunikacijo. To je podprto z razvojem omrežne infrastrukture za varne in odporne vladne satelitske komunikacije kot sestavnega dela vesoljskega programa Unije.

2.Kibernetska varnost

Ena od teh shem je shema storitev v oblaku v podporo varnemu in zaupanja vrednemu trgu storitev v oblaku. Ta je ključni element v strategiji EU za podatke, sprejeti februarja 2020 19 . Z njim bi se oblikovalo skupno varnostno izhodišče za storitve v oblaku v vseh sektorjih, ki bi temeljilo na najvišjem skupnem imenovalcu obstoječih (evropskih in mednarodnih) standardov, shem in praks. To bo ključni element prostega pretoka podatkov v EU 20 . Poleg tega bo shema spodbujala sprejetje tehnologij v oblaku, tako da bo uporabnikom, zlasti malim in srednjim podjetjem ter javni upravi, zagotavljala celovita jamstva glede ravni varnosti pri uporabi oblaka.

Kot je poudarjeno v strategiji za varnostno unijo, so lahko glede na trenutno uvajanje infrastrukture 5G v EU in potencialno odvisnost številnih kritičnih storitev od omrežij 5G posledice sistemskih in obsežnih motenj še posebno resne. Rezultat tega so skupna prizadevanja držav članic za razvoj in vzpostavitev ustreznih varnostnih ukrepov. Po sprejetju Priporočila Komisije o kibernetski varnosti omrežij 5G marca 2019 21 so države članice zaključile nacionalne ocene tveganja, ki so bile uporabljene pri pripravi poročila o usklajeni oceni tveganja EU 22 , v katerem so opredeljeni varnostni izzivi, povezani z omrežji 5G. Na tej podlagi je Skupina za sodelovanje na področju varnosti omrežij in informacij 23 29. januarja 2020 objavila nabor orodij EU z ukrepi za zmanjševanje tveganj 24 , ki določa nujne strateške in tehnične ukrepe. Nabor orodij vključuje ukrepe za okrepitev varnostnih zahtev za omrežne operaterje mobilne telefonije, zagotavljanje raznovrstnosti dobaviteljev za posamezne omrežne operaterje mobilne telefonije, oceno profila tveganja dobaviteljev in uporabo omejitev za dobavitelje, ki se štejejo za visoko tvegane. Komisija bo izvajanje nabora orodij podprla tako, da bo uporabila vsa svoja pooblastila in razpoložljiva sredstva 25 , vključno s telekomunikacijskimi pravili in pravili kibernetske varnosti; z usklajevanjem na področju standardizacije ter certificiranjem na ravni EU in z okvirom EU za neposredne tuje naložbe 26 .

Skupina za sodelovanje na področju varnosti omrežij in informacij je julija 2020 27 objavila poročilo o napredku pri izvajanju ukrepov iz nabora orodij. Navedla je, da je velika večina držav članic že sprejela ukrepe, priporočene v naboru orodij, ali pa jih izvajajo. Med ukrepi, katerih izvajanje še ni dovolj napredovalo, sta bila blaženje tveganja odvisnosti od visoko tveganih dobaviteljev in razvoj večdobaviteljskih strategij na ravni podjetij in tudi na nacionalni ravni.

V zadnjih nekaj mesecih so se institucije EU in države članice odzvale na povišano raven tveganja na področju kibernetske varnosti, ki je posledica krize zaradi COVID-19, tako da so okrepile izmenjavo informacij in raven pripravljenosti na morebitno kibernetsko krizo. Sodelovanje EU je bilo okrepljeno v ključnih forumih (mreža Skupine za sodelovanje na področju varnosti omrežij in informacij ter skupin za odzivanje na incidente na področju računalniške varnosti), pa tudi z novimi oblikami usklajevanja in orodji za izmenjavo informacij 28 . Septembra 2020 je potekalo drugo in zadnje preverjanje pred izvedbo načrta na operativni ravni 29 , pri čemer je bila vzpostavljena tudi „mreža za povezovanje v kibernetski krizi“ (CyCLONe) držav članic, ki bo še naprej izvajala načrt za hitro odzivanje na izredne razmere v primeru čezmejnih kibernetskih incidentov ali kriz velikih razsežnosti 30 .

V svetovnem kibernetskem prostoru kibernetski napadi in grožnje pogosto prihajajo z območij zunaj EU. Za uspešno spoprijemanje s temi izzivi EU in države članice skupaj z mednarodnimi partnerji 31 sodelujejo pri izboljševanju mednarodne varnosti in stabilnosti v kibernetskem prostoru, spodbujanju odgovornega ravnanja držav, povečevanju svetovne odpornosti in ozaveščanju o kibernetskih grožnjah ter zlonamernih kibernetskih dejavnostih. Visoki predstavnik je 30. aprila 2020 v imenu EU objavil izjavo, v kateri je obsodil zlonamerno ravnanje v kibernetskem prostoru in izrazil solidarnost z žrtvami 32 .

Svet je 30. julija 2020 sprejel prve sankcije EU proti kibernetskim napadom, uvedene proti šestim posameznikom in trem subjektom, ki so odgovorni za kibernetske napade ali so v njih sodelovali. To zajema poskus kibernetskega napada na OPCW (Organizacijo za prepoved kemičnega orožja) in napade, ki so v javnosti znani kot „WannaCry“, „NotPetya“ in „Operation Cloud Hopper“. Svet je 22. oktobra 2020 uvedel sankcije proti še dvema posameznikoma in enemu subjektu, ki so odgovorni za kibernetski napad na nemški zvezni parlament ali so v njem sodelovali. Ti sklepi so posledica nenehnega opozarjanja EU in držav članic na potrebo po preprečevanju in preganjanju zlonamernih kibernetskih dejavnosti, odvračanju od njih ter odzivanju nanje, tudi z uporabo režima sankcij proti kibernetskim napadom kot dela njegove zbirke orodij za kibernetsko diplomacijo iz leta 2017 33 .

Tudi pri pogajanjih med sozakonodajalcema o novih izvoznih pravilih, ki omejujejo prodajo blaga za kibernetski nadzor režimom po svetu, ki zatirajo človekove pravice 34 , je bil dosežen napredek. Po sprejetju teh pravil bo trgovina z blagom z dvojno rabo 35 postala konkurenčnejša in preglednejša ter bo morala odgovarjati za svoje poslovanje. Predlagane spremembe, ki so postale potrebne zaradi tehnološkega razvoja in čedalje večjih varnostnih tveganj, vključujejo nova merila za podelitev ali zavrnitev izvoznih dovoljenj za določeno blago.

3.Varovanje javnih prostorov

Kot je priznano v agendi EU za boj proti terorizmu 36 , je varovanje javnih prostorov s krepitvijo odpornosti proti varnostnim grožnjam še naprej ključni element prizadevanj za učinkovito in pravo varnostno unijo. Komisija sodeluje s številnimi javnimi in zasebnimi deležniki, da bi razvila smernice ter zagotovila praktično podporo in financiranje 37 v skladu z akcijskim načrtom za podporo pri varovanju javnih prostorov iz leta 2017 38 in zbirko dobrih praks za podporo pri varovanju javnih prostorov iz leta 2019 39 . Kot je določeno v agendi EU za boj proti terorizmu, bo Komisija okrepila svojo podporo lokalnim in regionalnim organom, ki igrajo ključno vlogo pri varovanju javnih prostorov in preprečevanju radikalizacije. To bo vključevalo pripravo protokola EU o varnosti v mestih in odpornosti mest, ki bo določal osnovna načela in cilje za lokalne organe na teh področjih.

Ker so teroristični napadi čedalje pogosteje usmerjeni v verske objekte, je poseben poudarek namenjen sodelovanju med javnimi organi ter verskimi voditelji in skupnostmi za izboljšanje stopnje ozaveščenosti o varnosti ter pomoč pri izvajanju dobrih praks in usposabljanja v verskih objektih. Preprosti ukrepi lahko pomenijo razliko med življenjem in smrtjo. Oktobra 2019 je bila sinagoga v Halleju tarča terorističnega napada. Varnostna vrata, gumb za klic v sili in varnostne kamere so pomagali rešiti življenja.

Za nadaljnje izboljšanje varnosti javnih prostorov, zlasti verskih objektov, je Komisija v letu 2020 namenila 20 milijonov EUR, ki so na voljo za projekte, ki jih vodijo deležniki.

Komisija si prizadeva tudi za odzivanje na nastajajoča tveganja za javne prostore, vključno s sistemi brezpilotnih zrakoplovov (UAS). Čeprav brezpilotna zračna vozila prinašajo znatne gospodarske priložnosti in zaposlitvene možnosti, pa pomenijo tudi precejšnje tveganje za javne prostore, kritično infrastrukturo in druga občutljiva območja, kot so zapori. Z nedavno sprejetimi pravili EU 40 na tem področju se to tveganje zmanjšuje z vse bolj varno uporabo brezpilotnih zračnih vozil. Od januarja 2021 se bodo morali upravljavci brezpilotnih zračnih vozil tudi registrirati pri nacionalnih organih. Za zagotavljanje varnejših in bolje varovanih operacij brezpilotnih zračnih vozil lahko ta režim spremlja zakonodajni okvir za „U-space“, tj. evropski sistem upravljanja brezpilotnega prometa 41 . Zaradi vseh teh ukrepov bodo posamezniki težje upravljali brezpilotna zračna vozila na omejenih območjih, ukrepi pa bodo pomagali tudi pri ugotavljanje identitete in kazenskem pregonu storilcev kaznivih dejanj.

Prav tako si Komisija prizadeva podpreti organe kazenskega pregona, upravljavce kritične infrastrukture, organizatorje množičnih prireditev in druge deležnike pri boju proti nesodelujoči uporabi brezpilotnih zračnih vozil, tako da na primer sodeluje z Agencijo Evropske unije za varnost v letalstvu pri razvoju dobrih praks, ki bodo deležnikom s področja letališč pomagale pri odzivanju na incidente, ki vključujejo nedovoljeno uporabo brezpilotnih zračnih vozil, spodbuja bolj usklajena prizadevanja na področju preskušanja protiukrepov po vsej EU ter pripravlja praktični priročnik za deležnike s poudarkom na mestnem okolju.

V digitalni jesenski šoli EU za varovanje javnih prostorov, ki jo je oktobra 2020 organiziralo skupno raziskovalno središče Komisije, se je zbralo več kot 200 urbanistov ter javnih in zasebnih upravljavcev javnih prostorov. Na srečanjih so se obravnavale najrazličnejše teme, na primer kako ščititi pred eksplozijami in napadi z vozili, ublažiti grožnje, ki jih pomenijo sovražna brezpilotna zračna vozila v mestnih okoljih, ter uporabljati tehnologije za nadzor in odkrivanje.

Komisija prav tako še naprej dejavno podpira partnerstvo za varnost javnih prostorov, ki ga je začela januarja 2019 v okviru agende EU za mesta, v kateri je objavljen njen novi akcijski načrt 42 za obravnavanje varnosti v mestih na različnih ravneh upravljanja. Ukrepi vključujejo okvir za orodje za samoocenjevanje, priporočila za oblikovanje politik, upravljanje na več ravneh in financiranje, inovacije prek pametnih rešitev in tehnologij, vključno s konceptom vgrajene varnosti, preprečevanja in socialne vključenosti. Partnerstvo bo zdaj prešlo v fazo izvajanja.

Podpora za izboljšanje varnosti javnih prostorov na lokalni ravni se je zagotavljala tudi s 4. razpisom za zbiranje predlogov za inovativne urbanistični ukrepe. Izbrana so bila tri mesta, ki s pomočjo finančnih sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj preskušajo nove rešitve na področju varnosti v mestih (Pirej v Grčiji, Tampere na Finskem in Torino v Italiji).

Kar zadeva odzivanje, je Komisija razvila tudi evropski okvir za krepitev pripravljenosti in odzivanja na incidente z množičnimi žrtvami z opeklinami, s katerim se s sodelovanjem na ravni EU preučuje splošna evropska zmogljivost zdravstvene oskrbe pacientov z opeklinami. Mehanizem Unije na področju civilne zaščite se lahko uporablja za pomoč velikemu številu pacientov s hudimi opeklinami, tako da se zagotavlja dostop do bolniških postelj v posebnih središčih za zdravljenje opeklin, izvedencev za ocenjevanje opeklin in zmogljivosti zdravstvene evakuacije.

III    OBRAVNAVANJE SPREMINJAJOČIH SE GROŽENJ

1.Kibernetska kriminaliteta

Pomanjkljivosti na področju kibernetske varnosti so pogosta tarča storilcev kaznivih dejanj. To še nikoli ni bilo tako očitno kot med krizo zaradi COVID-19. Povečala se je „klasična“ kibernetska kriminaliteta z uporabo zlonamerne programske opreme in izsiljevalskega programja (tj. za krajo osebnih podatkov in podatkov o plačilih ali izsiljevanje žrtev), zelo uspešna pa so tudi nova spletišča, ki uporabnike zavedejo v nameščanje zlonamerne programske opreme. Prišlo je tudi do kibernetskih napadov na zdravstveno in raziskovalno infrastrukturo, pri katerih se sistemi IKT zaklenejo tako, da jih je mogoče odkleniti le ob plačilu odkupnine ali z dostopom do informacij o razvoju cepiva 43 . Opažen je bil tudi znaten porast spolne zlorabe otrok in gradiva, ki prikazuje spolno zlorabo otrok 44 .

Učinkovit odziv na kibernetsko kriminaliteto zahteva trden okvir za kazenske preiskave in kazenski pregon, prvi ključni korak pa je popoln prenos direktive o napadih na informacijske sisteme 45 v nacionalno zakonodajo in njeno izvajanje. Komisija po začetku postopkov za ugotavljanje kršitev leta 2019 spremlja ukrepe Bolgarije, Italije, Portugalske in Slovenije. Napredek je treba doseči tudi pri izvajanju direktive o boju proti spolni zlorabi otrok 46 iz leta 2011. Med področji, na katerih so še vedno potrebna prizadevanja, so preprečevanje, kazensko materialno pravo, pomoč, podpora otrokom, ki so žrtve, in zaščitni ukrepi zanje. Od leta 2018 je Komisija uvedla postopke za ugotavljanje kršitev zoper 25 držav članic 47 .

Komisija je 24. julija 2020 sprejela strategijo EU za učinkovitejši boj proti spolni zlorabi otrok 48 , katere cilj je, da bi se EU učinkovito odzivala na kazniva dejanja spolne zlorabe otrok. Pojavil se je tudi poseben izziv, saj bodo od 21. decembra 2020 nekatere spletne komunikacijske storitve, kot so storitve spletne pošte ali sporočilne storitve, spadale na področje uporabe direktive o zasebnosti in elektronskih komunikacijah, zanje pa veljajo revidirane opredelitve v Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah. Posledično obstaja očitno tveganje, da ponudniki navedenih storitev, ki zdaj opravljajo nekatere pomembne prostovoljne dejavnosti za namene odkrivanja in odpravljanja spolnih zlorab otrok na spletu ter poročanja o njih, tega ne bi več smeli početi. Komisija je zato predlagala uredbo 49 , da bi pod nekaterimi pogoji omogočala nadaljevanje teh prostovoljnih dejavnosti, dokler ne bo sprejeta dolgoročna zakonodajna rešitev. Komisija pripravlja predlog take rešitve, ki bo predvidoma sprejet leta 2021.

Za razvoj inovativnih pristopov za boj proti kaznivim dejanjem, povezanim s pandemijo COVID-19, sta evropska mreža centrov za kibernetsko varnost ter pristojno vozlišče za inovacije in operacije vzpostavila zvezo za kibernetsko obrambo pred pandemijo COVID-19. Aprila 2020 je bila v okviru Evropskega sveta za inovacije vzpostavljena namenska podatkovna platforma za COVID-19 50 za povezovanje civilne družbe, inovatorjev, partnerjev in vlagateljev iz vse Evrope za razvoj inovativnih rešitev.

Za zagotavljanje učinkovitejšega pregona kaznivih dejanj in ob upoštevanju pomena elektronskih informacij in dokazov v kazenskih preiskavah bi morali organi kazenskega pregona in pravosodni organi za kazenske preiskave hitro pridobiti dostop do takih informacij in dokazov. To je bilo priznano v skupni izjavi ministrov in ministric EU za notranje zadeve z dne 13. novembra 2020 51 . Europol, Eurojust in Evropska pravosodna mreža so 1. decembra 2020 objavili drugo „Poročilo o razmerah na področju digitalnih dokazov EU SIRIUS“. V njem je poudarjen čedalje večji pomen elektronskih dokazov v kazenskih preiskavah 52 . Evropski parlament še ni zavzel stališča do predlogov Komisije o čezmejnem dostopu do elektronskih dokazov 53 iz aprila 2018, zato se morajo pogajanja med sozakonodajalcema šele začeti. Zamude pri sprejetju teh predlogov zavirajo delo organov kazenskega pregona in pravosodnih organov, otežujejo pa tudi sedanja prizadevanja za določitev združljivih pravil za čezmejni dostop do elektronskih dokazov z mednarodnimi pogajanji 54 .

Na mednarodni ravni Komisija v imenu EU sodeluje pri pogajanjih, ki potekajo o drugem dodatnem protokolu h Konvenciji Sveta Evrope o kibernetski kriminaliteti iz Budimpešte. Ta protokol bi določil pristojne organe kazenskega pregona z okrepljenimi, daljnosežnimi orodji za čezmejno sodelovanje za preiskovanje in kazenski pregon kibernetske kriminalitete in drugih hudih oblik kaznivih dejanj, tudi z neposrednim sodelovanjem s ponudniki storitev. Ker bo večina teh razširjenih, okrepljenih načinov sodelovanja temeljila na izmenjavi osebnih podatkov, je nujno, da bodo v prihodnjem protokolu določeni ustrezni zaščitni ukrepi za varstvo podatkov ne le z vidika temeljnih pravic, temveč tudi za zagotavljanje pravne varnosti, vzajemnega zaupanja in učinkovitosti operativnega sodelovanja na področju kazenskega pregona.

Pogajanja naj bi bila končana leta 2021. Vzporedno se Komisija na podlagi pooblastila, ki ji ga je lani podelil Svet PNZ, pogaja o sporazumu med EU in ZDA o čezmejnem dostopu do elektronskih dokazov. Z njim bi se dopolnila predlagana notranja pravila EU za neposredno čezmejno sodelovanje s ponudniki storitev, pri čemer bi se odpravile kolizije zakonov ter določili skupna pravila in zaščitni ukrepi. Uradna pogajanja so se začela 25. septembra 2019, od takrat pa je bilo izvedenih že več krogov pogajanj. Izid pogajanj je sicer večinoma odvisen od napredka, doseženega na področju notranjih pravil o elektronskih dokazih.

V zvezi s hrambo in uporabo podatkov za namene kazenskega pregona je Komisija spremljala predhodno sodbo v zadevi Tele2/Watson 55 iz leta 2016 prek posvetovanj strokovnjakov z zadevnimi ponudniki storitev, policijskimi in pravosodnimi organi, civilno družbo, organi za varstvo podatkov, akademskimi institucijami in agencijami EU. Pri razmisleku sta bila uporabljena tudi študija o praksah ponudnikov elektronskih komunikacijskih storitev v zvezi s hrambo podatkov, o potrebah in praksah organov kazenskega pregona v zvezi z dostopom do podatkov ter prepoznavanju pomembnih tehnoloških izzivov, in pregled nacionalnih pravnih okvirov 56 . Pri tem je bila poudarjena potreba organov kazenskega pregona po dostopu do podatkov za učinkovitejše izvajanje nalog.

Sodišče je 6. oktobra 2020 izdalo sodbe 57 v zvezi z nacionalno zakonodajo Belgije, Francije in Združenega kraljestva o hrambi, prenosu in dostopu do komunikacijskih podatkov brez vsebine za namene kazenskega pregona in nacionalne varnosti. Komisija bo ocenila razpoložljive možnosti za zagotavljanje, da bo mogoče ugotoviti identiteto teroristov in drugih storilcev kaznivih dejanj ter jih izslediti, hkrati pa spoštovati pravo EU, kot ga razlaga Sodišče, tudi ob upoštevanju drugih zadev, ki se obravnavajo pred Sodiščem v zvezi s tem.

Drug pomemben element boja proti kibernetski kriminaliteti so prizadevanja za zagotavljanje razpoložljivosti in pravilnosti podatkov o registraciji imenskih domen („informacije WHOIS“), ki so v skladu s prizadevanji Organizacije za dodeljevanje spletnih imen in številk (ICANN). Z razpravami se poskuša zagotoviti, da tisti, ki imajo upravičen razlog za to, vključno z organi kazenskega pregona in upravljavci kibernetske varnosti, dejansko pridobijo dostop do splošnih podatkov o registraciji vrhnje domene popolnoma v skladu z veljavnimi predpisi o varstvu podatkov. Končna priporočila v zvezi z novo politiko WHOIS so bila objavljena 10. avgusta 2020 in se zdaj pregledujejo, nato pa bo o njih odločal odbor ICANN. Komisija bo preučila sklepne ugotovitve pregleda in preučila, v kolikšnem obsegu priporočila v zadostni meri odražajo varstvo podatkov in upoštevajo javni interes zagotavljanja učinkovitega dostopa organom kazenskega pregona in upravljavcem kibernetske varnosti.

2.Sodoben pristop h kazenskemu pregonu

Ker tehnologija še naprej preoblikuje skoraj vsako področje družbe, tudi varnost, morajo biti organi kazenskega pregona in pravosodni organi sposobni dohajati spremembe. Za povečanje varnosti in zaščite je ključnega pomena vključevanje umetne inteligence, masovnih podatkov in visokozmogljivostnega računalništva v varnostno politiko, ne da bi se znižala dejanska stopnja varstva temeljnih pravic.

Komisija je dejavna na številnih ključnih delovnih področjih 58 . 25. novembra 2020 je predlagala 59 akt o upravljanju podatkov, tj. okvir za lažjo izmenjavo in ponovno uporabo osebnih in neosebnih podatkov za namene inovacij in razvoja. Prek virtualnih ali fizičnih sektorskih podatkovnih prostorov zajema industrijo in javne organe. Nacionalnim organom kazenskega pregona bi omogočil dostop do podatkov, ki jih gostijo drugi podatkovni prostori, za namene lastnih inovacij. Hkrati bi bil dostop do podatkov nacionalnih organov kazenskega pregona in varnostnih organov prepovedan, razen če bi ga dovoljevalo pravo EU ali nacionalno pravo. Tudi nacionalnim organom kazenskega pregona in varnostnim organom lahko koristi, če posamezne osebe, na katere se nanašajo osebni podatki, dajo svoje podatke prostovoljno na razpolago za skupno dobro, izključno za namene znanstvenih raziskav. 

Po objavi bele knjige o umetni inteligenci 60 potekajo tudi priprave za novo pobudo o umetni inteligenci. Medtem ko priznavamo priložnosti, ki jih tehnologija umetne inteligence ponuja za izboljšanje varnosti in blaginje državljanov in celotne družbe, pa so v beli knjigi opredeljena številna tveganja, kot so kibernetske grožnje, tveganja za osebno varnost ali izguba povezljivosti. Na javnem posvetovanju so se glavni pomisleki udeležencev nanašali na možnost, da bi umetna inteligenca kršila temeljne pravice, in tveganje, da bi povzročala diskriminacijo 61 . Komisija je v sporočilu z naslovom Krepitev zaupanja v umetno inteligenco, osredotočeno na človeka 62 , poudarila potrebo, da je treba sisteme umetne inteligence zasnovati tako, da bodo odporni proti očitnim napadom in bolj prefinjenim napadom z namenom manipulacije podatkov ali samih algoritmov, in da je treba sprejeti ukrepe za ublažitev tega tveganja.

Šifriranje ima ključno vlogo pri zagotavljanju močne kibernetske varnosti in učinkovitega varstva temeljnih pravic, kot je zasebnost, vključno z zaupnostjo komunikacij, in varstva osebnih podatkov ter zagotavljanju zaupanja v storitve in proizvode, ki temeljijo na šifrirnih tehnologijah, kot so rešitve za digitalno identiteto. Sočasno se lahko uporablja za prikrivanje kaznivih dejanj organom kazenskega pregona in pravosodnim organom, zaradi česar jih je težko preiskovati, odkrivati in preganjati. Države članice so v Svetu pozvale k iskanju rešitev, ki organom kazenskega pregona in pravosodnim organom omogočajo, da pridobijo zakonit dostop do digitalnih dokazov ob polnem spoštovanju jamstev zasebnosti, varstva podatkov in poštenega sojenja 63 . Komisija bo z državami članicami sodelovala pri iskanju pravnih, operativnih in tehničnih rešitev za zakonit dostop do elektronskih informacij v šifriranih okoljih, ki ohranjajo varnost komunikacij.

Tekoča prizadevanja vključujejo platformo za dešifriranje v okviru Europola za pomoč organom kazenskega pregona pri pridobivanju zakonitega dostopa do šifriranih informacij na napravah, zaseženih med kazenskimi preiskavami 64 . Evropska skupina za usposabljanje in izobraževanje o kibernetski kriminaliteti je razvila pilotne module za usposabljanje, ki se bodo uporabljali pri delu Agencije Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (CEPOL). Ustanovljena je bila mreža točk držav članic za strokovno znanje o šifriranju za izmenjavo dobrih praks in strokovnega znanja ter za podporo razvoju nabora orodij tehničnih in praktičnih instrumentov.

Sistem za digitalno izmenjavo e-dokazov (eEDES) bo zagotovil orodje za varno, hitro in učinkovito čezmejno izmenjavo evropskih preiskovalnih nalogov, prošenj za medsebojno pomoč in dokazov v digitalni obliki. Postopoma bi ga bilo treba nadgraditi in razširiti na druge instrumente pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, njegovo prihodnje področje uporabe pa bo določeno v zakonodajnem predlogu o digitalizaciji postopkov pravosodnega sodelovanja, načrtovanem za leto 2021 65 .

3.Boj proti nezakonitim spletnim vsebinam

Radikalizacija, ki vodi v nasilni ekstremizem in terorizem, je večplasten in čezmejni pojav, ki mu je uspelo izkoristiti hitro rast interneta. Internet se še naprej uporablja za radikalizacijo in novačenje ranljivih. Julija je Europolova enota za prijavljanje internetnih vsebin umaknila 2 000 povezav do teroristične vsebine, tudi priročnike in učbenike o načinu izvedbe napada. Zaradi dokazov o vlogi interneta pri radikalizaciji in oglaševanju kaznivih dejanj tistih, ki so bili vpleteni v napade v Franciji in Avstriji, se še dodatno poudarja potreba po jasnem zakonodajnem okviru za preprečevanje razširjanja terorističnih spletnih vsebin, hkrati pa po ohranjanju učinkovitih zaščitnih ukrepov za varstvo temeljnih pravic. Pogajanja med Evropskim parlamentom in Svetom o predlagani uredbi o terorističnih spletnih vsebinah 66 so se v zadnjih tednih okrepila. Sklenitev teh pogajanj z določitvijo zlasti novega in učinkovitega operativnega instrumenta odredb o odstranitvi za čezmejno odstranitev terorističnih vsebin v največ eni uri od prejema navedenih odredb je ključnega pomena za obravnavanje terorističnih vsebin, tudi tistih, ki prispevajo k radikalizaciji.

Internetni forum EU pa medtem še naprej deluje kot katalizator ukrepov in zagotavlja osnovno platformo za združevanje držav članic in industrije za preprečevanje širjenja terorističnih spletnih vsebin in boj proti sporočilom za radikalizacijo. Forum si prizadeva za pripravo referenčnega seznama prepovedanih simbolov in skupin v državah članicah, ki bi ga bilo mogoče uporabiti pri politikah moderiranja vsebin platforme.

Internetni forum EU je razširil obseg svojih dejavnosti, da zajemajo tudi obravnavanje spolne zlorabe otrok na spletu. Forum bo zagotavljal skupni prostor za izmenjavo dobrih praks in prepoznavanje ovir, s katerimi se srečujejo zasebni in javni akterji, da bi okrepili medsebojno razumevanje in skupaj poiskali rešitve. Poleg tega omogoča politično usklajevanje na visoki ravni za čim večjo učinkovitost in uspešnost ukrepanja. V okviru internetnega foruma EU se je oblikoval tehnični strokovni proces, da bi akademiki, industrija, javni organi in organizacije civilne družbe začrtali in predhodno ocenili morebitne tehnične rešitve za odkrivanje spolnih zlorab otrok v elektronskih komunikacijah, šifriranih od konca do konca, in poročanje o njih. Take tehnične rešitve šifriranja ne bi smele oslabiti. Ta pristop dopolnjuje druge elemente boja proti spolni zlorabi otrok na spletu in zunaj njega, kot je opisano zgoraj.

Komisija še naprej izmenjuje tudi strokovno znanje in izkušnje EU kot članica neodvisnega svetovalnega odbora novoustanovljenega svetovnega internetnega foruma za boj proti terorizmu in sovoditeljica delovne skupine za odzivanje na krize, ki jo vodi skupaj z Microsoftom. Komisija je skupaj z Europolom še naprej podpirala države članice pri izvajanju kriznega protokola EU. Enota EU za prijavljanje internetnih vsebin je 23. novembra 2020 gostila drugo simulacijsko vajo za pripravo smernic za izboljšanje operativnih odzivov in usklajevanja med državami članicami in ponudniki spletnih storitev v realnem času. 

Komisija je junija 2020 objavila rezultate zadnjega spremljanja izvajanja kodeksa ravnanja za odpravo nezakonitega sovražnega govora na spletu 67 . Pri tem se je pokazalo, da podjetja IT 90 % označenih vsebin povprečno pregledajo v 24 urah in odstranijo 71 % vsebin, ki jih ocenijo za nezakonit sovražni govor. Vendar so bile ugotovljene tudi pomanjkljivosti glede preglednosti in povratnih informacij, zagotovljenih uporabnikom. Izvajanje kodeksa ravnanja v zadnjih štirih letih je bilo vključeno tudi v razmislek o načinu obravnavanja nezakonitih spletnih vsebin ob varstvu svobode izražanja v prihodnjem predlogu akta o digitalnih storitvah. Predsednica Ursula von der Leyen je v govoru o stanju v Uniji leta 2020 napovedala tudi, da bo Komisija do konca leta 2021 na podlagi člena 83(1) PDEU predlagala razširitev seznama kaznivih dejanj na ravni EU, da bo zajemal kazniva dejanja iz sovraštva in sovražni govor 68 .

4.Hibridne grožnje

Svet je ob priznavanju spreminjajoče se narave hibridnih groženj julija 2019 ustanovil Horizontalno delovno skupino za krepitev odpornosti in preprečevanje hibridnih groženj. Njen glavni cilj je zagotavljanje podpore strateškemu in horizontalnemu usklajevanju držav članic na področju državne in družbene odpornosti, izboljšanja strateškega komuniciranja ter boja proti dezinformacijam. Njeno delo je vključevalo nadaljnje ukrepe na podlagi raziskav o hibridnih tveganjih 69 , pa tudi obravnavanje posameznih hibridnih groženj in dezinformacij v sosednjih partnerskih državah. Njene dejavnosti so bile predstavljene v letnem poročilu, sprejetem 14. septembra 2020.

Svet je decembra 2019 sprejel „sklepe o dopolnilnih prizadevanjih za krepitev odpornosti in preprečevanje hibridnih groženj“ 70 , v katerih je pozval k celovitemu pristopu k varnosti in boju proti hibridnim grožnjam z bolj strateško usmerjenimi, usklajenimi in povezanimi prizadevanji vseh relevantnih političnih sektorjev. Julija 2020 sta se izvedla dva ključna ukrepa nadaljnjega spremljanja. Najprej so službe Komisije in Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) pripravile evidentiranje ukrepov in dokumentov, povezanih z odzivanjem EU na hibridne grožnje 71 . Evidentiranje zagotavlja popoln popis ukrepov na ravni EU, povezanih z bojem proti hibridnim grožnjam, in ustrezne politične dokumente. Služi kot izhodišče za vzpostavitev spletne platforme z omejenim dostopom kot sistema „vse na enem mestu“, kjer so navedeni vsi ukrepi, povezani s hibridnimi grožnjami, politični in zakonodajni dokumenti in tudi ustrezne študije. Drugič, zadnje letno poročilo o  boju proti hibridnim grožnjam 72 je obravnavalo izvajanje spremljanja razmer, krepitve odpornosti, pripravljenosti in odzivanja na krize, pa tudi mednarodnega sodelovanja in zlasti sodelovanje EU-NATO pri boju proti hibridnim grožnjam. Čeprav je v poročilu zabeležen določen napredek, dosežen v zvezi z usklajevanjem na ravni EU, pa doslej največji obseg in raznovrstnost hibridnih groženj danes zahtevata nadaljnje korake na ravni pristopa EU za neprekinjeno povezovanje zunanje in notranje razsežnosti ter podporo državam članicam pri prizadevanjih za boj proti hibridnim grožnjam in krepitev odpornosti.

Vzporedno s tem poteka delo v zvezi z izvajanjem ukrepov, določenih v novi varnostni strategiji za vključevanje vprašanj hibridnih groženj v oblikovanje politike, razvoj spletne platforme z omejenim dostopom, določitev izhodišč za odpornost sektorjev EU, pa tudi za poenostavitev pretoka informacij za nadaljnjo krepitev poznavanja razmer 73 . To temelji na hibridni fuzijski celici EU, ustanovljeni v okviru Obveščevalnega in situacijskega centra EU (EU INTCEN), ki ostaja glavna informacijska točka EU za ocenjevanje hibridnih groženj. Doslej je izdelala več kot 180 pisnih poročil o hibridnih in kibernetskih grožnjah. Eden od projektov hibridne fuzijske celice EU je analiza hibridnih trendov 74 , ki zagotavlja podatke o temah, kot so: periodična analiza hibridnih dejavnosti prihodnjih akterjev; tuje obveščevalne dejavnosti proti državam članicam, institucijam, partnerjem in interesom EU ter izkoriščanje pandemije COVID-19 za hibridne grožnje državnih in nedržavnih akterjev.

Kot je poudarjeno v petem poročilu o napredku iz junija 2020, se je sodelovanje EU-NATO (na podlagi celovitega okvira, določenega v skupnih izjavah iz Varšave in Bruslja iz let 2016 in 2018) še okrepilo s stiki med osebjem in konkretnimi rezultati na področju hibridnih groženj, kibernetske obrambe in krepitve zmogljivosti 75 . Razvoj enotne metodologije po sektorjih za opredelitev izhodišč za odpornost proti hibridnim grožnjam je ključnega pomena za obravnavanje tveganja, ki ga predstavljajo razdrobljene in podvojene politike, orodja in ukrepi. V to sodelovanje je bil vključen tudi Evropski center za preprečevanje hibridnih groženj v Helsinkih. Sodelovanje z Natom se je med krizo zaradi COVID-19 okrepilo, med drugim v zvezi z dezinformacijami, povezanimi s pandemijo ter obravnavanjem zlonamernih informacijskih dejavnosti.

Na splošno je pandemija COVID-19 poudarila hitro razvijajoča se tveganja dezinformiranja in dejanskega ogrožanja življenj ljudi 76 . Komisija in visoki predstavnik sta 10. junija 2020 sprejela skupno sporočilo o boju proti dezinformacijam v zvezi s COVID-19 77 , da bi poudarila posebna tveganja dezinformacij v zvezi s COVID-19 ter ukrepe, ki bi jih bilo treba sprejeti. To je vključevalo ukrepanje glavnih spletnih platform za razvoj politik za obravnavanje tveganja, okrepilo pa je tudi spremljanje ukrepanja platform in tudi namenskega sodelovanja prek sistema hitrega obveščanja, ki ga upravlja ESZD. Pandemija je spodbudila dodatna prizadevanja za boj proti dezinformacijam in večjo ozaveščenost javnosti. V prvi polovici leta 2020 je javna podatkovna zbirka zadev v zvezi z dezinformiranjem EUvsDisinfo dodala 1 963 novih zadev v zvezi z dezinformiranjem, povezanih s prokremeljskimi dezinformacijami, od katerih jih je bila skoraj tretjina povezana z informacijsko epidemijo COVID-19. Od sredine marca do konca aprila 2020 je spletišče obiskalo dnevno več kot 10 000 ljudi, skupno število obiskovalcev pa se je povečalo za 400 % v primerjavi z enakim obdobjem leta 2019. Odziv EU je vključeval ciljno usmerjene komunikacijske kampanje 78 in zagotavljanje informacij o dejstvih v zvezi s pandemijo.

Pridobljena spoznanja so bila vključena v razvoj akcijskega načrta za evropsko demokracijo, sprejetega 2. decembra 2020 79 . Ta določa ključne korake za krepitev odpornosti demokratičnega tkiva EU s spodbujanjem svobodnih in poštenih volitev, obravnavanjem pritiskov na svobodne in neodvisne medije ter bojem proti dezinformacijam. Ta zadnji vidik bo temeljil na akcijskem načrtu proti dezinformacijam iz leta 2018 80 kot podlagi za okrepljeno ukrepanje EU za boj proti dezinformacijam ter način vključevanja ključnih deležnikov iz civilne družbe in zasebne industrije. V akcijskem načrtu za evropsko demokracijo se pogleduje tudi k naslednjemu koraku s kodeksom ravnanja glede dezinformacij, ki bo sledil oceni njegove učinkovitosti, opravljeni septembra 2020 81 . Kodeks je pomemben in nujen korak k oblikovanju preglednejšega in odgovornejšega ekosistema spletnih platform, vendar bi bil učinkovitejši, če bi vseboval enotnejše opredelitve, če bi bilo njegovo izvajanje doslednejše in če bi vseboval več ukrepov za obravnavanje posebnih področij, kot je mikrociljanje. Drugo ključno orodje, ki je zdaj na voljo EU, je evropska opazovalnica digitalnih medijev, ki deluje od junija 2020. Združuje ključne deležnike, ki se ukvarjajo z dezinformacijami, vključno s preverjevalci dejstev in akademskimi raziskovalci.

IV    ZAŠČITA EVROPEJK IN EVROPEJCEV PRED TERORIZMOM IN ORGANIZIRANIM KRIMINALOM

1.Terorizem in radikalizacija

Nedavni napadi so znova pokazali, da ostaja teroristična grožnja v EU visoka. Umoru učitelja 16. oktobra 2020 v Conflans-Sainte-Honorinu je 29. oktobra sledil uboj treh oseb v baziliki Notre-Dame v Nici. V terorističnem napadu na Dunaju so bile 2. novembra ubite štiri osebe, 23 pa jih je bilo ranjenih. Svet je 13. novembra sprejel Skupno izjavo ministrov in ministric EU za notranje zadeve o nedavnih terorističnih napadih v Franciji in Avstriji 82 . Ti nedavni džihadistični napadi so se pojavili poleg vse večje grožnje, ki jo pomenijo nasilni desničarski skrajneži in druge oblike terorizma.

Komisija za nadaljnjo podporo državam članicam v boju proti terorizmu in radikalizaciji danes sprejema agendo EU za boj proti terorizmu 83 . Ta agenda temelji na obstoječih politikah in instrumentih ter bo okrepila okvir EU za nadaljnje izboljšanje predvidevanja groženj in tveganj, preprečevanja radikalizacije in nasilnega ekstremizma, zaščite ljudi in infrastruktur, tudi z varnostjo zunanjih meja, ter učinkovitega nadaljnjega ukrepanja po napadih. Prav tako so v njej opisane pot naprej za izboljšanje kazenskega pregona in pravosodnega sodelovanja ter uporaba tehnologij in izmenjava pomembnih informacij po EU, vključno s tistimi, ki izvajajo kontrolo na zunanjih mejah. Izvajanje in izvrševanje zakonodaje je še vedno ključnega pomena.

Preprečevanje je ključnega pomena za boj proti terorizmu. Prizadevanja EU na področju preprečevanja radikalizacije temeljijo na bogatih dosedanjih izkušnjah, pridobljenih s podpiranjem strokovnjakov na terenu in oblikovalcev politik. Komisija je 24. novembra sprejela nov akcijski načrt za integracijo in vključevanje 84 . Ta je v boju proti radikalizaciji ključnega pomena za povečanje prizadevanj za zbliževanje skupnosti. Bolj kohezivna in vključujoča družba lahko pomaga pri preprečevanju širjenja skrajnih ideologij, ki lahko vodijo do terorizma in nasilnega ekstremizma. Podpora mreži za ozaveščanje o radikalizaciji vključuje dodatno pogodbo v višini 30 milijonov EUR, sklenjeno januarja 2020 za naslednja štiri leta, s katero se bo zagotavljala pomoč strokovnjakom na terenu, ter dodatno podporo za pomoč oblikovalcem politik in raziskovalcem. Ti in drugi instrumenti, kot je internetni forum EU, bodo Komisiji omogočili, da bo lahko obravnavala prednostne ukrepe, poudarjene v strateških usmeritvah za leto 2021 o usklajenem pristopu EU k preprečevanju radikalizacije, ki jih bo razvila z državami članicami. Dopolnjujejo jih ukrepi iz agende za boj proti terorizmu za boj proti skrajnim ideologijam na spletu, nadgradnjo prizadevanj v zaporih ter pri rehabilitaciji in ponovnem vključevanju, med drugim tujih terorističnih bojevnikov, pa tudi za krepitev podpore lokalnim akterjem in oblikovanje odpornejših skupnosti.

Direktiva o boju proti terorizmu 85 , ki je bila sprejeta marca 2017, je glavni kazenskopravni instrument na ravni EU za boj proti terorizmu. Določa minimalne standarde glede opredelitve terorističnih in s terorizmom povezanih kaznivih dejanj ter sankcij, hkrati pa žrtvam terorizma zagotavlja pravico do zaščite, podpore in pomoči. Komisija je 30. septembra 2020 sprejela poročilo 86 o ocenjevanju ukrepov, ki so jih države članice sprejele za zagotovitev skladnosti z navedeno direktivo. V njem je ugotovljeno, da je prenos Direktive v nacionalno pravo prispeval k okrepitvi pristopa držav članic na področju kazenskega pravosodja k terorizmu in pravic žrtev terorizma, vendar pa še vedno obstajajo vrzeli. Vsa kazniva dejanja, ki so v Direktivi našteta kot teroristična kazniva dejanja, niso kot taka opredeljena v nacionalni zakonodaji vseh držav članic niti nacionalne zakonodaje vseh držav članic ne vključujejo določb, ki bi potovanja za teroristične namene opredeljevale kot kazniva dejanja ter obravnavale financiranje terorizma in podporo žrtvam. Poročilo o ocenjevanju Direktive bo sprejeto pozneje leta 2021.

EU si še naprej prizadeva zagotavljati podporo državam članicam, da bi teroristom preprečile uporabo sredstev za napade, in pri izvajanju pravil. Uredba o trženju in uporabi predhodnih sestavin za eksplozive, sprejeta junija 2019 87 , se bo začela uporabljati 1. februarja 2021. Za pomoč nacionalnim organom in zasebnemu sektorju pri njenem izvajanju je Komisija junija 2020 objavila sklop smernic 88 . Poleg tega je Komisija junija 2020 uvedla program 89 za spremljanje izložkov, rezultatov in učinkov navedene uredbe.

Komisija je novembra 2019 povabila države članice, naj ocenijo izvajanje akcijskega načrta za okrepitev pripravljenosti na kemična, biološka, radiološka in jedrska tveganja 90 iz leta 2017. Splošna ugotovitev je bila, da se glavnina ukrepov izvaja. Komisija je v sodelovanju z nacionalnimi strokovnjaki v začetku leta 2020 pripravila seznam problematičnih kemikalij z visokim tveganjem. Ta je bil podlaga za sodelovanje s proizvajalci opreme za izboljšanje zmogljivosti odkrivanja. Nedavno je Komisija začela izvajati študijo o izvedljivosti omejevanja dostopa do nekaterih od teh kemikalij. Delo poteka tudi v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite, z državami članicami pa potekajo razprave o dodatnih zmogljivosti za odziv na kemična, biološka, radiološka in jedrska tveganja na področju dekontaminacije, odkrivanja, nadzora in spremljanja, pa tudi ustvarjanja zalog.

Svet se je 12. oktobra 2020 odločil, da bo za eno leto podaljšal režim sankcij proti širjenju in uporabi kemičnega orožja 91 , ki EU omogoča nalaganje omejevalnih ukrepov zoper osebe in subjekte, vpletene v razvoj in uporabo kemičnega orožja. Tako je 14. oktobra 2020 sprejel omejevalne ukrepe zoper šest fizičnih in eno pravno osebo, vpletene v poskus atentata na Alekseja Navalnega, ki je bil 20. avgusta 2020 v Rusiji zastrupljen z živčnim strupom iz skupine novičok 92 .

Tudi finančne informacije so ključnega pomena, da se omogoči odkrivanje terorističnih mrež, saj teroristi uporabljajo finančna sredstva za potovanja, usposabljanje in opremo, prizadevanja za boj proti financiranju terorizma pa so bistvena za protiteroristične preiskave. Med ključnimi vprašanji so uporaba celotnega potenciala obstoječih orodij in obveščevalnih podatkov, ustrezno izvajanje mednarodnih standardov ter obravnavanje nastajajočih izzivov, ki jih prinašajo tehnologije v vzponu in platforme družbenih medijev 93 (glej spodaj).

Prometno omrežje je bilo in še vedno je tarča terorističnih napadov. Prizadevanja EU vključujejo pristop z oceno na podlagi tveganja za zaščito letalskega sektorja 94 . Konfliktna območja pomenijo resno grožnjo za civilno letalstvo, izmenjava informacij in podatkov o oceni tveganja pa je ključnega pomena za zmanjševanje tveganja 95 . Sistem EU za opozarjanje na informacije v zvezi z oceno tveganja konfliktnega območja je priznan kot dobra praksa, v zakonodajo EU pa so bili vključeni mednarodni standardi o izmenjavi informacij 96 . Komisija je na podlagi izkušenj, pridobljenih na področju civilnega letalstva, razširila pristop na podlagi ocene tveganja na druge načine prevoza. Izvaja se akcijski načrt EU o varnosti v železniškem prometu  97 , pri čemer se uporablja strokovno znanje platforme EU za potnike v železniškem prometu, tj. posebne strokovne skupine, ki jo je ustanovila Komisija. Na področju pomorstva je pristop na podlagi tveganja dobro poznan in se uporablja, Komisija pa si skupaj z državami članicami in deležniki prizadeva okrepiti varnost potnikov. To je vključeno v strategijo EU za pomorsko varnost, njen akcijski načrt, revidiran leta 2018, pa vsebuje tudi varnostno in obrambno razsežnost. To je določeno v zadnjem poročilu o izvajanju, sprejetem in objavljenem 23. oktobra 2020 98 .

Europol zagotavlja državam članicam podporo pri preiskavah v zvezi s terorizmom prek Evropskega centra za boj proti terorizmu (ECTC). Število zahtevkov držav članic za operativno podporo ECTC se je še naprej povečevalo, ECTC pa je zdaj del skoraj vsake večje protiteroristične preiskave. V letu 2019 je Europol podprl 632 različnih operacij na področju boja proti terorizmu. Preiskovalci iz držav članic so pokazali tudi, da to delo vedno bolj cenijo, saj se je stopnja zadovoljstva z 8/10 leta 2018 leta 2019 povečala na 9,1/10. ECTC je leta 2019 usklajeval 18 dni ukrepanja 99 .

Tudi Eurojust je v letih 2019 in 2020 podprl 116 terorističnih preiskav. Rezultati sedanjega dela bodo uporabljeni v zakonodajnem predlogu o izmenjavah glede primerov digitalnega čezmejnega terorizma za razvoj protiteroristične evidence, objavljene leta 2019 100 , pa tudi za razširitev dela na skrajne desničarske in levičarske skupine.

Svet je 30. julija 2020 nazadnje podaljšal veljavnost seznama EU z osebami, skupinami in subjekti, za katere veljajo omejevalni ukrepi, katerih namen je zatiranje terorizma. Na zadnjem seznamu je 14 oseb in 21 subjektov. Istega dne je Svet uvedel omejevalne ukrepe proti eni osebi v okviru režima protiterorističnih sankcij proti mreži ISIL (Daiš) / Al-Kaida. V skladu s tem režimom je zdaj na tem seznamu samostojno navedenih pet oseb, veljavnost seznama pa je bila 19. oktobra 2020 podaljšana za eno leto 101 .

Pomemben element politike za boj proti terorizmu je povezan z grožnjami, ki jih predstavljajo tuji teroristični bojevniki, ki so trenutno v Siriji in Iraku. Medtem ko v celoti spoštujeta primarne odgovornosti držav članic v zvezi s temi vprašanji, pa podpora in sodelovanje na ravni EU državam članicam pomagata obravnavati skupne izzive: pregon storilcev terorističnih kaznivih dejanj, preprečevanje neodkritih primerov vstopa na schengensko območje ter reintegracijo in rehabilitacijo vračajočih se terorističnih bojevnikov. Tako Komisija tesno sodeluje z državami članicami in ključnimi partnerskimi državami za zagotavljanje izmenjave dokazov z bojišč in njihove učinkovite uporabe za identifikacijo bojevnikov, njihovo odkrivanje na mejah EU in pregon. Memorandum o dokazih z bojišč iz leta 2020 102 , ki ga je objavil Eurojust, kaže, da je sicer veliko izzivov v zvezi s pridobivanjem takih podatkov in zagotavljanjem, da izpolnjujejo merila za dopustna dokazna sredstva, vendar lahko pomagajo privesti osumljence terorističnih kaznivih dejanj pred sodišče.

Komisija tudi olajšuje dialog z državami članicami in humanitarnimi akterji za zagotavljanje celovitega in dejanskega pregleda razmer v taboriščih v severovzhodni Siriji, kjer so družinski člani evropskih tujih terorističnih bojevnikov. Posebna pozornost se namenja položaju otrok v sirskih taboriščih. Komisija državam članicam pomaga tudi pri izmenjavi izkušenj o nacionalnih ukrepih in mehanizmih za boljše upravljanje rehabilitacije in reintegracije vračajočih se tujih terorističnih bojevnikov, pa tudi otrok. Mreža za ozaveščanje o radikalizaciji prav tako izvaja študijske obiske in zagotavlja prilagojeno svetovanje za boljše spoprijemanje z izzivi obsojenih oseb v postopku vračanja, zlasti po njihovi izpustitvi iz zapora, pa tudi z vlogo družin in lokalnih skupnosti pri prizadevanjih za reintegracijo.

Partnerstva in sodelovanje s tretjimi državami in partnerji v sosedstvu EU na področju boja proti terorizmu so prav tako bistvenega pomena za izboljšanje varnosti znotraj EU ter boljše povezovanje notranje in zunanje razsežnosti varnostne politike EU. Svet je pozval k nadaljnji okrepitvi zunanjega ukrepanja EU v boju proti terorizmu 103 s poudarkom na Zahodnem Balkanu, v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu, v Sahelu, Afriškem rogu in Aziji. To delo se nadaljuje z uporabo vseh orodij zunanjega delovanja, vključno z dialogi za boj proti terorizmu na visoki ravni ter mrežo 17 strokovnjakov za boj proti terorizmu/varnost 104 , napotenih v okviru delegacij EU, ki je še naprej zagotavljala podporo, olajševala sodelovanje in spodbujala krepitev zmogljivosti. Zdaj se razmišlja o možnosti krepitve in razširitve te mreže.

Skupni akcijski načrt iz leta 2018 o boju proti terorizmu za Zahodni Balkan ter priloženi dvostranski sporazumi, podpisani leta 2019 z vsako partnerico 105 , se osredotočajo na regijo, ki je ključnega pomena za skupne varnostne cilje in zaščito ljudi, ki živijo v EU. Po ministrskem forumu EU – Zahodni Balkan o pravosodju in notranjih zadevah z dne 22. oktobra 2020 so EU in partnerice z Zahodnega Balkana ponovile zavezanost izvajanju ciljev skupnega akcijskega načrta po letu 2020 106 . Sodelovanje z Zahodnim Balkanom vključuje vodenje tekočih operacij vračanja tujih terorističnih bojevnikov in njihovih družinskih članov ter nadaljnje vključevanje v dejavnosti za boj proti radikalizaciji. EU še naprej redno sodeluje v boju proti terorizmu na Bližnjem vzhodu, v Severni Afriki in Srednji Aziji 107 . Delo s Srednjo Azijo je osredotočeno na obravnavanje kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih groženj. Skupni odbor za sodelovanje pri EU in Svetu za sodelovanje med Zalivom in EU je zasedal 25. junija 2020 in obravnaval vprašanja, med katerimi so bili tudi boj proti radikalizaciji in boj proti financiranju terorizma in pranju denarja, kibernetska varnost in sodelovanje z Europolom. EU je konec leta 2019 sodelovala z Natom pri prvi presoji kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih groženj v eni od zalivskih držav. Ob koncu leta 2019 je bilo skupaj približno 465 milijonov EUR namenjenih tekočim projektom za boj proti terorizmu in preprečevanje nasilnega ekstremizma zunaj EU, kar pomeni 15-odstotno povečanje v primerjavi z letom prej.

EU je še naprej poglabljala sodelovanje z Združenimi narodi 108 na področju boja proti terorizmu, in sicer z Uradom Združenih narodov za boj proti terorizmu in izvršnim direktoratom za boj proti terorizmu, vključno z letnimi dialogi na visoki ravni, nedavno pa tudi z dejavnim sodelovanjem na virtualnem tednu boja proti terorizmu, ki so ga Združeni narodi organizirali poleti 2020. Komisija je prav tako pozorno spremljala razprave o reviziji opredelitve terorističnih kaznivih dejanj v Konvenciji Sveta Evrope o preprečevanju terorizma in spodbujala njihovo tesno uskladitev z opredelitvami v pravu EU. Nadaljevalo se je dobro sodelovanje Nata in EU na področju boja proti terorizmu ter kemičnega, biološkega, radiološkega in jedrskega materiala z izmenjavo informacij o krepitvi zmogljivosti za preprečevanje podvajanja in zagotavljanje dopolnjevanja.

2.Boj proti organiziranemu kriminalu

Organizirani kriminal je v porastu, postaja čedalje bolj čezmejen in se seli na splet.

Europolova ocena ogroženosti zaradi hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (SOCTA 2017).

Ukrepanje Komisije je vključevalo boj proti drogam, nezakonitemu strelnemu orožju, finančnemu kriminalu, nezakonitemu uvozu predmetov kulturne dediščine, trgovini z ljudmi ali okoljski kriminaliteti, s čimer je Komisija podpirala organe kazenskega pregona in pravosodne organe v državah članicah, pa tudi partnerje v sosedstvu. Ključnega pomena 109 je bilo tudi sodelovanje s tretjimi državami, zlasti v sosedstvu, kot je Zahodni Balkan, in z mednarodnimi organizacijami, vključno z Uradom Združenih narodov za droge in kriminal 110 .

Leta 2019 je Europolov center za boj proti hudim kaznivim dejanjem in organiziranemu kriminalu prejel in obravnaval skoraj 55 000 operativnih prispevkov, kar pomeni 12-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2018. Glede na število podprtih operacij je pomagal državam v 726 primerih 111 . Prav tako je ključno, da je zakonodajni okvir o organiziranem kriminalu 112 , ki poskuša uskladiti zakone držav članic o inkriminaciji kaznivih dejanj, povezanih s sodelovanjem v hudodelskih združbah, in določa kazni za ta kazniva dejanja, v celoti prenesen v zakonodajo vseh držav članic. Komisija je začela izvajati študijo za analizo načinov, kako okrepiti to zakonodajo. Nadaljnji ukrepi za okrepitev boja proti organiziranemu kriminalu v EU bodo opredeljeni v agendi EU za boj proti organiziranemu kriminalu, ki bo sprejeta v prvem četrtletju leta 2021.

Začasno zavarovanje in odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, sta med najučinkovitejšimi sredstvi za boj proti organiziranemu kriminalu. Novi Center za finančni in gospodarski kriminal, ustanovljen junija 2020 pri Europolu, bo okrepil operativno podporo, ki se zagotavlja državam članicam in organom EU na področju finančnega in gospodarskega kriminala, in spodbujal sistematično uporabo finančnih preiskav. Svet je v podporo prizadevanjem EU glede učinkovitejšega ugotavljanja, zamrznitve in zaplembe sredstev, pridobljenih s kaznivim dejanjem, junija 2020 sprejel sklepe o okrepitvi finančnih preiskav za boj proti hudim kaznivim dejanjem in organiziranemu kriminalu. 113 Komisija bo leta 2021 pregledala zakonodajo o začasnem zavarovanju in odvzemu premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem 114 , in o uradih za odvzem premoženjske koristi 115 .

Za boj proti organiziranemu kriminalu so potrebni zaščitni ukrepi za zagotavljanje učinkovitega poteka dela organov kazenskega pregona v okviru osnovnih omejitev, kot je varstvo osebnih podatkov. Direktiva o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj iz leta 2016 116 varuje temeljne pravice do varstva podatkov, kadar organi kazenskega pregona osebne podatke uporabljajo za namene kazenskega pregona. Zagotavlja ustrezno varstvo osebnih podatkov žrtev, prič in osumljencev kaznivih dejanj, poleg tega pa lajša čezmejno sodelovanje v boju proti kriminalu in terorizmu. Rok za prenos direktive o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj, v nacionalno zakonodajo se je iztekel 6. maja 2018. Do danes je večina držav članic sprejela zakonodajo o prenosu navedene direktive. Vendar nekateri postopki za ugotavljanje kršitev še potekajo 117 . Komisija zdaj ocenjuje skladnost nacionalne zakonodaje za prenos z Direktivo.

Boj proti prepovedanim drogam

Komisija je julija 2020 na podlagi sedanjih strategij EU na področju drog 118 sprejela novo agendo in akcijski načrt EU za boj proti drogam za obdobje 2021–2025 119 . Ta določa politični okvir in prednostne naloge za ukrepanje v naslednjih petih letih. Glavni cilji agende so: (1) okrepljeni varnostni ukrepi proti nedovoljeni trgovini z drogami od organiziranih kriminalnih združb do upravljanja zunanjih meja ter nedovoljenega razpečevanja in proizvodnje; (2) intenzivnejše preprečevanje, vključno z ozaveščanjem o škodljivih učinkih drog, zlasti o sovpadanju uporabe drog, nasilja in drugih kaznivih dejanj, ter (3) obravnavanje škode, povezane z drogami, prek dostopa do zdravljenja ter zmanjševanja tveganja in škode ter uravnoteženega pristopa k vprašanju drog v zaporih. Komisija je 30. novembra 2020 sprejela tudi oceno politike EU na področju predhodnih sestavin, v kateri je ugotovila, da so potrebni dodatni ukrepi za preprečevanje dostopa organiziranim kriminalnim združbam v EU do kemikalij, ki jih potrebujejo za proizvodnjo prepovedanih sintetičnih drog 120 .

EU je financirala tudi konkretne projekte za okrepitev boja proti drogam, kot je forum civilne družbe o drogah. Evropsko poročilo o drogah 2020, ki ga je Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami objavil 22. septembra 2020 121 , kaže zadnje trende glede uporabe drog in tržne trende v EU, Turčiji in na Norveškem. Kaže porast razpoložljivosti kokaina z rekordno visokimi zaseženimi količinami (181 ton), skorajda podvojene zasežene količine heroina (9,7 tone) in veliko razpoložljivost drog z visoko stopnjo čistosti v EU. Prav tako preučuje pojav novih sintetičnih opioidov, ki vzbujajo še posebne skrbi za zdravje, ter obravnava izzive, ki jih je povzročila pandemija COVID-19. 

Delo na področju boja proti drogam se nadaljuje na številnih različnih ravneh. Zakonodajni sveženj o novih psihoaktivnih snoveh je bil sprejet jeseni 2017 122 in se je začel v celoti uporabljati novembra 2018. Zoper pet držav članic še vedno potekajo postopki za ugotavljanje kršitev 123 . Sprejet je bil prvi delegirani akt, ki opredeljuje novo psihoaktivno snov (izotonitazen) kot drogo 124 .

Na mednarodnem prizorišču je bila EU dejavna v Komisiji ZN za droge 125 , in sicer si je prizadevala za posodobitev v zvezi z vključitvijo novih psihoaktivnih snovi v tabele 126 ter za ponovno vključitev konoplje in konoplji podobnih snovi v tabele 127 . Svet je odobril dva nova dialoga o drogah s Kitajsko in Iranom 128 , Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami pa je dosegel napredek pri ureditvah s tretjimi državami 129 .

Boj proti finančnemu kriminalu

Sprejeta je bila nova zakonodaja za okrepitev boja proti finančnemu kriminalu in pranju denarja. Leta 2019 je bila sprejeta direktiva o lažji uporabi finančnih in drugih informacij za namene preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja ali pregona nekaterih kaznivih dejanj, ki za namene boja proti hudim kaznivim dejanjem organom kazenskega pregona in uradom za odvzem premoženjske koristi omogoča dostop do nacionalnih centraliziranih registrov bančnih računov. Cilj direktive je tudi izboljšati sodelovanje med organi kazenskega pregona in finančnoobveščevalnimi enotami in olajšati izmenjavo informacij med njimi. Komisija je junija 2020 objavila poročilo z naslovom „Povrnitev in odvzem sredstev: Zagotavljanje, da se kriminal ne splača“ 130 . V njem je opozorila na možnosti za večjo usklajenost ureditev na področju povrnitve sredstev 131 za posodobitev zakonodaje EU o povrnitvi sredstev in krepitev zmogljivosti nacionalnih organov za boj proti organiziranemu kriminalu. Z zunanjo študijo se je začela nadaljnja analiza povrnitve sredstev. Uredba o vzajemnem priznavanju sklepov o začasnem zavarovanju in sklepov o odvzemu 132 se bo začela uporabljati 19. decembra 2020 ter bo precej okrepila sodelovanje med državami članicami.

Komisija je maja 2020 za okrepitev okvira EU sprejela akcijski načrt za celovito politiko Unije o preprečevanju pranja denarja in boju proti financiranju terorizma 133 . Svet je 5. novembra sprejel sklepe o preprečevanju pranja denarja in boju proti financiranju terorizma 134 , v katerih je Komisijo pozval, naj se posveti enotnim pravilom, uvedbi neodvisnega nadzornika in usklajevanju finančnoobveščevalnih enot. Komisija v skladu s sklepi Sveta o okrepitvi finančnih preiskav 135 tudi ocenjuje potrebo po medsebojni povezavi centraliziranih registrov bančnih računov, kar bi precej pospešilo dostop finančnoobveščevalnih enot in organov kazenskega pregona do informacij o bančnih računih. Vzporedno se nadaljujejo prizadevanja za zagotovitev, da države članice uspešno izvajajo najnovejše standarde EU. Cilj pravil v okviru pete direktive o preprečevanju pranja denarja je zagotoviti večjo preglednost lastniških struktur gospodarskih subjektov. Rok za prenos navedene direktive v nacionalno zakonodajo se je iztekel 1. januarja 2020, Komisija pa je postopke za ugotavljanje kršitev uvedla zoper 16 držav članic 136 . Drugi pomemben ukrep je nova uredba o kontroli gotovine 137 , ki je bila sprejeta oktobra 2018, uporabljala pa se bo od 3. junija 2021. Z njo se bo izboljšal obstoječi sistem kontrol gotovine, ki se vnaša v Unijo ali iznaša iz nje, izvedbene določbe pa se še pripravljajo.

Na zunanjepolitičnem področju se še naprej prizadeva za podporo partnerskim državam pri obravnavanju pranja denarja in financiranju terorizma. V tem okviru igrajo Evropska služba za zunanje delovanje in delegacije EU ključno vlogo pri spodbujanju in podpiranju političnega sodelovanja s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, kot je Projektna skupina za finančno ukrepanje (FATF).

Komisija je za dopolnitev teh prizadevanj uvedla globalni mehanizem za zagotavljanje podpore partnerskim državam zunaj EU pri vzpostavitvi učinkovitih okvirov za preprečevanje pranja denarja/boj proti financiranju terorizma v skladu z mednarodnimi standardi. Cilj ukrepov v vrednosti 20 milijonov EUR je tudi spodbujati sodelovanje med finančnimi in pravosodnimi akterji na nacionalni, regionalni in mednarodni ravni.

Boj proti korupciji

Korupcija je samostojno kaznivo dejanje, pa tudi kaznivo dejanje, ki omogoča organizirani kriminal. Preprečevanje in boj proti korupciji bosta predmet rednega nadzora in ocene pravnega okvira držav članic v skladu z na novo vzpostavljenim mehanizmom pravne države 138 . Prvo poročilo o stanju pravne države v EU je bilo sprejeto 30. septembra 2020 139 . Pokazalo je, da imajo številne države članice visoke standarde pravne države, vendar pomembni izzivi še vedno niso premagani. Poročilo zajema vse države članice z objektivnimi in dejanskimi letnimi ocenami s ciljem razviti boljšo ozaveščenost in razumevanje razvoja dogodkov v posameznih državah članicah, ko se pojavijo, da bi se lahko opredelilo tveganja, razvilo morebitne rešitve in pravočasno zagotovilo podporo. Evropsko javno tožilstvo (EJT) bo preganjalo kazniva dejanja, storjena zoper proračun EU, v tej fazi v 22 sodelujočih državah EU. Pooblaščen bo za preiskovanje, kazenski pregon in obtožbe odgovornih za kazniva dejanja, storjena zoper proračun EU, kot so goljufija, korupcija ali hude čezmejne goljufije na področju DDV. EJT naj bi začel delovati v prvem četrtletju leta 2021 140 .  

Komisija trenutno ocenjuje prenos pravil, določenih v direktivi o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava 141 , v nacionalno zakonodajo, postopke za ugotavljanje kršitev pa je uvedla proti tistim državam članicam, ki niso priglasile popolnega prenosa 142 . Leta 2021 bo Komisija sprejela poročilo o oceni obsega, v katerem so države članice sprejele potrebne ukrepe za uskladitev z direktivo.

Boj proti nedovoljeni trgovini s predmeti kulturne dediščine

Glavni cilj uredbe o vnosu in uvozu predmetov kulturne dediščine 143 , sprejete junija 2019, je zaustaviti uvoz nezakonito izvoženih predmetov kulturne dediščine iz njihove izvorne države v Unijo. Za zagotavljanje njenega pravilnega izvajanja Komisija zdaj pripravlja sprejetje izvedbenih določb, vključno s centraliziranim elektronskim sistemom za uvoz predmetov kulturne dediščine, ki bo omogočal shranjevanje in izmenjavo informacij med državami članicami in potrebne uvozne formalnosti 144 . Pravilo splošne prepovedi bo začelo veljati do konca leta 2020 ter bo carinskim organom držav članic zagotavljalo pravna sredstva za kontrolo in ukrepanje v zvezi s pošiljkami, ki morda vsebujejo predmete kulturne dediščine, nezakonito izvožene iz njihove izvorne države.

Boj proti nezakoniti trgovini s strelnim orožjem

Komisija je 24. julija 2020 objavila novi akcijski načrt EU glede trgovine s strelnim orožjem za obdobje 2020–2025 145 . Na ministrski konferenci ministric in ministrov EU in Zahodnega Balkana za zunanje oziroma notranje zadeve na visoki ravni, ki je potekala 31. januarja 2020, je bila poudarjena potreba po odločnejšem ukrepanju za boj proti nezakoniti trgovini s strelnim orožjem. Akcijski načrt vključuje posebne ukrepe za izboljšanje pravnega nadzora nad strelnim orožjem, poznavanja groženj, povezanih s strelnim orožjem, sodelovanja na področju kazenskega pregona in mednarodnega sodelovanja s poudarkom na jugovzhodni Evropi. Komisija je sprejela ukrepe za zagotovitev, da bodo države članice direktivo o nadzoru nabave in posedovanja orožja, sprejeto maja 2017 146 , v celoti prenesle v nacionalno zakonodajo. Vendar mora deset držav članic popoln prenos navedene direktive 147 še priglasiti, velika večina držav članic pa še ni prenesla izvedbene zakonodaje, ki je sledila. Komisija je posledično uvedla postopke za ugotavljanje kršitev 148 . Poleg tega podrobno ocenjuje priglašene ukrepe za prenos, o izvajanju navedene direktive pa bo poročala v prvi polovici leta 2021. Začela je tudi ocenjevati morebitno posodobitev pravnega okvira o ukrepih v zvezi z uvozom, izvozom in tranzitom strelnega orožja 149 .

Boj proti trgovini z ljudmi

V strategiji za varnostno unijo je poudarjena potreba po razvoju novega strateškega pristopa k izkoreninjenju trgovine z ljudmi v okviru agende za boj proti organiziranemu kriminalu. Poleg tega, kot določa člen 20 direktive o boju proti trgovini z ljudmi 150 , je Komisija oktobra 2020 objavila tretje poročilo o napredku v boju proti trgovini z ljudmi. 151  

To kaže napredek pri transnacionalnem sodelovanju, čezmejnem kazenskem pregonu in pravosodnih operativnih ukrepih; vzpostavitev nacionalnih in nadnacionalnih mehanizmov za napotitev žrtev in razvoj baze znanja o trgovini z ljudmi. Države članice čedalje pogosteje uporabljajo agencije EU za izmenjavo informacij, izvajanje skupnih ukrepov in skupne preiskovalne skupine za boj proti trgovini z ljudmi v EU in zunaj nje 152 . Operativno sodelovanje je prineslo otipljive rezultate, zlasti v okviru Evropske večdisciplinarne platforme proti grožnjam kriminala: leta 2019 je bilo na podlagi njenega dela opravljenih 825 aretacij, prepoznanih je bilo 8 824 osumljencev in 1 307 morebitnih žrtev, vključno z 69 otroki. Prepoznanih ali razbitih je bilo 94 organiziranih kriminalnih združb, vpletenih v ta kazniva dejanja, na bančnih računih, v podjetjih in na spletnih domenah pa so bila zamrznjena sredstva v višini 1,5 milijona EUR. Komisija je 18. oktobra 2020, na dan boja proti trgovini z ljudmi v EU, objavila študiji o stroških trgovine z ljudmi ter o nacionalnih in nadnacionalnih mehanizmih za napotitev 153 .

Tihotapljenje migrantov

Evropski center za boj proti tihotapljenju migrantov je poročal o nadaljnjem porastu dejavnosti tihotapljenja migrantov, večinoma na Zahodnem Balkanu in v sosednjih državah, pa tudi o sekundarnih gibanjih v EU. Europol je leta 2019 pomagal odkriti 14 218 osumljencev, ki so dejavni na področju trgovine z migranti 154 . Maja 2020 je ustanovil tematsko skupino za tožilce, ki delujejo na področju tihotapljenja migrantov, kot pomembno vozlišče za redno povezovanje ključnih pravosodnih akterjev na nacionalni ravni v državah članicah EU in v podporo njihovemu skupnemu operativnemu odzivu 155 .

Boj proti okoljski kriminaliteti

Okoljska kriminaliteta zajema dejanja, ki kršijo okoljsko zakonodajo in povzročajo ali lahko povzročijo znatno škodo ali tveganje za okolje in zdravje ljudi 156 . Med najpomembnejšimi področji okoljske kriminalitete so nezakonit izpust ali izlitje snovi v zrak, vodo ali tla, nezakonita trgovina s prostoživečimi vrstami, nezakonita trgovina z ozonu škodljivimi snovmi in nezakonita pošiljka ali odmetavanje odpadkov. Nedavne ocene direktive o okoljski kriminaliteti 157 , ki je pokazala napredek, dosežen pri razvoju evropskega okvira, ni spremljal znaten učinek na terenu, med drugim niti v smislu boljšega čezmejnega sodelovanja niti v smislu enotnejših kazni v državah članicah. Zlasti ni bilo doseženih več obsodb in niso bile naložene bolj odvračilne kazni v državah članicah. Zato je bila sprejeta odločitev za pregled Direktive do konca leta 2021.

Eurojust je skupaj z Evropsko mrežo tožilcev za okolje (ENPE) 29. in 30. oktobra 2019 priredil konferenco z naslovom „Mednarodno sodelovanje v boju proti okoljski kriminaliteti“ za ozaveščanje in spodbujanje čezmejnega sodelovanja med tožilci in drugimi strokovnjaki na področju okoljske kriminalitete v EU in zunaj nje.

Akcijski načrt proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami, sprejet leta 2016, se trenutno ocenjuje. Poseben ukrep je projekt, ki bo potekal do januarja 2021 ter s katerim se poskuša preprečiti nezakonito trgovino s prostoživečimi vrstami v EU in preko nje z uporabo interneta in storitvami dostave paketov, da bi se prekinile in razbile kibernetske kriminalne mreže, ki trgujejo s prostoživečimi vrstami 158 .

V.TRDEN EVROPSKI VARNOSTNI EKOSISTEM

Prava in učinkovita varnostna unija mora biti skupni cilj vseh delov družbe. Vlade, organi kazenskega pregona, zasebni sektor, izobraževalne ustanove ter državljanke in državljani sami morajo biti dejavni, opremljeni in ustrezno povezani, da bi se povečala pripravljenost in odpornost vseh, zlasti najranljivejših, žrtev in prič.

1.Sodelovanje in izmenjava informacij

Eden od najpomembnejših načinov, kako lahko EU prispeva k zaščiti državljank in državljanov, je pomagati do dobrega sodelovanja tistim, ki so odgovorni za varnost. Sodelovanje in izmenjava informacij sta močni orodji za boj proti kriminalu in terorizmu, spopadanje z grožnjami, kot je kibernetska varnost, ter uveljavljanje pravice. Številna orodja so bila uvedena v podporo izmenjavi informacij med organi kazenskega pregona in pravosodnimi organi.

Danes Komisija sprejema revidirana pooblastila za Europol 159 , s katerimi bodo v njegovo delo vnesene številne ciljno usmerjene izboljšave. To bo Europolu omogočalo boljše spoprijemanje s spreminjajočo se naravo kaznivih dejanj, storjenih s pomočjo interneta, in s finančnim kriminalom. Okrepilo bo sodelovanje z zasebnim sektorjem in uskladilo določbe o varstvu podatkov z obstoječimi pravili EU.

Europol in druge agencije EU, kot so Frontex, CEPOL in Eurojust, so ob podpori Komisije še naprej razvijale politični cikel EU proti hudim oblikam mednarodnega kriminala in mednarodnemu organiziranemu kriminalu, tj. „Evropsko večdisciplinarno platformo proti grožnjam kriminala“ ( EMPACT ) 160 . Sodelovanje v okviru platforme EMPACT je še naprej učinkovito orodje proti organiziranemu kriminalu v Evropi, na primer v okviru „dni skupnega ukrepanja“ septembra, oktobra in novembra 2020 161 . To jasno kaže vrednost sodelovanja. Prav tako je pripomoglo k doseganju ciljev, ki jih je težje količinsko opredeliti: izboljšano stanje na področju obveščevalnih podatkov, izboljšano usposabljanje in krepitev zmogljivosti, preprečevanje, sodelovanje, s partnerji zunaj EU in boj proti spletni kriminaliteti 162 . Na podlagi neodvisne ocene političnega cikla EU za obdobje 2018–2021/EMPACT leta 2020 163 je bilo ugotovljeno, da je čedalje pomembnejše in učinkovitejše pri spoprijemanju z najbolj perečimi grožnjami, ki jih predstavljajo organizirane kriminalne združbe. Dodana vrednost se ustvarja z zagotavljanjem platforme za sodelovanje, ki državam članicam omogoča, da dosegajo boljše rezultate v boju proti hudim kaznivim dejanjem in organiziranemu kriminalu, kot če bi se s temi težavami spoprijemale same. V oceni so bile prav tako označene priložnosti in podana priporočila za nadaljnji razvoj tega zelo koristnega orodja za sodelovanje za naslednji cikel 2022–2025.

Komisija bo leta 2021 začela pobudo za kodeks EU o policijskem sodelovanju za poenostavitev, okrepitev, razvoj, posodobitev in olajševanje sodelovanja ustreznih nacionalnih agencij na področju kazenskega pregona. To bo v veliko podporo državam članicam pri boju proti hudim oblikam kriminala ter organiziranemu kriminalu in terorizmu.

Sodelovanje je potrebno tudi med policijo in drugimi ključnimi organi kazenskega pregona, pa tudi z agencijami, kot je carina. Carina EU ima ključno vlogo pri zagotavljanju varnosti zunanjih meja in dobavne verige ter tako prispeva k notranji varnosti Evropske unije. Nove in nastajajoče grožnje se dotikajo glavnih povezav med carinskimi organi in organi kazenskega pregona, pri čemer se še zlasti poudarjajo vrednost carinske kontrole pri „odkrivanju/preprečevanju“ in vodilna vloga carine v zvezi z blagom. Komisija podpira in spodbuja sodelovanje med carino in Europolom 164 , ki neposredno vpliva na ukrepanje na področjih, ki vključujejo strelno orožje, okoljsko kriminaliteto, financiranje kaznivih dejanj in kibernetsko kriminaliteto. Carinski organi zdaj sodelujejo pri številnih ukrepih proti hudim oblikam mednarodnega kriminala in mednarodnemu organiziranemu kriminalu 165 , ki jih vodi Europol, pa tudi pri usposabljanjih, ki jih izvaja CEPOL. Te dejavnosti pomagajo spodbujati in še naprej razvijati medagencijsko sodelovanje ter krepiti sodelovanje med ključnimi akterji.

Za boljšo izmenjavo informacij med pravosodnimi organi in organi kazenskega pregona v EU so nepogrešljivi trdni in učinkoviti informacijski sistemi. Schengenski informacijski sistem (SIS) je bil prav tako okrepljen s posodobljenimi pravili, ki obravnavajo morebitne vrzeli z uvedbo dodatnih kategorij razpisov ukrepov, razširitvijo seznama predmetov, za katere se lahko vnese razpis ukrepa, pa tudi z odobritvijo novih vrst podatkov, ki se vnesejo v sistem 166 . Nova pravila so začela veljati 28. decembra 2018 in bi morala začeti v celoti delovati do decembra 2021 167 .

Podobno je bil leta 2019 evropski informacijski sistem kazenskih evidenc (ECRIS) dopolnjen z dodatnim sistemom, ki omogoča učinkovito izmenjavo informacij iz kazenskih evidenc državljanov tretjih držav, obsojenih v EU (ECRIS-TCN). Prizadevanja za tehnični razvoj in izvajanje tega novega centraliziranega sistema se nadaljujejo, predvidoma pa naj bi začel veljati leta 2023.

Komisija je 24. julija 2020 sprejela Poročilo o pregledu direktive o uporabi podatkov iz evidence podatkov o potnikih (PNR) 168 , v katerem je pregledala prvi dve leti uporabe direktive PNR. 169 Poročilo kaže, da razvoj sistema PNR na ravni EU dobro napreduje. Uporaba podatkov iz PNR je ključnega pomena v boju proti terorizmu, hudim kaznivim dejanjem in organiziranemu kriminalu ter je že prinesla oprijemljive rezultate. Le ena država članica Komisiji še ni priglasila popolnega prenosa navedene direktive v nacionalno zakonodajo 170 . Komisija ji je 3. decembra 2020 poslala obrazloženo mnenje, ker ji ni priglasila popolnega prenosa navedene direktive v nacionalno zakonodajo.

Komisija je 9. septembra 2020 objavila oceno direktive o predhodnih podatkih o potnikih (API) iz leta 2004 171 . V njej so poudarjene številne pomanjkljivosti in neskladnosti, ki bodo obravnavane v prihodnji reviziji obstoječega zakonodajnega okvira. Druga ključna instrumenta, ki se nadalje preučujeta, sta Prümska sklepa 172 , ki ju bo treba obravnavati z vidika operativnega, tehnološkega in forenzičnega razvoja ter razvoja na področju varstva podatkov.

Sodelovanje mora presegati meje EU za sodelovanje s ključnimi tretjimi državami v boju proti terorizmu in organiziranemu kriminalu. Svet je 13. maja 2020 odobril začetek pogajanj z Novo Zelandijo o izmenjavi osebnih podatkov med Europolom in Novo Zelandijo. Pogajanja s Turčijo še potekajo, nobenega napredka pa ni bilo pri pogajanjih z Alžirijo, Egiptom, Izraelom, Jordanijo, Libanonom, Marokom in Tunizijo o izmenjavi osebnih podatkov za boj proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu. Poleg tega je Komisija 19. novembra 2020 sprejela Priporočilo za sklep Sveta o pooblastilu za začetek pogajanj o sporazumih med Evropsko unijo in desetimi tretjimi državami o sodelovanju med Eurojustom in navedenimi tretjimi državami glede izmenjave osebnih podatkov 173 .

Kar zadeva mednarodno sodelovanje pri izmenjavi PNR za namene boja proti terorizmu in hudim kaznivim dejanjem, je Svet odobril začetek pogajanj za podpis sporazuma PNR z Japonsko. 174 Medtem se dokončujejo skupne ocene obstoječih sporazumov EU in ZDA ter EU in Avstralije. Komisija je začela tudi postopek pregleda sedanjega splošnega pristopa glede prenosa podatkov PNR tretjim državam. 175

Komisija sodeluje tudi z OZN, da bi povečala zmogljivost partnerskih držav za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in pregon terorističnih kaznivih dejanj in drugih hudih kaznivih dejanj z zbiranjem in analizo podatkov o potnikih, in sicer predhodnih informacij o potnikih in evidenc podatkov o potnikih.

Komisija se je vključila v postopek olajševanja prenosa podatkov PNR v skladu s pravnimi zahtevami EU v okviru novih standardov PNR 176 , ki jih je sprejela Mednarodna organizacija civilnega letalstva (ICAO). 177 Svet ICAO je 23. junija 2020 sprejel nove standarde in priporočene prakse glede PNR 178 , njene pogodbenice pa morajo do 30. januarja 2021 ICAO obvestiti o morebitnih razlikah med njihovimi nacionalnimi zakonodajnimi praksami ter novimi standardi in priporočenimi praksami glede PNR.

2. Prispevek trdnih zunanjih meja

Sodobno in učinkovito upravljanje zunanjih meja je ključnega pomena za zagotavljanje varnosti državljank in državljanov EU. Vključevanje vseh ustreznih akterjev za kar največjo varnost na mejah in zagotavljanje ustreznih orodij ima lahko resničen učinek pri preprečevanju čezmejnega kriminala in terorizma. V novem paktu o migracijah in azilu 179 je med drugim poudarjena tudi potreba po trdnem in pravičnem upravljanju zunanjih meja, vključno s preverjanjem identitete, zdravstvenimi in varnostnimi pregledi. To je del celovitega pristopa, ki kaže, kako je politika o migracijah, azilu, vključevanju in upravljanju meja odvisna od napredka na vseh ravneh.

V novem paktu je poudarjeno, da je učinkovito schengensko območje nepogrešljivo za migracijsko politiko in da tudi močno vpliva na varnost. O tem se je razpravljalo na prvem schengenskem forumu, ki je potekal 30. novembra 2020. Predstavniki držav članic in Evropskega parlamenta so soglašali o pomenu učinkovitega schengena, ki državljanom prinaša koristi v smislu prostega gibanja, a tudi v smislu varnosti. Ta proces bo vključen v novo schengensko strategijo, ki bo predložena leta 2021. Schengenski ocenjevalni in spremljevalni mehanizem je ključno orodje za zagotavljanje vzajemnega zaupanja ter boljšega in skladnejšega izvajanja schengenskega pravnega reda, vključno z njegovimi posledicami za varnost. To je bila pomembna tema poročila, sprejetega 25. novembra 180 , v katerem so zagotovljene aktualne informacije o stanju v zvezi z izvajanjem schengenskega pravnega reda ter je povzeto delovanje schengenskega ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma.

Namen uredb o interoperabilnosti 181 je, da bi obstoječi in novi ali posodobljeni informacijski sistemi EU za upravljanje varnosti, meja in migracij skupaj pametneje in učinkoviteje delovali. Z interoperabilnostjo informacijskih sistemov EU se bosta izboljšali uspešnost in učinkovitost kontrol na zunanjih mejah, kar bo prispevalo tako k preprečevanju nezakonitega priseljevanja kot tudi k visoki stopnji varnosti. To bo dragoceno dodatno orodje za organe kazenskega pregona in mejne organe 182 . Države članice, pridružene schengenske države in ustrezne agencije Unije (eu-LISA, Evropska agencija za mejno in obalno stražo ter Europol) morajo biti pripravljene, Komisija pa spremlja priprave in njihovo pripravljenost, da bi zagotovila popolno izvajanje uredb do konca leta 2023.

Sozakonodajalca sta 8. decembra 2020 dosegla začasni sporazum o predlogu za posodobitev vizumskega informacijskega sistema (VIS) 183 .

Vendar je še vedno treba sprejeti nekaj ključnih zakonodajnih aktov. Evropski parlament mora potrditi svojo pripravljenost za sodelovanje s Svetom pri spremembah 184 Evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) 185 .

Povezave med ustreznimi informacijskimi sistemi za analizo varnostnih tveganj so ključne za okrepitev naše varnosti. Krepitev sodelovanja med carinskimi organi in organi za upravljanje meja ter sinergij med njihovimi informacijskimi sistemi v skladu z ustreznim sistemom zavor in ravnovesij, vključno z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov in zakonodajo o zasebnosti, je prednostna naloga akcijskega načrta za dvig carinske unije na naslednjo raven z dne 28. septembra 2020 186 . V predhodni oceni, ki jo je Komisija izvedla s policijskimi in carinskimi strokovnjaki iz držav članic, je zlasti priporočeno povezovanje schengenskega informacijskega sistema (SIS) in podatkov Europola s carinskim sistemom nadzora uvoza (ICS2) 187 , zdaj pa se bo začela izvajati študija izvedljivosti.

Uredba o evropski mejni in obalni straži 188 je začela veljati decembra 2019 in pomeni temeljito prenovo zmogljivosti in orodij EU za krepitev zunanjih meja EU. Na podlagi tega se bo lahko prispevek meja k varnosti precej povečal. Z novim pooblastilom se krepi zmožnost agencije Frontex za podpiranje držav članic pri upravljanju zunanjih meja in vračanju ter razširjajo možnosti za sodelovanje s tretjimi državami. Trenutno poteka delo za zagotavljanje pripravljenosti stalne enote evropske mejne in obalne straže na njeno prvo napotitev 1. januarja 2021.

EU je junija 2019 uvedla strožje varnostne standarde za osebne izkaznice, da bi olajšala prosto gibanje državljanov EU, hkrati pa zmanjšala število identitetnih prevar 189 . Države članice morajo začeti izdajati osebne izkaznice in dokumente za prebivanje v skladu z novimi varnostnimi standardi avgusta 2021. Večina jih trenutno usklajuje zasnovo dokumentov z zahtevami iz navedene uredbe.

3. Krepitev raziskav in inovacij na področju varnosti

Raziskave na področju varnosti in spodbujanje inovacij podpirajo usklajen odziv EU na zapletene izzive in omogočajo sprejemanje konkretnih ukrepov za zmanjševanje tveganj. Varnostna unija je eno od štirih prednostnih področij v okviru delovnega programa v obdobju 2018–2020 za Obzorje 2020 190 , ki predstavlja 50 % vseh javnih sredstev za raziskave na področju varnosti v EU. Na razpisih za raziskave na področju varnosti za leto 2019 v okviru programa Obzorje 2020 je bilo izbranih 42 projektov, ki bodo skupno prejeli 253 milijonov EUR sredstev EU. Delo bo vključevalo zaščito infrastrukture, povečanje odpornosti proti nesrečam, boj proti kaznivim dejanjem in terorizmu, varovanje zunanjih meja in tudi izboljšanje digitalne varnosti. Okvirni proračun, ki je na voljo za projekte v letu 2020, znaša 265 milijonov EUR. To vključuje 20 milijonov EUR vreden razpis za zbiranje predlogov o umetni inteligenci, ki bo evropskim agencijam na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj pomagal nadgraditi zmogljivosti umetne inteligence, zapolniti vrzeli glede znanj in spretnosti na področju umetne inteligence in okrepiti sodelovanje. Pripravljalno delo, ki poteka v skladu z novim okvirnim programom za raziskave Obzorje Evropa, bo podpiralo izvajanje strategije EU za varnostno unijo, pa tudi upravljanje meja in varnostno razsežnost novega pakta o migracijah in azilu, politike EU za zmanjševanje tveganja nesreč in strategijo EU za pomorsko varnost 191 .

Raziskave na področju varnosti, ki jih je financirala EU, so se prav tako izkazale za učinkovite pri spodbujanju sodelovanja in podpiranju strokovnjakov za varnost med pandemijo COVID-19. 192 Podpora vključuje orodja za skupno ocenjevanje epidemiološkega tveganja in groženj ter ocenjevanje tveganj in nevarnosti kaznivih dejanj in njihovo preiskovanje.

Za zagotavljanje uvajanja inovativnih projektov morajo biti agencije EU vključene v obstoječe raziskovalno in inovacijsko okolje na področju varnosti. Po zasedanju Sveta za pravosodje in notranje zadeve oktobra 2019 agencije EU in Skupno raziskovalno središče Komisije zdaj vzpostavljajo, na podlagi svojih obstoječih pravnih pooblastil, inovacijsko vozlišče EU za notranjo varnost, ki bo delovalo kot sodelovalno omrežje njihovih laboratorijev za inovacije. Vozlišče bo usklajevalni mehanizem za podporo sodelujočih subjektov pri izmenjavi informacij in znanja, pripravi skupnih projektov ter razširjanju dognanj in razvitih tehnoloških rešitev, pomembnih za notranjo varnost 193 .

Evropski industrijski, tehnološki in raziskovalni strokovni center za kibernetsko varnost ter mreža nacionalnih koordinacijskih centrov so odziv Evrope za podporo inovacijam in industrijski politiki na področju kibernetske varnosti. Prizadevajo si okrepiti evropske zmogljivosti za kibernetsko varnost, zaščiti naše gospodarstvo in družbo pred kibernetskimi napadi, ohraniti raziskovalno odličnost in okrepiti konkurenčnost EU. V zvezi s tem trenutno potekajo tristranski pogovori.

4. Razvoj znanj in spretnosti ter ozaveščanje

Ozaveščenost o varnostnih vprašanjih ter pridobivanje znanj in spretnosti za obravnavanje morebitnih groženj sta bistvenega pomena za izgradnjo odpornejše družbe z bolje pripravljenimi podjetji, upravami in posamezniki. Prav tako je pomembno, da lahko žrtve uveljavljajo svoje pravice.

Strokovnjaki s področja kazenskega pregona in delavci v pravosodju

Omejitve zaradi pandemije COVID-19 so močno ohromile CEPOL, ki je moral od marca 2020 odpovedati vse načrtovane dejavnosti v svojih prostorih. Te posebne okoliščine so povzročile tudi čedalje večje povpraševanje po spletnih storitvah; v prvih štirih mesecih leta je zabeležil 30-odstotno povečanje virtualnih dejavnosti in 100-odstotno povečanje števila spletnih uporabnikov. Med prednostnimi področji usposabljanja za obdobje 2019–2021 194 so boj proti nezakonitemu priseljevanju, terorizmu, trgovini z ljudmi in kibernetski kriminaliteti ter spolni zlorabi otrok. Komisija zdaj pripravlja oceno Cepola, ki bo končana do julija 2021.  

Splošna javnost

Kampanja #SaferInternet4EU se je začela izvajati leta 2018 ob svetovnem dnevu varne rabe interneta. Dejavnosti so v zadnjih dveh letih dosegle skoraj 63 milijonov ljudi v EU, vključujejo pa nagrade, podporo učiteljem in kibernetsko higieno. Mreža centrov za varnejši internet je zagotovila več kot 1 800 novih virov, ki pokrivajo teme, kot so lažne novice, spletno nadlegovanje, pomisleki glede zasebnosti, pridobivanje oseb za spolne namene in kibernetska higiena.

Oktobra 2020 je EU obeleževala osmi evropski mesec kibernetske varnosti, ki spodbuja spletno varnost v EU. Namen letošnje kampanje je bilo obravnavanje varnostnih vprašanj, povezanih z digitalizacijo vsakdanjega življenja, ki jo je pandemija COVID-19 le še pospešila. Kampanja „Think Before U Click“, ki ljudi spodbuja, naj pomislijo, preden kliknejo, je izpostavila različne vidike kibernetske varnosti, da bi uporabniki lažje prepoznali kibernetske grožnje in se nanje pripravili. Zdaj potekajo priprave na evropski izziv na področju kibernetske varnosti, ki bo potekal leta 2021 v Pragi.

Ključno orodje za pomoč žrtvam kibernetske kriminalitete je kampanja No More Ransom (nič več odkupnin) 195 , tj. repozitorij brezplačnih orodij za dešifriranje, ki žrtvam pomaga, da se zoperstavijo napadalcem, ne da bi jim plačale odkupnino. Kampanja, ki jo podpira Europolov center za boj proti kibernetski kriminaliteti, je julija 2020 praznovala četrto obletnico delovanja, od njene vzpostavitve pa se je registriralo več kot 4,2 milijona obiskovalcev iz 188 držav, kar je preprečilo, da bi v žepih storilcev kaznivih dejanj po ocenah končalo 632 milijonov USD za zahtevane odkupnine. 

Komisija je 1. julija 2020 predstavila evropski program znanj in spretnosti 196 za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost. V njem so določeni ambiciozni količinski cilji za izboljšanje obstoječih znanj in spretnosti ter usposabljanja z novimi znanji in spretnostmi, kar je treba uresničiti v naslednjih petih letih. Vključeni so namenski ukrepi za povečanje števila diplomantk in diplomantov na področju znanosti, tehnologije, inženirstva, umetnosti in matematike, saj so ta znanja potrebna na najnovejših področjih, kot je kibernetska varnost. Komisija je 10. novembra 2020 v okviru petega evropskega tedna poklicnih spretnosti 2020 predstavila pakt za znanja in spretnosti. V njem spodbuja skupno ukrepanje za čim večje povečanje učinka naložb v izboljšanje obstoječih znanj in spretnosti ter usposabljanje na področju novih znanj in spretnosti. Skupaj s paktom so bila prva evropska partnerstva za znanja in spretnosti napovedana na treh področjih: in sicer v avtomobilski, mikroelektronski ter vesoljski in obrambni industriji.

Komisija je 30. septembra 2020 sprejela sklop političnih strategij, ki bodo pomembno vplivale na razvoj dolgoročne zmogljivosti EU za znanja in spretnosti na področju varnosti. Akcijski načrt za digitalno izobraževanje 2021–2027 197 bo gonilo visoko zmogljivega ekosistema digitalnega izobraževanja z okrepljenimi kompetencami za digitalno preobrazbo 198 . Istega dne je bilo sprejeto sporočilo o evropskem izobraževalnem prostoru do leta 2025 199 , ki se osredotoča na osnovna in digitalna znanja in spretnosti. V sporočilu o novem evropskem raziskovalnem prostoru za raziskave in inovacije 200 je določena pot za izboljšanje evropskega raziskovalnega in inovacijskega okolja ter pospešitev prehoda EU proti vodilnemu položaju na digitalnem področju, pa tudi za boj proti vsem oblikam nasilja na podlagi spola v raziskovalnih in inovacijskih organizacijah.

Tudi program Erasmus+ prispeva k boju proti radikalizaciji s projekti za boj proti radikalizaciji, nasilnemu ekstremizmu, socialni izključenosti, napačnim informacijam in lažnim novicam 201 . Primer tega je projekt za preprečevanje radikalizacije v zaporih, katerega cilj je okrepiti kompetence osebja za prepoznavanje in razumevanje znakov radikalizacije, poročanje o njih ter ustrezen odziv 202 . Projekt z naslovom No Hate BootCamp je mladim delavcem pomagal, da so v svojih lokalnih skupnostih postali „ambasadorji nesovražnega govora“.

Komisija pa si prizadeva, da bi k razmislekom o varnostni politiki EU pritegnila javnost. Z novim spletiščem o varnostni strategiji EU 203 so postali ukrepi na ravni EU opaznejši in za državljane lažje dostopni. Začela so se številna javna posvetovanja, na katerih lahko državljani neposredno vplivajo na oblikovanje politike.

Vse žrtve kaznivih dejanj imajo pravico do podpore in zaščite, posebno pozornost pa je treba posvetiti žrtvam najhujših kaznivih dejanj, kot sta terorizem ali spolno izkoriščanje otrok. Komisija je 24. junija 2020 sprejela prvo strategijo EU o pravicah žrtev (2020–2025) 204 . V njej so obravnavane žrtve vseh kaznivih dejanj, posebna pozornost pa je namenjena najranljivejšim, vključno z žrtvami terorizma, otroki, ki so žrtve spolnega izkoriščanja, in žrtvami trgovine z ljudmi. Komisija je 22. septembra 2020 organizirala konferenco na visoki ravni o pravicah žrtev, na kateri je slovesno predstavila platformo za pravice žrtev za spodbujanje bolj horizontalnega pristopa k pravicam žrtev 205 . Poleg tega je imenovala prvega koordinatorja za pravice žrtev za podpiranje skladnosti in učinkovitosti v politiki o pravicah žrtev.

Kar zadeva žrtve terorizma, je bilo januarja 2020 ustanovljeno strokovno središče EU za žrtve terorizma, da bi nacionalnim organom in organizacijam za podporo žrtvam nudilo strokovno znanje, smernice in podporo. Spodbuja čezmejno izmenjavo dobre prakse in strokovnega znanja med izvajalci dejavnosti in specialisti. Ni namenjeno zagotavljanju neposredne pomoči zlasti žrtvam terorizma, temveč podpori nacionalnim strukturam pri zagotavljanju strokovne pomoči in podpore, vključno s smernicami, ki bodo objavljene leta 2020. Središče EU je pilotni projekt, ki bo trajal dve leti. Predsedstvo Sveta si ga prizadeva podpreti z mrežo enotnih nacionalnih kontaktnih točk za žrtve terorizma.

VI.    ZAKLJUČEK 

Strategija za varnostno unijo je bila sprejeta za zagotavljanje celovitega in dinamičnega pristopa. Nedavni teroristični napadi so znova pokazali, da se mora biti EU sposobna odzvati, okrepiti odpornost in odzivnost s posodobitvijo in učinkovito uporabo ključnih orodij, ki so nam na voljo. Pokazali so tudi potrebo po tem, da morajo vsi akterji v celoti sodelovati pri skupnem pristopu, tako da lahko države članice, institucije EU, zasebni sektor, nevladne organizacije in državljani prispevajo k vzpostavljanju varnostne podlage, ki bo dovolj trdna in prožna, da bo dala rezultate. Ta usklajeni in dosledni pristop je tudi najboljši način za zagotavljanje varstva naših temeljnih pravic v okviru spodbujanja našega evropskega načina življenja.

To poročilo kaže številne delovne postopke, ki so v teku, pa tudi, kako je treba ohranjati zagon. Cilj danes predstavljene agende EU za boj proti terorizmu je okrepiti evropski okvir za boj proti terorizmu z določitvijo naslednjih potrebnih korakov, ki so: predvidevati in preprečevati terorizem, zaščititi državljane in infrastrukturo ter biti pripravljen na odziv, pri čemer se je treba zavedati povezave med notranjo in zunanjo varnostjo. Že zdaj smo priča tesnejšemu sodelovanju in večjim prizadevanjem za obravnavanje radikalizacije ter imamo več orodij, da teroristom preprečimo uporabo sredstev za napade. Zdaj pa je treba na tem področju storiti korak dlje. Značilno za to je, da je treba zagotavljati sprejemanje novih pravil za obravnavanje terorističnih spletnih vsebin, sporazum na tem področju pa je letošnja glavna prednostna naloga. Komisija države članice tudi poziva, naj pospešijo izvajanje vse dogovorjene zakonodaje. Zagotavljanje varnosti državljanov EU je skupna odgovornost, nadgradnja skupnih ukrepov pa mora biti skupni cilj za varnejšo Evropo.

(1)

     COM (2020) 605.

(2)

     COM (2016) 230.

(3)

     Med zaslišanjem podpredsednika Schinasa pred Evropskim parlamentom 3. oktobra 2019.

(4)

     COM (2019) 552.

(5)

     Direktiva 2008/114/ES in Direktiva (EU) 2016/1148.

(6)

     COM (2019) 546. Komisija je prav tako opravila javno posvetovanje (7. julij–2. oktober 2020) in obiskala vse države članice, da bi na srečanjih z izvajalci in nacionalnimi organi preverila skladnost izvajanja Direktive.

(7)

     COM (2019) 546.

(8)

     C(2019) 2400.

(9)

     UL L 158, 14.6.2019, str. 1.

(10)

     Energy security: good practices to address pandemic risks (Energetska varnost: dobre prakse za obravnavanje tveganj zaradi pandemije) (SWD(2020) 104).    

(11)

     https://ec.europa.eu/info/publications/200924-digital-finance-proposals_sl.

(12)

     COM (2020) 595.

(13)

     V predlogu so določeni usklajeno izhodišče za zahteve upravljanja tveganj na področju IKT, poročanje o incidentih na področju IKT finančnim nadzornikom, digitalno testiranje in izmenjavo informacij. Poleg tega predlog določa, da se za tretje ponudnike storitev kritične IKT uporablja nadzorni okvir na evropski ravni.

(14)

     Sklep št. 1313/2013/EU z dne 17. decembra 2013 o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite.

(15)

     COM (2020) 220.

(16)

     Predlog za spremembo Sklepa št. 1313/2013/EU o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite – mandat za pogajanja z Evropskim parlamentom.

(17)

     ENISA, Threat Landscape 2020 : Cyber Attacks Becoming More Sophisticated, Targeted, Widespread and Undetected (Krajina groženj 2020: kibernetski napadi so vse bolj izpopolnjeni, ciljno usmerjeni, razširjeni in neodkriti).

(18)

     Od izbruha pandemije so agencije EU in države članice odkrile znatno povečanje števila kibernetskih napadov, vključno z napadi na zdravstveni sektor.

(19)

     COM (2020) 66.

(20)

     Uredba (EU) 2018/1807.

(21)

     COM(2019) 2335.

(22)

     Poročilo o usklajeni oceni tveganja za kibernetsko varnost v omrežjih pete generacije (5G) .

(23)

     Skupina za sodelovanje na področju varnosti omrežij in informacij je bila ustanovljena za zagotavljanje strateškega sodelovanja in izmenjavo informacij med državami članicami EU na področju kibernetske varnosti.

(24)

      https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/news/cybersecurity-5g-networks-eu-toolbox-risk-mitigating-measures .  

(25)

     COM (2020) 50.

(26)

     Uredba (EU) 2019/452. Ta vsebuje tudi izrecne sklice na „kritično infrastrukturo“ (in tudi „kritične tehnologije“) širše kot na „[d]ejavnike, ki jih lahko upoštevajo države članice ali Komisija“ pri ocenjevanju morebitnega vpliva naložbe.

(27)

     Report on Member States’ progress in implementing the EU Toolbox on 5G Cybersecurity (Poročilo o napredku držav članic pri izvajanju nabora orodij EU za kibernetsko varnost 5G).

(28)

     Institucije in organi EU so se zbrali v projektni skupini za ukrepanje proti kibernetski kriminaliteti med krizo zaradi COVID-19 ter tedensko objavljali poročila o spremljanju in analizi razmer v sektorjih. ENISA in Europol sta začela kampanje o načinu ohranjanja kibernetske varnosti med krizo zaradi COVID-19. Skupina za odzivanje na računalniške grožnje za evropske institucije, organe in agencije (CERT-EU) je izdala smernice o načinu vzpostavljanja varnih navideznih zasebnih omrežij. Poleti 2019 je Skupina za sodelovanje določila nove delovne procese, namenjene kibernetski varnosti na področju zdravja, Komisija in ENISA pa sta ustanovili center EU za izmenjavo in analizo zdravstvenih informacij.

(29)

      https://www.enisa.europa.eu/news/enisa-news/blue-olex-2020-the-european-union-member-states-launch-the-cyber-crisis-liaison-organisation-network-cyclone .  

(30)

     C(2017) 6100.

(31)

     EU spodbuja strateški okvir za preprečevanje konfliktov, stabilnost in sodelovanje v kibernetskem prostoru, vključno s sodelovanjem EU v razpravah Združenih narodov o kibernetskih vprašanjih. Dva pomembna procesa sta odprta delovna skupina za spremembe na področju informacij in telekomunikacij v okviru mednarodne varnosti in skupina vladnih strokovnjakov za izboljšanje odgovornega ravnanja držav v kibernetskem prostoru. Vprašanja vključujejo vpliv mednarodnega prava, izvajanje dogovorjenih nezavezujočih prostovoljnih norm odgovornega ravnanja države in ukrepov za krepitev zaupanja, pa tudi razvoj izvajanja s ciljno usmerjeno krepitvijo zmogljivosti.

(32)

     https://www.consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2020/04/30/declaration-by-the-high-representative-josep-borrell-on-behalf-of-the-european-union-on-malicious-cyber-activities-exploiting-the-coronavirus-pandemic/.

(33)

     Sklepi Sveta (SZVP) 2020/1127, 2020/1537 in 2020/651 kot del 9916/17.

(34)

     COM (2016) 616. Cilj predloga Komisije je sprememba in prenovitev Uredbe (ES) št. 428/2009, s katero je bil vzpostavljen režim Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo.

(35)

     To je velika skupina blaga, materialov, programske opreme in tehnologije, ki se lahko uporablja za civilne in vojaške namene.

(36)

     COM (2020) 795.

(37)

      Razpis za zbiranje predlogov za varovanje v okviru ISF iz leta 2019 je vključeval projekt „Secu4All“, s katerim je bil razvit celovit cikel usposabljanja za lokalne organe za zagotavljanje varnega mestnega okolja, in projekt „DroneWISE“ za krepitev pripravljenosti prvih reševalcev za boj proti sovražnim brezpilotnim zrakoplovom. Leta 20202 bo potekal nov razpis za zbiranje predlogov za varovanje javnih prostorov v višini 12 milijonov EUR.

(38)

     COM (2017) 612.

(39)

     SWD(2019) 140.

(40)

     Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/947.

(41)

     Komisija lahko v zvezi s tem predloži izvedbeno uredbo, ki bi bila sprejeta v okviru postopka pregleda, ki vključuje odbor za varnost v letalstvu.

(42)

     Akcijski načrt je bil sprejet in je na voljo na platformi Futurium: https://ec.europa.eu/futurium/en/security-public-spaces/security-public-spaces-partnership-final-action-plan-0 .  

(43)

     Internet Organised Crime Threat Assessment (Ocena ogroženosti zaradi internetnega organiziranega kriminala) (IOCTA) iz leta 2020, oktober 2020.

(44)

     Report on Exploiting isolation: Offenders and victims of online child sexual abuse during the COVID-19 pandemic (Poročilo o izkoriščanju izolacije: Storilci kaznivih dejanj spolne zlorabe otrok na spletu in žrtve med pandemijo COVID-19) , Europol, 19. junij 2020.

(45)

     Direktiva 2013/40/EU.

(46)

     Direktiva 2011/93/EU.

(47)

     Španija, Portugalska, Italija, Nizozemska, Švedska, Malta, Litva, Slovaška, Bolgarija, Romunija, Nemčija, Avstrija, Belgija, Češka, Estonija, Grčija, Finska, Francija, Hrvaška, Madžarska, Irska, Luksemburg, Latvija, Poljska, Slovenija.

(48)

     COM (2020) 607.

(49)

     COM (2020) 568.

(50)

     Komisija je skupaj z Evropskim svetom za inovacije in državami članicami gostila vseevropski hekaton + povezovalni dogodek „Matchathon“ EUvsVirus https://covid-eic.easme-web.eu/ .

(51)

     Skupna izjava ministrov in ministric EU za notranje zadeve o nedavnih terorističnih napadih v Evropi, 13. november 2020,

     12634/20.

(52)

Po navedbah v poročilu se je število čezmejnih zahtev organov EU, vloženih pri ponudnikih spletnih storitev, leta 2019 močno povečalo, pri čemer so jih glavnino izdali Nemčija (37,7 % zahtev), Francija (17,9 %) in Združeno kraljestvo (16,4 %). Število zahtev za dostop do elektronskih podatkov se je na Poljskem podvojilo, na Finskem pa skoraj potrojilo. Poleg tega se je število zahtevkov za nujno razkritje v enem letu povečalo za skoraj polovico.

(53)

     COM(2018) 226 in COM(2018) 225.

(54)

     Na primer Generalna skupščina OZN je 27. decembra 2019 sprejela Resolucijo 74/247 z naslovom „Boj proti uporabi informacijskih in komunikacijskih tehnologij za kazniva dejanja“, s katero je bil ustanovljen odprt ad hoc medvladni odbor strokovnjakov z nalogo, naj izpopolni celovito mednarodno konvencijo o kibernetski kriminaliteti. EU ne podpira oblikovanja novega mednarodnega pravnega instrumenta o kibernetski kriminaliteti, saj Konvencija Sveta Evrope o kibernetski kriminaliteti iz Budimpešte že zagotavlja celovit večstranski pravni okvir. Julija 2020 so se države članice OZN dogovorile, da se prvi koraki odložijo: EU je prispevala k procesu na podlagi skupnega stališča (dokument 7677/2/20).

(55)

     Sodba z dne 21. decembra 2016 v združenih zadevah C-203/15 in C-698/15, Tele2 Sverige AB in Watson in drugi.

(56)

      https://op.europa.eu/sl/web/general-publications/doi . 

(57)

     Sodbe v zadevi Privacy International, C-623/17, združenih zadevah, La Quadrature du Net in drugi,  C-511/18, ter zadevah French Data Network in drugi, C-512/18, in Ordre des barreaux francophones et germanophone in drugi, C-520/18.

(58)

     Vključno s strategijo EU za podatke (glej zgoraj).

(59)

     COM (2020) 767. 

(60)

     COM (2020) 65.

(61)

     90 % oziroma 87 % anketirancev meni, da so ti pomisleki pomembni oziroma zelo pomembni.

(62)

     COM(2019) 168.

(63)

     ST 13084 2020 – Council Resolution on Encryption – Security through encryption and security despite encryption (Resolucija Sveta o šifriranju – Varnost s šifriranjem in varnost kljub šifriranju).

(64)

     Ta 6 milijonov EUR vredni projekt podpira tudi Skupno raziskovalno središče Komisije.

(65)

     Sporočilo Komisije z naslovom Digitalisation of Justice in the EU (Digitalizacija pravosodja v EU) (COM(2020) 710 z dne 2. decembra 2020).

(66)

     COM (2018) 640.

(67)

      https://ec.europa.eu/info/policies/justice-and-fundamental-rights/combatting-discrimination/racism-and-xenophobia/eu-code-conduct-countering-illegal-hate-speech-online_sl .  

(68)

     Podrobneje določeno tudi v strategiji za enakost LGBTIQ oseb za obdobje 2020–2025 (COM(2020) 698).

(69)

     Ukrep 1 Skupnega okvira o preprečevanju hibridnih groženj iz leta 2016, glej JOIN(2016) 18.

(70)

     Sklepi Sveta 14972/19.

(71)

     SWD(2020) 152, delovni dokument služb Komisije, Evidentiranje ukrepov za večjo odpornost in preprečevanje hibridnih groženj.

(72)

     SWD(2020) 153, delovni dokument služb Komisije, Poročilo o izvajanju skupnega okvira o preprečevanju hibridnih groženj iz leta 2016 ter skupnega poročila o povečanju odpornosti in krepitvi zmogljivosti za obravnavanje hibridnih groženj iz leta 2018.

(73)

     Na primer, 26. novembra 2020 je skupno raziskovalno središče predložilo novi okvir za ozaveščanje o grožnjah: https://ec.europa.eu/jrc/en/news/jrc-framework-against-hybrid-threats

(74)

     Analiza hibridnih trendov je orodje, ki ga je treba uporabljati skupaj z nacionalnimi sistemi za spremljanje obsega in intenzivnosti hibridnih groženj na političnem/diplomatskem, vojaškem, gospodarskem, informacijskem, obveščevalnem, kibernetskem, socialnem, energetskem in infrastrukturnem področju.

(75)

     Sodelovanje med osebjem na področju kibernetske varnosti in obrambe se je še okrepilo z delom na področju skladnih konceptov in doktrin, simulacij, izmenjav informacij in medsebojnega poročanja.

(76)

     Med realnimi posledicami so bili požig telekomunikacijske infrastrukture in zavajajoče zdravstvene informacije z neposrednimi posledicami.

(77)

     JOIN(2020) 8, skupno sporočilo, Boj proti dezinformacijam v zvezi s COVID-19 – kaj je res in kaj ne.

(78)

     Na primer, začela se je kampanja „Premislite, preden delite“, katere namen je svetovati, kako omejiti širjenje dezinformacij med mladimi in multiplikatorji v državah vzhodnega partnerstva EU, ki je dosegla več kot 500 000 ogledov na platformah družbenih medijev.

(79)

     COM (2020) 790.

(80)

     JOIN(2018) 36, skupno sporočilo, Akcijski načrt proti dezinformacijam.

(81)

     SWD(2020) 180.

(82)

     Skupna izjava ministrov in ministric EU za notranje zadeve o nedavnih terorističnih napadih v Evropi, 13. november 2020,

     12634/20.

(83)

     COM (2020) 795.

(84)

     COM (2020) 758.  

(85)

     Direktiva (EU) 2017/541.

(86)

     COM (2020) 619.

(87)

     Uredba (EU) 2019/1148.

(88)

     Obvestilo Komisije – Smernice za izvajanje Uredbe (EU) 2019/1148 o trženju in uporabi predhodnih sestavin za eksplozive (UL C 210, 24.6.2020, str. 1).

(89)

     SWD(2020) 114 final.

(90)

     COM(2017) 610 final.

(91)

  Sklep Sveta (SZVP) 2020/1466 z dne 12. oktobra 2020 o spremembi Sklepa (SZVP) 2018/1544.

(92)

     Sklep Sveta (SZVP) 2020/1482 z dne 14. oktobra 2020 in Izvedbena uredba Sveta (EU) 2020/1480.

(93)

     Kot je EU določila novembra 2019 na ministrski konferenci o boju proti financiranju terorizma z naslovom No Money For Terror (Za terorizem nobenega denarja), ki jo je gostila Avstralija.

(94)

     Celovit postopek ocene tveganja letalske varnosti v EU podpira postopek odločanja na področju varnosti letalskega tovornega prometa, standardov na področju varovanja v letalstvu ter tveganj za civilno letalstvo, ki izhajajo s konfliktnih območij.

(95)

     Tragična sestrelitev leta 752 ukrajinske letalske družbe Ukraine International Airlines 8. januarja 2020 dodatno dokazuje pomen izmenjave informacij in ocene tveganja za varnost civilnega letalstva.

(96)

     https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32019R1583.

(97)

     COM(2018) 470 final.

(98)

     Report by Commission services, the European External Action Service and the European Defence Agency on the implementation of the revised EU Maritime Security Strategy Action Plan (Poročilo služb Komisije, Evropske službe za zunanje delovanje in Evropske obrambne agencije o izvajanju revidiranega akcijskega načrta za strategijo EU za pomorsko varnost), SWD(2020) 252.

(99)

     Konsolidirano letno poročilo o dejavnostih za leto 2019, Europol, 9. junij 2020.

(100)

 Protiteroristično evidenco vodi Eurojust 24 ur na dan in zagotavlja proaktivno podporo nacionalnim pravosodnim organom. Te centralizirane informacije bi morale tožilcem pomagati pri dejavnejšem usklajevanju in ugotavljanju identitete preiskovanih osumljencev ali prepoznavanju preiskovanih mrež v primerih z morebitnimi čezmejnimi posledicami.

(101)

     Sklepi Sveta (SZVP) 2020/1132, 2020/1126 in 2020/1516.

(102)

     https://www.eurojust.europa.eu/eurojust-memorandum-battlefield-evidence-0.

(103)

Sklepi Sveta (8868/20) o zunanjem delovanju EU na področju preprečevanja in zatiranja terorizma in nasilnega ekstremizma (16. junij 2020).

(104)

Alžirija, Bosna in Hercegovina (regionalno za Zahodni Balkan), Čad (regionalno za Sahel), Etiopija (povezava z Afriško unijo), Indonezija (regionalno za Jugovzhodno Azijo in povezava z ASEAN-ARF), Irak, Jordanija, Kenija (regionalno za Afriški rog), Kirgizistan (regionalno za Srednjo Azijo), Libanon, Libija, Maroko, Nigerija, Pakistan, Saudova Arabija, Tunizija in Turčija.

(105)

     Srbija, Severna Makedonija, Bosna in Hercegovina, Kosovo*, Albanija in Črna gora.

(106)

     Skupna izjava za javnost: https://www.consilium.europa.eu/en/press/press-releases/2020/10/23/joint-press- statement-eu-western-balkans-ministerial-forum-on-justice-and-home-affairs/pdf.

(107)

     Ukrepanje na področju boja proti terorizmu je bilo na primer poudarjeno v novi strategiji EU za Srednjo Azijo.

*To poimenovanje ne posega v stališča o statusu ter je v skladu z RVSZN 1244/1999 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova

(108)

     Leta 2019 je bil podpisan Okvir za sodelovanje med EU in OZN na področju boja proti terorizmu https://eeas.europa.eu/sites/eeas/files/2019042019_un-eu_framework_on_counter-terrorism.pdf .  

(109)

     Ob koncu leta 2019 je bilo približno 830 milijonov EUR namenjenih tekočim ukrepom proti organiziranemu kriminalu zunaj EU.

(110)

     Dialog na visoki ravni med EU ter Uradom Združenih narodov za droge in kriminal je potekal 8. decembra 2020.

(111)

     Konsolidirano letno poročilo za leto 2019, Europol, junij 2020.

(112)

     Okvirni sklep Sveta 2008/841/PNZ.

(113)

  Sklepi Sveta 8927/20.

(114)

     Direktiva 2014/42/EU.

(115)

     Sklep Sveta 2007/845/PNZ.

(116)

  Direktiva (EU) 2016/680 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v zvezi s kaznivimi dejanji.

(117)

Tri države članice (Nemčija, Slovenija, Španija) morajo kljub postopkom za ugotavljanje kršitev popoln prenos navedene direktive v nacionalno zakonodajo še priglasiti. Komisija je eno zadevo zaradi neprenosa predložila Sodišču, maja 2020 pa je na drugi dve državi članici naslovila dodatni obrazloženi mnenji, ker Direktive nista prenesli v celoti.

(118)

Strategija EU na področju drog za obdobje 2013–2020 in akcijski načrt EU za boj proti drogam 2017–2020.

(119)

     COM (2020) 606.

(120)

COM(2020) 768 z dne 30. novembra 2020.

(121)

     Evropsko poročilo o drogah 2020: Trendi in razvoj, EMCDDA, 22. september 2020.

(122)

Uredba (EU) 2017/2101 in Direktiva (EU) 2017/2103.

(123)

     Zoper Avstrijo, Finsko, Irsko, Portugalsko in Slovenijo. 

(124)

C(2020) 5897; UL L 379, 13.11.2020, str. 55.

(125)

     Upravljavski organ Urada ZN za droge in kriminal (UNODC).

(126)

     COM (2019) 631.

(127)

     COM(2019) 624 in COM(2020) 659.

(128)

Na vrhu EU – Kitajska, ki je v Pekingu potekal 16. in 17. julija 2018, je bil dosežen sporazum o organizaciji letnega dialoga EU – Kitajska na področju drog. Načine prihodnjega dialoga je Odbor stalnih predstavnikov potrdil 30. oktobra 2019. Svet je začetek novega dialoga med EU in Iranom na področju drog odobril 5. marca 2020.

(129)

     Mnenje Komisije o osnutku delovnega dogovora s Kosovom, sprejeto 14. aprila 2020, in osnutku delovnega dogovora s Srbijo, sprejeto 16. decembra 2019.

(130)

     COM(2020) 217.

(131)

     Vključno z oceno Direktive 2014/42/EU in Sklepa Sveta 2007/845/PNZ.

(132)

Uredba (EU) 1805/2018.

(133)

     C(2020) 2800 final.

(134)

      Sklepi Sveta 12608/20.

(135)

     Sklepi Sveta 8927/20.

(136)

Avstrija, Belgija, Ciper, Češka, Grčija, Madžarska, Estonija, Irska, Luksemburg, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija in tudi Združeno kraljestvo.    

(137)

      Uredba (EU) 2018/1672 .

(138)

 Evropski mehanizem pravne države zagotavlja postopek dialoga med Komisijo in državami članicami, pa tudi Svetom in Evropskim parlamentom ter nacionalnimi parlamenti, civilno družbo in drugimi deležniki na področju pravne države. Poročila o stanju pravne države so bistvo tega novega postopka.

(139)

     COM (2020) 580.

(140)

 Izvedbeni sklep Sveta o imenovanju evropskih tožilcev je začel veljati 29. julija 2020. Evropski tožilci tvorijo kolegij, ki je prvič zasedal 28. septembra 2020.  EJT bo kmalu sklenil delovne dogovore z Europolom, Eurojustom in uradom OLAF. 

(141)

Direktiva (EU) 2017/1371.

(142)

Postopki za ugotavljanje kršitev zoper Avstrijo, Irsko in Romunijo ostajajo odprti.

(143)

     Uredba (EU) 2019/880.

(144)

Sistem za uvoz predmetov kulturne dediščine mora biti vzpostavljen najpozneje 28. junija 2025. Komisija je sprejela prvo poročilo o napredku glede razvoja sistema za uvoz predmetov kulturne dediščine [COM(2020) 342].

(145)

 COM(2020) 608: ta novi akcijski načrt vključuje francosko-nemško pobudo za Zahodni Balkan z naslovom „Časovni načrt do leta 2024 za trajno rešitev problema nedovoljenega posedovanja in neustrezne uporabe osebnega in lahkega orožja in pripadajočega streliva ter trgovine z njimi“.

(146)

     Direktiva (EU) 2017/853. Prav tako sta bili ključni izvedbeni direktivi z dne 16. januarja 2019 o določitvi tehničnih specifikacij za označevanje strelnega orožja ter za plašilno in signalno orožje.

(147)

To so Češka, Danska, Španija, Ciper, Luksemburg, Madžarska, Poljska, Slovenija, Slovaška in Švedska.

(148)

V zvezi s to direktivo jih poteka 25 (zoper Avstrijo, Belgijo, Bolgarijo, Ciper, Češko, Dansko, Nemčijo, Estonijo, Grčijo, Španijo, Finsko, Francijo, Madžarsko, Irsko, Litvo, Luksemburg, Latvijo, Malto, Nizozemsko, Poljsko, Portugalsko, Romunijo, Švedsko, Slovenijo in Slovaško, pa tudi Združeno kraljestvo), 34 pa jih je povezanih z izvedbenimi direktivami (Direktivo (EU) 2019/68 – zoper Avstrijo, Belgijo, Bolgarijo, Ciper, Češko, Nemčijo, Grčijo, Španijo, Finsko, Hrvaško, Madžarsko, Irsko, Italijo, Luksemburg, Poljsko, Romunijo, Švedsko, Slovenijo in tudi Združeno kraljestvo, ter Direktivo (EU) 2019/69 – zoper Bolgarijo, Ciper, Češko, Grčijo, Španijo, Finsko, Hrvaško, Madžarsko, Irsko, Italijo, Luksemburg, Nizozemsko, Poljsko, Romunijo, Švedsko in Slovenijo, pa tudi Združeno kraljestvo).

(149)

     Ki se ureja z Uredbo (EU) št. 258/2012.

(150)

     UL L 101, 15.4.2011, str. 1.

(151)

     COM(2020) 661 final, dopolnjeno s študijo o zbiranju podatkov o trgovini z ljudmi v EU v obdobju 2017–2018. 

(152)

 Na primer Evropski organ za delo je z Europolom sodeloval v boju proti trgovini z ljudmi v EU za vse oblike izkoriščanja, vključno s spolnim izkoriščanjem in izkoriščanjem delovne sile, ter proti vsem oblikam trgovine z otroki. To poteka tudi ob priznavanju protokola h Konvenciji Mednarodne organizacije dela o odpravi prisilnega dela (št. 29). Ta protokol je ključni delovni standard, ki prisilno delo opredeljuje kot kaznivo dejanje ter obravnava njegovo preprečevanje, zaščito žrtev, odškodnino in mednarodno sodelovanje na področju sedanjih oblik prisilnega dela, tudi v povezavi s trgovino z ljudmi.

(153)

Študije o gospodarskih, socialnih in človeških stroških trgovine z ljudmi in pregled delovanja nacionalnih in nadnacionalnih mehanizmov držav članic za napotitev so na voljo na spletnem naslovu https://ec.europa.eu/anti-trafficking .

(154)

     Evropski center za boj proti tihotapljenju migrantov, četrto letno poročilo, 15. maj 2020.

(155)

     http://www.eurojust.europa.eu/press/PressReleases/Pages/2020/2020-05-29.aspx.

(156)

     Direktiva o kazenskopravnem varstvu okolja, 2008/99/ES.

(157)

     SWD(2020) 259 final.

(158)

      https://wwf.be/fr/wildlife-cybercrime/ .

(159)

     COM(2020) 796.

(160)

EMPACT je orodje EU za policijsko sodelovanje za obravnavanje najpomembnejših groženj za varnost EU s krepitvijo sodelovanja med ustreznimi službami držav članic, institucijami in agencijami EU, pa tudi s tretjimi državami in organizacijami. Združuje različne deležnike (večdisciplinarni pristop) za izboljšanje in krepitev sodelovanja med državami članicami, institucijami in agencijami EU, pa tudi s tretjimi državami in organizacijami, vključno z zasebnim sektorjem.

(161)

Dnevi skupnega ukrepanja EMPACT: „operacija BOSPHORUS“, zaseženih 1 776 kosov strelnega orožja (2.–11. november), „Dnevi skupnega ukrepanja Mobilnost 3“: odkritih več kot 350 ukradenih avtomobilov in več kot 1 000 ukradenih avtomobilskih delov (12. in 13. oktober), „ Dnevi skupnega ukrepanja proti trgovini z ljudmi za izkoriščanje delovne sile“, uradniki prepoznali 715 morebitnih žrtev izkoriščanja delovne sile (14.–20. september) . „ Dnevi skupnega ukrepanja proti kaznivim dejanjem v jugovzhodni Evropi“, 51 kosov različnih vrst orožja in 47 kilogramov različnih drog (september) .

(162)

Vse podrobne informativne liste z rezultati s podatki glede na prednostne naloge na področju kriminala EMPACT-EU je mogoče najti na spletnem naslovu: https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-7623-2020-INIT/en/pdf , dok. 7623/20, 5. maj 2020.

(163)

Neodvisna ocena je bila predvidena v Sklepih Sveta z dne 27. marca 2017 o nadaljevanju političnega cikla EU za boj proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu in hudim oblikam mednarodnega kriminala za obdobje 2018–2021 (7704/17).

(164)

 Glej na primer Akcijski načrt delovne skupine za carinsko sodelovanje. Ključna področja za obdobje 2020–2021 vključujejo: povečano prisotnost carinskih uradnikov v Europolovem uradu za zvezo, neposredni dostop carinskih organov do Europolove mrežne aplikacije za varno izmenjavo informacij (SIENA), boljšo zastopanost carine v nacionalni enotah Europola ter sodelovanje direktorjev policij in carin na konvenciji evropskih policijskih šefov.

(165)

Goljufije na področju trošarin/DDV, trgovina s strelnim orožjem, okoljska kriminaliteta, financiranje kriminala, boj proti spolni zlorabi otrok.

(166)

     Uredba (EU) 2018/1860, Uredba (EU) 2018/1861, Uredba (EU) 2018/1862.

(167)

     SIS bo posodobljen tudi v skladu s predlaganimi spremembami uredbe o Europolu (COM(2020) XXX).

(168)

     COM (2020) 305.

(169)

     Direktiva (EU) 2016/681.

(170)

     Slovenija

(171)

     SWD(2020) 174.

(172)

Prümski okvir omogoča avtomatizirano izmenjavo podatkov o DNK, prstnih odtisih in registraciji vozil med organi kazenskega pregona. Objavljena je bila začetna ocena učinka.

(173)

 Predlagane tretje države so: Alžirija, Armenija, Bosna in Hercegovina, Egipt, Izrael, Jordanija, Libanon, Maroko, Tunizija in Turčija, COM(2020) 743 final.

(174)

     18. februar 2020.

(175)

Kažipot o zunanji razsežnosti politike EU o evidenci podatkov o potnikih je na voljo na spletnem naslovu: https://ec.europa.eu/info/law/better-regulation/have-your-say/initiatives/12531-External-dimension-of-the-EU-policy-on-Passenger-Name-Records-

(176)

     Sklep Sveta (EU) 2019/2107.

(177)

     Resolucija Varnostnega sveta OZN št. 2396 (2017).

(178)

Imenovane sprememba št. 28 Priloge 9 (Poenostavitve) h Konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu (t. i. Čikaški konvenciji).

(179)

     COM (2020) 609.

(180)

     SWD(2020) 327 final.

(181)

     Uredba (EU) 2019/817 in Uredba (EU) 2019/818.

(182)

     Obstoječi sistemi: schengenski informacijski sistem (SIS), vizumski informacijski sistem (VIS) in Eurodac; prihodnji sistemi: sistem vstopa/izstopa (SVI), Evropski sistem za potovalne informacije in odobritve (ETIAS), evropski informacijski sistem kazenskih evidenc za državljane tretjih držav (ECRIS-TCN) (ETIAS, ECRIS-TCN).

(183)

 COM(2019) 12.

(184)

     COM(2019) 3 final in COM(2019) 4 final.

(185)

     Uredba (EU) 2018/1240 in Uredba (EU) 2018/1241.

(186)

     COM (2020) 581.

(187)

      Sistem predhodnih informacij o tovoru, ki se uporablja za zgodnjo oceno varnostnega tveganja za vse premike blaga, ki prečka zunanjo mejo.

(188)

     Uredba 2019/1896.

(189)

     Uredba 2019/1157.

(190)

     EU je dodelila sredstva v višini približno 91 milijonov EUR za projekte, ki krepijo zaščito infrastrukture, vključno pred kombiniranimi kibernetskimi in fizičnimi grožnjami, z izboljšanim in hitrim odzivanjem na incidente in boljšo izmenjavo informacij.

(191)

     V okviru programa Obzorje Evropa bo sklop 3 podpiral zlasti prednostno nalogo politike Komisije „spodbujanje evropskega načina življenja“, pa tudi „evropski zeleni dogovor“ in „Evropa, pripravljena na digitalno dobo“.

(192)

     Ukrepe programa Obzorje 2020, ki podpirajo odziv na pandemijo, je mogoče najti na spletnem naslovu: https://www.researchgate.net/publication/341287556.

(193)

Stalni odbor za operativno sodelovanje na področju notranje varnosti je 21. februarja 2020 potrdil izjavo o poslanstvu, glavne značilnosti, naloge in upravljanje inovacijskega vozlišča EU za notranjo varnost.

(194)

     European Union Strategic Training Needs Assessment 2018-2021 (Ocena strateških potreb Evropske unije po usposabljanju v obdobju 2018–2021), EU-STNA report (poročilo EU-STNA) , CEPOL.

(195)

 https://www.nomoreransom.org/sl/index.html.

(196)

 COM(2020) 274.

(197)

 COM(2020) 624.

(198)

     https://ec.europa.eu/education/sites/education/files/document-library-docs/deap-communication-sept2020_en.pdf.

(199)

     COM (2020) 625.

(200)

     COM (2020) 628.

(201)

  Do zdaj je finančna sredstva prejelo približno 80 projektov, ki obravnavajo vprašanja, povezana z radikalizacijo; več kot sto projektov o tem, kako preprečevati kibernetsko nadlegovanje in se boriti proti njemu, ter več kot sto v zvezi z izobraževanjem za kritično in etično uporabo interneta za preprečevanje spletnih dezinformacij.

(202)

   http://www.r2pris.org/ .

(203)

     https://ec.europa.eu/info/strategy/priorities-2019-2024/promoting-our-european-way-life/european-security-union_sl.

(204)

COM(2020) 258.

(205)

Platforma bo prvič združila glavne akterje na ravni EU, vključno z evropsko mrežo za pravice žrtev, evropsko mrežo nacionalnih centralnih služb za odškodnino, koordinatorja EU za boj proti terorizmu, ustrezne agencije, kot so Eurojust, Agencija za temeljne pravice, Agencija Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj in Evropski inštitut za enakost spolov, ter civilno družbo.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 9.12.2020

COM(2020) 797 final

PRILOGA

k

Prvemu poročilu o napredku strategije EU za varnostno unijo








Stanje izvajanja zakonodaje o varnosti

I. Seznam direktiv in okvirnih sklepov, v zvezi s katerimi potekajo postopki za ugotavljanje kršitev

̶Prümski okvir 1 : postopka za ugotavljanje kršitev potekata proti dvema državama članicama.

̶Okvirni sklep o akreditaciji izvajalcev forenzičnih dejavnosti 2 : postopka za ugotavljanje kršitev potekata proti dvema državama članicama.

̶Direktiva o boju proti spolni zlorabi otrok 3 (rok za prenos v nacionalno zakonodajo: 18. december 2013): postopki za ugotavljanje kršitev potekajo proti 25 državam članicam.

̶Direktiva o napadih na informacijske sisteme 4 (rok za prenos v nacionalno zakonodajo: 4. september 2015): postopki za ugotavljanje kršitev potekajo proti štirim državam članicam.

̶Direktiva o začasnem zavarovanju in odvzemu predmetov in koristi 5 (rok za prenos v nacionalno zakonodajo: 4. oktober 2016): postopki za ugotavljanje kršitev potekajo proti trem državam članicam.

̶Direktiva o zlorabi trga 6 (rok za prenos v nacionalno zakonodajo: 3. julij 2016): postopki za ugotavljanje kršitev potekajo proti 4 državam članicam.

̶Četrta direktiva o preprečevanju pranja denarja 7 (rok za prenos v nacionalno zakonodajo: 16. junij 2017): postopki za ugotavljanje kršitev potekajo proti osmim državam članicam.

̶Direktiva o varstvu podatkov pri preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj  8 (rok za prenos v nacionalno zakonodajo: 6. maj 2018): postopki za ugotavljanje kršitev potekajo proti trem državam članicam.

̶Direktiva EU o evidenci podatkov o potnikih  9 (rok za prenos v nacionalno zakonodajo: 25. maj 2018): postopek za ugotavljanje kršitev poteka proti eni državi članici.

̶Direktiva o nadzoru nabave in posedovanja orožja 10 (direktiva o strelnem orožju) (rok za prenos v nacionalno zakonodajo: 14. september 2018): postopki za ugotavljanje kršitev potekajo proti 25 državam članicam in Združenemu kraljestvu.

̶Zakonodajni sveženj o novih psihoaktivnih snoveh (NPS) 11 (rok za prenos v nacionalno zakonodajo: 23. november 2018): postopki za ugotavljanje kršitev v zvezi z Direktivo (EU) 2017/2103 potekajo proti petim državam članicam, v zvezi z Delegirano direktivo (EU) 2019/369 pa proti eni državi članici.

̶Direktiva o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, 12 z uporabo kazenskega prava (rok za prenos v nacionalno zakonodajo: 6. julij 2019): postopki za ugotavljanje kršitev potekajo proti 3 državam članicam.

̶Peta direktiva o preprečevanju pranja denarja 13 (rok za prenos v nacionalno zakonodajo: 10. januar 2020): postopki za ugotavljanje kršitev potekajo proti 16 državam članicam.

̶Izvedbena direktiva o določitvi tehničnih specifikacij za označevanje strelnega orožja 14 (rok za prenos v nacionalno zakonodajo: 17. januar 2020): postopki za ugotavljanje kršitev potekajo proti 18 državam članicam in Združenemu kraljestvu.

̶Izvedbena direktiva o tehničnih specifikacijah za plašilno in signalno orožje 15 (rok za prenos v nacionalno zakonodajo: 17. januar 2020): postopki za ugotavljanje kršitev potekajo proti 16 državam članicam in Združenemu kraljestvu.

̶Okvirni sklep Sveta 2009/905/PNZ z dne 30. novembra 2009 o akreditaciji izvajalcev forenzičnih dejavnosti, ki opravljajo laboratorijske dejavnosti (rok za prenos v nacionalno zakonodajo – v zvezi s podatki o DNK: 30. november 2013, v zvezi z daktiloskopskimi podatki pa: 30. november 2015): postopka za ugotavljanje kršitev potekata proti dvema državama članicama.

̶Direktiva o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji (direktiva o kibernetski varnosti) 16 (rok za prenos v nacionalno zakonodajo: 9. maj 2018): postopki za ugotavljanje kršitev potekajo proti trem državam članicam.

̶Direktiva o zaščiti pravic žrtev 17 (rok za prenos v nacionalno zakonodajo: 16. november 2015): postopki za ugotavljanje kršitev potekajo proti 11 državam članicam.

̶Okvirni sklep o evropskem nalogu za prijetje 18 (rok za prenos v nacionalno zakonodajo: 31. december 2003): postopki za ugotavljanje kršitev potekajo proti 7 državam članicam.

̶Okvirni sklep o zapornih kaznih 19 (rok za prenos v nacionalno zakonodajo: 5. december 2011): postopek za ugotavljanje kršitev poteka proti eni državi članici.

̶Okvirni sklep o denarnih kaznih 20 (rok za prenos v nacionalno zakonodajo: 22. marec 2007): postopek za ugotavljanje kršitev poteka proti eni državi članici.

̶Okvirni sklep o nadzornih ukrepih 21 (rok za prenos v nacionalno zakonodajo: 1. december 2012): postopek za ugotavljanje kršitev poteka proti eni državi članici.

̶Revidirana direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah (rok za prenos v nacionalno zakonodajo: 19. september 2020): postopki za ugotavljanje kršitev potekajo proti 23 državam članicam.

II. Seznam direktiv, ki jih je treba v nacionalno zakonodajo prenesti pred koncem leta 2020 in v letu 2021

̶Direktiva o boju proti pranju denarja 22 (rok za prenos v nacionalno zakonodajo: december 2020).

̶Direktiva o lažji uporabi finančnih in drugih informacij za namene preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja ali pregona nekaterih kaznivih dejanj 23 (rok za prenos v nacionalno zakonodajo: 1. avgust 2021).

̶Direktiva o boju proti goljufijam in ponarejanju v zvezi z negotovinskimi plačilnimi sredstvi  24 (rok za prenos v nacionalno zakonodajo: maj 2021).

III. Seznam pravnih aktov, ki jih morata sozakonodajalca še sprejeti

̶Uredba o terorističnih spletnih vsebinah 25 : trialogi potekajo.

̶Evropski industrijski, tehnološki in raziskovalni strokovni center za kibernetsko varnost ter mreža nacionalnih koordinacijskih centrov 26 : trialogi potekajo.

̶Vizumski informacijski sistem (VIS) 27 : začasni dogovor, dosežen 8. decembra 2020.

̶Posledične spremembe uredbe o Evropskem sistemu za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) 28 : Svet je stališče sprejel maja 2019, Evropski parlament pa ga mora še sprejeti.

̶Uredba o čezmejnem dostopu do elektronskih dokazov 29  in direktiva o določitvi harmoniziranih pravil o imenovanju pravnih zastopnikov za namene zbiranja dokazov v kazenskih postopkih 30 : Svet je stališče sprejel, Evropski parlament pa ga mora še sprejeti.

̶Vmesna uredba o spolni zlorabi otrok na spletu 31 : Svet je stališče sprejel, Evropski parlament pa ga mora še sprejeti.

̶Uredba o vesoljskem programu Unije 32 : trialogi potekajo.

̶Evropski obrambni sklad 33 : trialogi potekajo.

(1)

     Sklep Sveta 2008/615/PNZ z dne 23. junija 2008 o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu, ter Sklep Sveta 2008/616/PNZ z dne 23. junija 2008 o izvajanju Sklepa 2008/615/PNZ o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu.

(2)

     Okvirni sklep Sveta 2009/905/PNZ z dne 30. novembra 2009 o akreditaciji izvajalcev forenzičnih dejavnosti, ki opravljajo laboratorijske dejavnosti.

(3)

      Direktiva 2011/93/EU z dne 13. decembra 2011 o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2004/68/PNZ.

(4)

     Direktiva 2013/40/EU z dne 12. avgusta 2013 o napadih na informacijske sisteme in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2005/222/PNZ.

(5)

     Direktiva 2014/42/EU z dne 3. aprila 2014 o začasnem zavarovanju in odvzemu predmetov, ki so bili uporabljeni za kazniva dejanja, in premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, v Evropski uniji.

(6)

     Direktiva 2014/57/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o kazenskih sankcijah za zlorabo trga (direktiva o zlorabi trga).

(7)

     Direktiva (EU) 2015/849 z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES in Direktive Komisije 2006/70/ES.

(8)

     Direktiva (EU) 2016/680 z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ.

(9)

     Direktiva (EU) 2016/681 z dne 27. aprila 2016 o uporabi podatkov iz evidence podatkov o potnikih (PNR) za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in pregon terorističnih in hudih kaznivih dejanj.

(10)

Direktiva (EU) 2017/853 z dne 17. maja 2017 o spremembi Direktive Sveta 91/477/EGS o nadzoru nabave in posedovanja orožja.

(11)

     Direktiva (EU) 2017/2103 z dne 15. novembra 2017 o spremembi Okvirnega sklepa Sveta 2004/757/PNZ zaradi vključitve novih psihoaktivnih snovi v opredelitev pojma „prepovedana droga“ in razveljavitvi Sklepa Sveta 2005/387/PNZ. Delegirana direktiva Komisije (EU) 2019/369 z dne 13. decembra 2018 o spremembi Priloge k Okvirnemu sklepu Sveta 2004/757/PNZ v zvezi z vključitvijo novih psihoaktivnih snovi v opredelitev pojma „prepovedana droga“.

(12)

     Direktiva (EU) 2017/1371 z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava.

(13)

     Direktiva (EU) 2018/843 z dne 30. maja 2018 o spremembi Direktive (EU) 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma ter o spremembi direktiv 2009/138/ES in 2013/36/EU.

(14)

     Izvedbena direktiva Komisije (EU) 2019/68 z dne 16. januarja 2019 o določitvi tehničnih specifikacij za označevanje strelnega orožja in njegovih bistvenih sestavnih delov v skladu z Direktivo Sveta 91/477/EGS o nadzoru nabave in posedovanja orožja.

(15)

     Izvedbena direktiva Komisije (EU) 2019/69 z dne 16. januarja 2019 o določitvi tehničnih specifikacij za plašilno in signalno orožje v skladu z Direktivo Sveta 91/477/EGS o nadzoru nabave in posedovanja orožja.

(16)

     Direktiva (EU) 2016/1148 z dne 6. julija 2016 o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji.

(17)

     Direktiva 2012/29/EU z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj.

(18)

     Okvirni sklep Sveta z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami.

(19)

     Okvirni sklep Sveta 2008/909/PNZ z dne 27. novembra 2008 o uporabi načela vzajemnega priznavanja sodb v kazenskih zadevah, s katerimi so izrečene zaporne kazni ali ukrepi, ki vključujejo odvzem prostosti, za namen njihovega izvrševanja v Evropski uniji.

(20)

     Okvirni sklep Sveta 2005/214/PNZ z dne 24. februarja 2005 o uporabi načela vzajemnega priznavanja denarnih kazni.

(21)

     Okvirni sklep Sveta 2009/829/PNZ z dne 23. oktobra 2009 o uporabi načela vzajemnega priznavanja odločb o nadzornih ukrepih med državami članicami Evropske unije kot alternativi začasnemu priporu.

(22)

     Direktiva (EU) 2018/1673 z dne 23. oktobra 2018 o boju proti pranju denarja z uporabo kazenskega prava.

(23)

     Direktiva (EU) 2019/1153 z dne 20. junija 2019 o določitvi pravil za lažjo uporabo finančnih in drugih informacij za namene preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja ali pregona nekaterih kaznivih dejanj ter o razveljavitvi Sklepa Sveta 2000/642/PNZ.

(24)

     Direktiva (EU) 2019/713 z dne 17. aprila 2019 o boju proti goljufijam in ponarejanju v zvezi z negotovinskimi plačilnimi sredstvi ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/413/PNZ.

(25)

     Predlog uredbe o preprečevanju razširjanja terorističnih spletnih vsebin (COM(2018) 640 final z dne 12. septembra 2018).

(26)

     Predlog uredbe o vzpostavitvi Evropskega industrijskega, tehnološkega in raziskovalnega strokovnega centra za kibernetsko varnost ter mreže nacionalnih koordinacijskih centrov (COM(2018) 630 final z dne 12. septembra 2018).

(27)

     Predlog uredbe o spremembi Uredbe (ES) št. 767/2008, Uredbe (ES) št. 810/2009, Uredbe (EU) 2017/2226, Uredbe (EU) 2016/399, Uredbe XX/2018 [uredba o interoperabilnosti] in Odločbe Sveta 2004/512/ES ter o razveljavitvi Sklepa Sveta 2008/633/PNZ (COM(2018) 302 final) z dne 16. maja 2018).

(28)

Uredba (EU) 2018/1240 z dne 12. septembra 2018 o vzpostavitvi Evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) ter spremembi uredb (EU) št. 1077/2011, (EU) št. 515/2014, (EU) 2016/399, (EU) 2016/1624 in (EU) 2017/2226 ter Uredba (EU) 2018/1241 z dne 12. septembra 2018 o spremembi Uredbe (EU) 2016/794 za namene vzpostavitve Evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS).

(29)

     Predlog uredbe o evropskem nalogu za predložitev in evropskem nalogu za zavarovanje elektronskih dokazov v kazenskih zadevah (COM(2018) 225 final z dne 17. aprila 2018).

(30)

     Predlog direktive o določitvi harmoniziranih pravil o imenovanju pravnih zastopnikov za namene zbiranja dokazov v kazenskih postopkih (COM(2018) 226 final z dne 17. aprila 2018).

(31)

     Predlog uredbe o začasnem odstopanju od nekaterih določb Direktive 2002/58/ES glede uporabe tehnologij s strani ponudnikov medosebnih komunikacijskih storitev, neodvisnih od številke, za obdelavo osebnih in drugih podatkov za namen boja proti spolni zlorabi otrok na spletu (COM(2020) 568 final z dne 10. septembra 2020).

(32)

     Predlog uredbe o vzpostavitvi vesoljskega programa Unije in ustanovitvi Agencije Evropske unije za vesoljski program (COM(2018) 447 final z dne 6. junija 2018).

(33)

     Predlog uredbe o ustanovitvi Evropskega obrambnega sklada (COM(2018) 476 final z dne 13. junija 2018).

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 9.12.2020

COM(2020) 797 final

PRILOGA

k

SPOROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU IN SVETU

Prvo poročilo o napredku strategije EU za varnostno unijo


























Časovni načrt izvajanja